FRANCE GOLOB IZ PISEM JURIJA IN IVANA ŠUBICA O JOŽEFU PETKOVŠKU Jurij Subic. odlični slovenski slikar, je bil rojen 15. aprila 1855 v Poljanah nad Skofjo Loko in je umrl 8. novembra 1890 v Raschwitzu pri Leipzigu.1 V letih 1880 in 1890 je likovno ustvarjal v Parizu in Normandiji. Od tam se je dopisoval s svojim bratrancem Ivanom Subicem, utemeljiteljem obrtne in umetno-obrtne šole na Slovenskem.2 V pismih je Jurij seznanjal bratranca Ivana o svojem slikarskem delu in kulturnem utripu Pariza. Ivan pa je v svojih pisnih odgovorih obveščal Jurija o družinskih novicah ter političnih in kulturnih dogodkih na Kranjskem.3 V teh pismih je tako pri Juriju kot pri Ivanu nekajkrat omenjen Jožef Petkovšek (rojen 7. marca 1861 v Verdu pri Vrhniki, umrl 22. aprila 1898 na Studencu pri Ljubljani), zemljiški posestnik iz Verda, ki je prišel zadnje dni aprila ali prve dni maja leta 1884 iz munchenske slikarske akademije v Pariz z namenom, da se izpopolni v slikarstvu. Jožef Petkovšek je bil dedno obreme njena oseba, kateremu so že ob rojstvu vile sojenice položile v zibel nesrečni dar — večerni mrak. Ta se je pojavljal skozi njegovo kratko življenjsko pot vse močneje, tja do njegove smrti. Petkovšek je umrl, star 37 let, v blaznici na Studencu pri Ljubljani, po tedanji zdravniški diagnozi za paralitično slabo umnostjo (Dementia paralvtica).4 V pričujočem sestavku »Iz pisem Jurija in Ivana Subica o Jožefu Petkov- šku« bomo najprej navedli tiste odstavke iz originalnih pisem Jurija Subica bratrancu Ivanu, v katerih je omenjen Jožef Petkovšek. Tem odstavkom bodo sledila mesta iz pisem, v katerih Jurij omenja Petkovška in jih je objavil bratranec stilistično in vsebinsko spremenjena leta 1900 v Ljubljanskem Zvonu. Odstavkom o Jožefu Petkovšku iz pisem Jurija in Ivana Subica pa bo sledil komentar. Pismo 1. (Jurij piše Ivanu.) Pariz 3. maja (18)84. ... Te dni je prišel neki mladi Slovenec, slikar Petkovšek, kteri misli ostati za par let tukaj ... te dni sem bil vedno zadržan — Petkovšek nima drugega kot mene tukaj — salon — delo doma itd — tako da sem komaj ujel časa, da ti pišem te vrstice .. ,5 Pismo 1. (Pismo je objavil Ivan Subic v Ljubljanskem Zvonu leta 1900) V Parizu 3. maja 1884 ... Te dni je prišel mlad slovenski slikar Petkovšek, rojen Vrhničan, k meni in pravi, da ostane dalj časa v Parizu . . . Salon, delo doma, slikar Petkov šek, skrbi zaradi očeta — vse to povzročuje, da sera za pisanje slabo razpolo žen . . ,6 3 Loški razgledi 33 Ivan in Jurij Subic leta 1874 Komentar. V originalnem Jurijevem pismu ni omenjen kraj Petkovškovega rojstva (v stilno — to je v vsebinsko spremenjenem pismu Jurija Subica, ob javljenem v Ljubljanskem Zvonu, je nepravilna lokacija Petkovškovega rojst nega kraja Vrhnika, pravilno Verd pri Vrhniki). Jurij Subic v pismu omenja, da bo ostal Petkovšek v Parizu nekaj let. V Ljubljanskem Zvonu se v objav ljenem pismu to časovno obdobje preimenuje v . . . dalj časa . . . Jurij opravi čuje pomanjkanje časa za pisanje pisma Ivanu s tem. da je za to glavni vzrok Petkovšek, in navaja v pismu naslednje: ...Petkovšek... nima drugega kot mene tukaj ... V pismu, objavljenem v Ljubljanskem Zvonu, pa opravičuje Jurijevo pomanjkanje časa za pisanje pisma na: ... na Salon (to je pariško likovno razstavišče), delo doma, slikar Petkovšek. zaradi skrbi (bolnega) oče ta .. ? Skratka. Jožef Petkovšek je prišel v Pariz v zadnjih dneh aprila ali prve dni meseca maja leta 1884. da bi se tu nadalje slikarsko izpopolnjeval.8 Ker v Parizu ni poznal razen Jurija nikogar (tudi ni znal francoskega jezika), se je močno navezal nanj in ga s tem časovno zelo obremenil. Pismo 2. (Jurij piše Ivanu.) Pariz 29. 5. (18)84. . . . Serčno se ti zahvaljujem da si stvar za Petkovška tako hitro preskerbel, dobil je že predučerajšnjim poslani denar. Ne zameri, da sem te nadlegoval — 34 izvrstni fant je in nisem mu skoraj mogel odrečti. — Ker si stroškov nisi obra čunal, poravnal bode to prihodnjič s teboj . . . Drugi teden mislim da greva z Petkovškom na delo v Normandijo samo na najine stroške, ker z gospo Desri- vieres več ne občujem . . .9 Komentar: Pismo ni bilo objavljeno v Ljubljanskem Zvonu. V odlomku tega pisma se Jurij zahvaljuje in opravičuje bratrancu Ivanu za njegovo posredništvo. za hitro poslani denar, ki ga je prejel Petkovšek od svojega oskrbnika posestva. Zemljiški posestnik Jožef Petkovšek je med svojim slikarskim šolanjem v tujini porabil mnogo denarja, ki ga je črpal iz svojega podedovanega posestva. Posestvo so mu ves čas upravljali razni oskrbniki.10 Jurij nadalje v pismu pripominja, da je Petkovšek . . . »izvrsten fant« . . . Gotovo je bil na duhu zaznamovani in k alkoholu nagnjeni Petkovšek ... iz vrsten fant. . . saj je zaradi svoje likovne in zelo pomanjkljive vsesplošne izo brazbe plačeval svoj prostor in prisotnost v veseli Jurijevi bohemski družbi s plačilom zapitkov.11 Jurij tudi omenja v pismu stroške, katere bo Ivanu kasneje povrnil Petkov šek. Gotovo je odšel Ivan Šubic po zaprošeni denar v Verd k Petkovškovemu oskrbniku posestva Jakobu Zitku. kjer je s svojo osebnostjo uspel, da so denar takoj nakazali Jožefu Petkovšku v Pariz. Poslani denar je bil verjetno namenjen za Petkovškovo in Subičevo slikarsko potovanje v Normandijo, katere denarni mentor bi bil pretežno Petkovšek. Saj je Juriju ob dejstvu, ki ga je navedel v svojem pismu bratrancu Ivanu . . . »da z gospo Desrivieres več ne občujem!« verjetno odpadlo tudi njeno finančno mentorstvo. Pismo 3. (Pismo je objavil Ivan Šubic v Ljubljanskem Zvonu leta 1900.) V Parizu 23. junija 1884. ... V Normandijo nisem šel, kar sem poprej vestno nameraval — kaj pa tudi hočem, saj mi izguba očeta ogreni vsak trenutek in vsako zabavo. Kakšno je pač to življenje!. . .'- Komentar: Oče slikarja Jurija. Štefan Šubic, podobar in slikar, je umrl 9. junija 1884 v Poljanah nad Škofjo Loko. Očetova smrt je slikarja Jurija tako prizadela, da se je odpovedal slikarske mu popotovanju v Normandijo, na katerega je hotel iti skupaj z Jožefom Petkovškom. » Pismo 4. (Jurij piše Ivanu.) Pariz 26. 11. (18)84. . . . Petkovšek oni iz Verhnike je prav slabega zdravja in je veči del doma, tako da se le redko snideva, ker meni primanjkuje časa ga obiskovati. Družba njegova mi je ljuba zaradi zabave v domačem jeziku in dobra duša je on — drugače pa ne mislim da bi smodnik iznašel — Zelo mlad je — vsestransko.13 Pismo 4. (Pismo je objavil Ivan Šubic v Ljubljanskem Zvonu leta 1900.) V Parizu 26. novembra 1884. . . . Petkovšek je prav slabega zdravja in mora večjidel presedeti v svojem stanovanju. To je vzrok, da se sedaj redkeje vidiva, ker nimam časa, da bi po gosto zahajal k njemu. Sicer mi je pa družba njegova jako ljuba zaradi zabave, v materinem jeziku in ker je on zelo dobra duša. Drugače pa mislim, da bi smodnika ne bil iznašel. Zelo je mlad in neizkušen . . ,14 3* 35 Komentar: tudi to Jurijevo pismo se od objavljenega pisma v Ljubljanskem Zvonu razlikuje po raznih nadrobnostih. kot: Jurij sporoča v svojem pismu bratrancu Ivanu nepravilno lokacijo Petkovškovega domovanja Vrhnika — pravilno Verd. V pismu, ki je bilo objavljeno v Ljubljanskem Zvonu. Ivan to lokacijo izpusti. Nadalje pripominja Jurij v pismu . . . »da je (Petkovšek) prav slabega zdravja in je večji del doma . . .« Ivan to preimenuje, da . . . »mora (Pet kovšek) večjidel presedeti v svojem stanovanju . . .« Ob koncu pisma Jurij poda oceno o osebnosti in delu Jožefa Petkovška z besedami: . . . drugače pa ne mis lim, da bi smodnik iznašel — Zelo je mlad — vsestransko . . . Ivan to preoblikuje v . .. Drugače pa mislim, da bi smodnika ne bil iznašel. Zelo je mlad in zelo neizkušen. Prav to Jurijevo pismo z odstavki o Jožefu Petkovšku je pomembno za na daljnjo raziskavo o Petkovškovem življenju in šolanju. Iz teh odstavkov prvič izvemo o Petkovškovem slabem zdravstvenem počutju, ki ga je prisililo, da je ostal pretežno doma v svoji sobici z ateljejem v ulici Turgot 25. Nadalje poda Jurij Subic v pismu vzrok za svoje druženje z Jožefom Petkovškom. ta je: »zabava v materinem jeziku in... ker je on (Petkovšek) zelo dobra duša . . .«! Torej je bil Petkovšek plačnik zapitkov. Na koncu pisma Jurij oceni Petkovškovo slikarsko šolanje in delo z besedami: ...»drugače pa ne mislim da bi (Petkovšek) smodnik iznašel — Zelo mlad je — vsestran sko.15 Pismo 5. (Jurij piše Ivanu) Pariz 19. 2. 1885 . . . »Pisal sem ti že enkrat med nama o Petkovšku — tako, mimo grede, pred njegovim odhodom pa je on prosil, če ne bi hotel jaz poslati za »Zvon« kake črtice o njemu — veselilo bi ga to zaradi njegovih! Ker je sploh dobra duša, želel bi tudi jaz, da se to zgodi in iz tega namena pišem te vrstice. Bodi tako dober, ljubi Ivan in pošli par vrstic v »Zvon«, nekak tako-le: »Novi narastlaj slikarstva se učečih rojakov, je Jože Petkovšek, doma iz Verda pri Verhniki. Šolal se je pričetkoma, pridši od vojakov, nekaj časa v Beneški akademiji, pozneje bival je v specijalni šoli profesorja Seitza v Monakovem. Lansko leto prišel je v Pariz in tukaj bival skoraj celo leto, študiral v lastnem atelier in zraven obiskoval slikarsko šolo pri profesorjih Boulanger in Cabanel — vsled dolgotrajne očesne bolezni, odločil se je zopet verniti v Monakovo. kamor je pred mesecom dni odpotoval. Iz merodajne strani nam je znano. da ima mladi umetnik lep položaj za kolorit ter zadosti (:Gefiihl ?) pri nje govih delih in študijah. Izvolil se je tako zvani »genre« iz domačega življenja. Izgotovil še ni večjih del, ter rajši resnejše študira, preden hoče dogotoviti pričete slike njegove. Deželni zbor podelil mu je za to leto malo podporo, o kteri priliki smo tudi pervič o njem čitali, itd« — Pristavi par fraz še po tvoje, če si ti predolgo zdi skrajšaj kakor ti drago — da bo le nekaj, da bo fant vesel! Meni je storil marsikatero ljubav, zatorej bi me veselilo s tem mu veselje napraviti! Saj se je o Ogrinu in enakih tudi že toliko pisalo!«19 Pismo 5. (Pismo je objavil Ivan Subic V Ljubljanskem Zvonu leta 1900.) V Parizu 19. februarja 1885. ...Pisal sem Ti že enkrat o svojem razmerju s slikarjem Petkovškom in Ti pravil, da je jako blaga in dobra duša ter se mi je u Parizu v marsikaterem oziru priljubil — zdaj je zapustil Pariz in ostal sem zopet sam. Nikogar nimam. 36 Senčna podoba Jurija Subica, nastala med leti 1880—1883 v Parizu da bi ž njim vsaj nekoliko pokramljal v materinem jeziku. V spomin na prijatelja in ker vem, da zbiraš podatke o nas »slavnih Slovencih«, Ti zapišem par vrstic o njem: Jože Petkovšek je doma iz Verda pri Vrhniki. Videl je nekaj realk, in ko je slekel vojaško suknjo, je šel najprej na akademijo v Benetke, pozneje pa je bival v specialni šoli prof. Seitza v Monakovem. Lansko leto je prišel v Pariz, kjer si. je najel lastni atelier, zraven pa je obiskoval šolo pri profesorjih Boulangerju in Cabanelu. Dolgotrajna očesna bolezen ga je primorala, da je ostavil Pariz in odšel sredi meseca januarja zopet v Mo- nakovo. — Mladi mož ima mnogo talenta za kolorit in kaže obilno čuta pri svojih študijah in delih. V prvi vrsti kultivira »genre« iz domačega, sloven skega življenja. Napravil je že dokaj čednih študij in priprav za večje delo, katero hoče potem pričeti. Jaz upam, da se jako dobro razvije, in da imamo od njega mnogo pričakovati1 (Opomba 1) Te nade se niso izpolnile. Petkovšek je pozneje obolel na umu in umrl v ljubljanski blaznici. L S. (Ivan Subic)17 Komentar: Originalno pismo Jurija Šubica bratrancu Ivanu se razlikuje od pisma, ki je bilo objavljeno leta 1900 v Ljubljanskem Zvonu, po nekaterih stilističnih in vsebinskih nadrobnostih. Jurij v originalnem pismu bratrancu Ivanu izrazi željo in prošnjo, naj on objavi nekaj vrstic o Jožefu Petkovšku v Ljubljanskem Zvonu. To prošnjo 37 utemeljuje, da ga je za to naprosil Petkovšek zaradi svojih domačih. V pismu, ki ga je objavil Ivan v Ljubljanskem Zvonu, je izpuščen ta osnovni namen pisma. Pridano pa je Jurijevo domotožje in želja po pogovoru v materinem jeziku ter samovoljno imenovanje Petkovška kot prijatelja Jurija Subica. V obeh pismih slede nato osnovni podatki o Petkovškovem šolanju. Jurij po teh osnovnih podatkih ob zaključku pisma napiše bratrancu Ivanu: »— Pri stavi par fraz še po tvoje, če se ti predolgo zdi skrajšaj kakor ti drago . . ,18 Zaradi te Jurijeve ponudbe bratrancu Ivanu za svobodno preoblikovanje članka o Jožefu Petkovšku. je le-ta sam dodal v pismu, ki je bilo objavljeno v Ljubljanskem Zvonu leta 1900. da upa v dober Petkovškov slikarski razvoj ter da lahko od njega mnogo pričakujemo. Ob koncu te ocene o Petkovšku je Ivan Subic19 še pripisal opombo (takrat je bil Petkovšek že pokojen), ki pomeni prvo negativno oceno o Petkovškovem slikarskem delu z besedami: »Te nade (Petkovškov slikarski uspeh) se niso izpolnile. Petkovšek je pozneje obolel na umu in umrl v ljubljanski blaznici.20 Pismo 6. (Ivan piše Juriju v Pariz) V Ljubljani 25. febr. 1885. ... O Petkovšku pride v 4. štev. — zdaj je list uže stiskan in je prepozno. Levcu si prav ustregel s tvojimi podatki o sebi in tudi zaradi Petkovšeka. . . . Petkovšeka sem bil jako vesel. Občevala sva precej in marsikaj mi je povedal o Parizu. Zaradi tvojega lista me menda ni prav razumel, jaz sem le djal, da sem ga prepozno prejel. . . ,21 Komentar: Pismo ni bilo objavljeno v Ljubljanskem Zvonu. V njem ob vešča Ivan — Jurija, da bo sestavek o Petkovšku v 4. številki Ljubljanskega Zvona. Ob tem ga tudi seznanja o Petkovškovem obisku, ki je bil verjetno povezan z zapoznelim člankom v Ljubljanskem Zvonu o njegovem delu in šolanju v Parizu. Ob pismu, ki ga je napisal Jurij bratrancu Ivanu 19. februarja leta 1885. v katerem ga je prosil, naj nekaj napiše o Petkovšku, ter po razgovoru s Pet- kovškom v Ljubljanice napisal Ivan Subic z Jurijevimi podatki za Ljubljanski Zvon naslednji sestavek: Josip Petkovšek. Nova moč med našimi, slikarstva se učečimi rojaki je g. Josip Petkovšek, doma iz Verda pri Vrhniki. Izobraževal se je, prišedši od vojakov, nekaj časa na beneški akademiji, pozneje pa se je preselil v Monakovo in je slikal v spe cialni šoli prof. Seitza. Pred letom je prišel v Pariz in si ustanovil tam svoj atelier, poleg tega pa obiskoval slikarske šole pri profesorjih Boulangerju in Cabanelu. Dolgotrajna očesna bolezen pa je prisilila našega rojaka, da je ostavil Pariz in se vrnil zopet v Monakovo, kjer biva sedaj že par mesecev. Kakor smo se prepričali, ima gosp. Josip Petkovšek jako lep talent za kolorit in dela njegova kažejo posebno razvit čut za tako zvani »genre«. Vsled tega se peča tudi najrajši s prizori iz domačega življenja in ravno sedaj ima v delu večjo podobo, ki predstavlja zanimiv dogodek v slovenski kmetski koči — Mlademu rojaku v Monakovem želimo mnogo uspeha! 1. S. (Ivan Subic).22 Komentar: Jurij Subic je v svojem pismu (Pismo 5) z dne 19. februarja 1885 prosil svojega bratranca Ivana (kot smo omenili poprej), naj napiše za Ljubljanski Zvon »črtico« o slikarskem šolanju Jožefa Petkovška v Parizu. Ivana Subica je ob pisanju te »črtice«, to je prve v javnosti priobčene likovne 38 Osemnajstletni Jožef Petkovšek kritike o Jožefu Petkovšku. obiskal tudi sam Petkovšek. Ob tem obisku je Petkovšek, kot je omenjeno v tej likovni kritiki, seznanil Ivana Šubica o svojem ^najnovejšem delu« — večji sliki, ki predstavlja »zanimiv dogodek v slovenski kmečki hiši«. To »novejše delo« je gq»tovo Petkovškova slika »Ne vesta«, ki je bila signirana in datirana desno spodaj z letnico 1887.M V tej prvi napisani likovni kritiki o Jožefu Petkovšku. katere avtor je Ivan Subic, pa vzbujata pozornost dve nadrobnosti: Prva je. da Jurij Subic v svojem pismu (Pismo 5) z dne 19. febr. 1885 ob podatkih za Petkovškovo šolanje ne omenja njegovih kopij, katere naj bi preslikoval v Louvru in Musee du LuKemburg,24 ter omemba Petkovškove dolgotrajne očesne bolezni, zaradi katere je opus(til nadaljnje slikarsko šolanje v Parizu.25 Pismo 7. (Jurij piše Ivanu.) Pariz 17. 4. (18)85. ... Zdaj imam svoj atelier in malo sobico zraven v »rue Turgot 25« oni atelier namreč od Petkovšeka . . ,26 Pismo 7. (Pismo je objavil Ivan Subic v Ljubljanskem Zvonu leta 1900.) V Parizu 17. aprila 1885. ...Zdaj imam nov atelier in poleg njega svojo spalnico. Naslov je: Rue Turgot 25 — to je oni atelier, katerega je prej imel Petkovšek. .. P Komentar: Originalno Jurijevo pismo se od pisma, ki ga je Ivan Subic objavil v Ljubljanskem Zvonu leta 1900, razlikuje samo v oblikovnih nadrob- nostih. V obeh primerih pa izvemo, da je nasledil Jurij Subic od Jožefa Pet- 39 kovška atelje in malo sobico. Po tem Jurijevem sporočilu bratrancu Ivanu o svojem novem bivališču z ateljejem v njunih pismih omenjata Petkovška še enkrat, in to leta 1889. Pismo 8. (Ivan piše Juriju.) V Ljubljani, dne 16. dec. 1889 . . . Ali si uže čul, da je PetkovSek v norišnici? v Laib. Ztg. (Laibacher Zeitung)28 je proglašen za blaznega in postavljen mu je kurator. Počel je zadnje čase čisto nore stvari na Vrhniki. Sel skoraj nag v Ljubljanico in jo ure dolgo bredel gori in doli. Potem so šli s čolnom za njim in mu vrgli vrv čez glavo, da so ga ven potegnili. Hotel je zaklati ženo, razrezal je vsa svoja dela, skice, slike, itd. — Ubogo ženo zdaj občina redi. Premoženja je baje še kake 3—4 tisoč, če se bode dobro prodalo njegovo posestvo.29 Komentar: V tem odlomku pisma obvešča Ivan bratranca Jurija o na daljnjem delu in človeški usodi Jožefa Petkovška, ki je tedaj s svojimi bo lezenskimi dejanji gotovo vzbujal senzacijo v Verdu in širši okolici. Seveda so tudi v tem Ivanovem sporočilu o Petkovšku netočnosti, ki so nastale zaradi nepreverjenega ustnega izročila ali tako imenovane etnološke raziskovalne metode »Rekla-kazala«! Tako je nepravilno navedena lokacija Petkovškovih bolezenskih izpadov. Nadalje je pretirano število uničenih slikarskih del ter prenizko ocenjeno preostalo Petkovškovo premoženje. Sklepi 1. Originalna pisma Jurija Subica se razlikujejo od pisem, katera je ob javil Ivan Subic leta 1900 v Ljubljanskem Zvonu, po svojih stilističnih in vse binskih nadrobnostih. 2. Likovna ocena Jurija Šubica o slikarskem šolanju in napredku Jožefa Petkovška v Parizu, ki je podana v pismu bratrancu Ivanu z besedami: .. . »drugače pa ne mislim da bi (Petkovšek) smodnik iznašel — Zelo mlad je — vsestransko . . .« je nedvomno pravilna ter strokovna. Jurij Subic je bil na svojih obiskih pri Jožefu Petkovšku seznanjen z njegovimi slikarskimi priza devanji. Tako je gotovo poznal risbice ženskih aktov iz Petkovškovega šo lanja v zasebni šoli pri Aleksandru Cabanelu! Poleg tega je bil Jurij Subic nekaj časa tudi učitelj risanja — torej pedagog in s tem kvalificiran za izreči oceno o Petkovškovem slikarskem znanju. 3. Prvo za javnost napisano likovno kritiko o Jožefu Petkovšku je napisal za Ljubljanski Zvon leta 1885 Ivan Subic na prošnjo Jurija Subica (podatke o Petkovšku mu je posredoval bratranec), Jurija je za to naprosil Jožef Pet kovšek. Svojo prošnjo za »črtico« oziroma prvo likovno kritiko je Petkovšek Juriju utemeljil, da bi ga veselilo zaradi njegovih domačih na Verdu. Torej je Petkovšek potreboval pisno opravičilo za v tujini zapravljeni denar! Jurij je poleg osnovnih podatkov o šolanju, katere mu je dal Petkovšek in so nekateri neresnični, (Petkovšek je imel opravljen samo 1. razred realke v Ljubljani, na akademijo v Benetkah ni bil nikoli vpisan) pripisal sam ter tudi oceno te prošnje z besedami . . . »Pristavi (Ivan) par fraz še po tvoje, če se ti predolgo zdi skrajšaj kakor ti drago — da bo le nekaj, da bo fant vesel! . . .« 40 4. Jurij Subic ni med Petkovškovim slikarskim šolanjem v Parizu z ni čemer vplival na njegov slikarski razvoj. Juriju je bila Petkovškova družba, kot Je omenil v pismu bratrancu Ivanu . . . »družba njegova (Petkovškova) jako ljuba zaradi zabave v materinem jeziku in ker je on zelo dobra duša . . .«. 5. Verjetno je bila Petkovškova dolgotrajna bolezen oči v Parizu umiš ljena. V resnici je imel dedno obremenjeni Petkovšek v Parizu že prve znake duševne bolezni — mehanholije, ki jo je še podkrepil s svojo alkoholno zasvo jenostjo. Tako je oboleli Jožef Petkovšek presedel mnogo dni v svoji sobici z ateljejem in je bilo njegovo zdravstveno stanje po zdravniškem Protokolu iz leta 1889 naslednje: »Bolnik pada v melanholična razpoloženja z blaznimi idejami na podlagi alkoholizma.« OPOMBE I Šubic Jurij, Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek, Ljubljana 1971. str. 711, 712. 3 France Golob. Ivan Subic. utemeljitelj obrtne in umetno-obrtne šole na Slo venskem, Loški razgledi, 31, Skofja Loka 1984, str. 98 do 114. :i Tako obvešča Ivan Subic svojega bratranca v pismu z dne 16. 12. 1889 med drugimi novicami iz Ljubljane tudi o slikarski razstavi Ivane Kobilice naslednje: »Slikarica Kobilica je razstavila te dni v dvorani Velike realke okoli 34 svojih slik, genre in portreti, oljnate in pastele — nekatere reči niso slabe.« '' Narodna univerzitetna knjižnica, Rokopisni oddelek. Jožef Petkovšek, Stari fond 132, A73'98, Todfalls — Aufnahme, 4. maj 1898 in Izkaz — Ausweis, 6. maj 1898. "' Pisma Jurija in Ivana Subica, Narodna galerija, Arhiv. ''• Ivan Subic, Iz pisem Jurija Subica, Ljubljanski Zvon 1900, Ljubljana, str. 573. 7 Oče Jurija je bil Štefan Subic, podobar in slikar. Več o njem Subic Štefan, Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek. Ljubljana 1971. str. 714—715. 8 Jožef Petkovšek se je pred prihodom v Pariz šolal v Munchnu. Tam je obi skoval Akademie der Bildenden Kiinste. Po Matrikel-Buch iz leta 1841—1884 štev. 4342 se je vpisal 14. aprila leta 1883 v umetniški oddelek: Antikenklasse. II Pisma Jurija in Ivana Subica, Narodna galerija. Arhiv. 10 Narodna univerzitetna knjižnica, Rokopisni oddelek, Jožef Petkovšek, Stari fond 132. Po letnih podpisanih varstvenih računih so bili oskrbniki posestva Jožefa Petkovška naslednji: Andrej Petrič. Franz Kotnik, Jakob Slabe, Jakob Žitko, Gašpa•• Maček in Lorenc'Oswald. . " Marijan Marolt, Jožef Petkovšek, Zbornik za umetnostno zgodovino, 1924, štev. 1, str. 27. 12 Ivan Šubic, Iz pisem Jurija Subica, Ljubljanski Zvon 1900, Ljubljana, str. 574. ,:i Pisma Jurija in Ivana Subica. Narodna galerija, Arhiv. v ' Ivan Subic. Iz pisem Jurja Subica, Ljubljanski Zvon 1900, Ljubljana, str. 575. 16 Ocena Jurija Subica o slikarskem šolanju in delih Jožefa Petkovška je ne dvomno pravilna in strokovna. 111 Pisma Jurija in Ivana Subica, Narodna galerija, Arhiv. 17 Ivan Subic, Iz pisem Jurja Subica, Ljubljanski Zvon 1900. Ljubljana, str. 644. 18 Pisma Jurija in Janeza Subica, Narodna galerija, Arhiv. 1!1 Ivan Subic, Iz pisem Jurija Subica, Ljubljanski Zvon, 1900, Ljubljana, str. 644. 20 Ivan Subic, Iz pisem . . . ravno tam, str. 644. 21 Pisma Jurija in Ivana Subica, Narodna galerija, Arhiv. 22 Tomaž Brejc v katalogu Jožef Petkovšek (1861—1898), Narodna galerija, Ljubljana 1982, na strani 53 pomotoma pripisuje avtorstvo prve javno objavljene »črtice« — likovne kritike o Jožefu Petkovšku, Juriju Subicu. Pravilno je Ivan Subic; Slikar Jožef Petkovšek, Ljubljanski Zvon, 1885, Ljubljana, str. 247. 23 To sliko je Petkovšek v napadu svoje bolezni uničil. 41 v> Jožef Petkovšek naj bi po katalogu Tomaža Brejca. Jožef Petkovšek 1861 do 1898. Narodna galerija, Ljubljana 1982, str. 62 med leti 1884—86 kopiral v Louvru po Riberi sliko »Polaganje v grob«, leta 1884 pa v Musee du Luxembourg po Lher- mittu »Izplačevanje koscev«. Na kopiji je napisano levo spodaj: J. Petkovich (Pet kovšek) d'apres L. Lhermitte, Pariš (1)884. Zadaj na podokvirju je napis Joseph Petkovšek, Rue Blanche 6. To pa je naslov stanovanja Jurija Subica! Obe kopiji sta imenitni, kopija po Lhermittu »Izplačevanje koscev« je celo pomanjšana kopija originala! Zato ostane odprto vprašanje, zakaj ni Jurij Subic, saj je sam tudi ko piral slike, (tako omenja Jurij v svojem pismu Ivanu Subicu z dne 8. 11. 1881. da bo slikal neko večjo kopijo iz Louvra), v svojem pismu z dne 19. 2. 1885 Ivanu Subicu f> šolanju Jožefa Petkovška nikjer omenil, da se Petkovšek slikarsko izpopolnjuje tudi s kopiranjem slik! 25 V Narodni univerzitetni knjižnici, Rokopisni oddelek, Jožef Petkovšek, Stari fond 132, je Zdravniški Protokol iz 12. oktobra 1889. Ta protokol je nastal med Pet- kovškovim zdravljenjem v bolnici za duševno bolne na Studencu. V njem je opisan temeljit zdravniški pregled Jožefa Petkovška. ki sta ga opravila dr. Bleiweis in dr. Kapler. Ob naštevanju prejšnjih Petkovškovih bolezni ni v Protokolu nikjer ome njena njegova bolezen oči, ki je bila vzrok za Petkovškov odhod iz Pariza. Zato lahko sklepamo, da se je verjetno namesto namišljene bolezni oči Petkovšku že v Parizu pojavila njegova dedna bolezen — melanholija, ki je bila podprta z njegovo alko holno zasvojenostjo. Jurij v pismu bratrancu Ivanu dne 26. 11. 1884 pravi, da: »Pet kovšek oni iz Vrhnike je prav slabega zdravja in je veči del doma« in kasneje v pismu z dne 19. 2. 1885 omenja Petkovškovo dolgotrajno bolezen oči, kar nakazuje. da je imel Jožef Petkovšek že milejše bolezenske napade duševne bolezni — me lanholije. Zanjo je značilna duhovna depresija in mračno razpoloženje, ki se na vadno periodično ponavlja in je v zvezi z manijo. Skratka, Jožef Petkovšek je imel v Parizu, kot je omenjeno v Zdravniškem Protokolu 12. oktobra leta 1889, že napade duševne bolezni mehanholije na alkoholni bazi. 26 Pisma Jurija in Ivana Subica. Narodna galerija. Arhiv. 27 Ivan Subic, Iz pisem Jurja Subica, Ljubljanski Zvon, 1900, Ljubljana, str. 645. 28 Narodna univerzitetna knjižnica, Rokopisni oddelek, Jožef Petkovšek, Stari fond 132, VII. 269. Curatelsact Josef Petkovšek von Verd, Laibacher Zeitung 27. nov. 1889, 3. dec. 1889 in 6. dec. 1889. 29 Narodna univerzitetna knjižnica, Rokopisni oddelek, Jožef Petkovšek, Stari fond 132, a 73/98/6 Zapuščinska razprava, na tej razpravi je razvidno, da je ostalo vsega premoženja za 6173 gld. Iskreno se zahvaljujem muzejski svetovalki Loškega muzeja Zorki Subic za nekatere podatke in fotografije iz družinskega arhiva, ki so mi jih dali v pogled in za objavo. Enaka zahvala velja tudi Narodni galeriji v Ljubljani. Zusammenfassung AUS DEN JURIJ UND IVAN SUBICS BRIEFEN UBER JOŽEF PETKOVŠEK Jurij Subic (* 15. 4. 1855 in Poljane iiber Skofja Loka, fin Raschvvitz bei Leipzig), ausgezeichneter slowenischer Kunstmaler, stand in den Jahren 1880—1890, in der Zeit seines Schaffens in Pariš und in der Normandie, im Briefwechsel mit seinem Vetter Ivan Subic, dem Griinder der Gevverbe- und Kunstgewerbeschule in Slo- wenien. In den Briefen machte Jurij seinen Vetter Ivan iiber seine Malerarbeiten und iiber das kulturelle Leben in Pariš bekannt. Anderseits berichtete Ivan in seinen schriftlichen Antworten Jurij von den familiaren Neuigkeiten und den politischen und kulturellen Ereignissen in Oberkrain. In diesen Briefen wird einige Male, sowohl bei Jurij wie auch bei Ivan, Jožef Petkovšek (* 7. 3. 1861 auf Verd bei Vrhni ka, 122. 4. 1898 in Studenec bei Ljubljana), Grundbesitzer aus Verd, der im Jahre 1884 nach Pariš kam, um sich in der Malerei zu vervollkommnen, erwahnt. Jožef Petkovšek war erblich belastet und starb 37 Jahre alt in der Irrenanstalt von Stu denec bei Ljubljana an paralvtischem Schwachsinn. 42 In dem vorliegenden Aufsatz sind jene Ausatze aus den Briefen des Jurij an seinen Vetter Ivan Subic angefiihrt. in denen Jožef Petkovšek erwahnt ist. Diesen Aufsatzen folgen jene Stellen aus Jurijs Briefen, die Ivan stilistisch und inhaitlich geandert im Jahre 1900 im »Ljubljanski Zvon« veroffentlichte. An diese schlieBt sich ein Kommentar mit folgenden Feststellungen an: •— Die Originalbriefe Jurij Šubics unterscheiden sich in stilistischen und dadurch in inhaltlichen Einzelheiten von jenen Briefen. die Ivan Subic 1900 in »Ljubljanski Zvon« veroffentlichte. — Die kiinstlerische Wiirdigung Jurij Subics iiber die Malerarbeit Jožef Pet- kovšeks in Pariš ». . . er ist sehr jung — allseitig. . .« ist ohne Zweifel fachlich richtig. — Die erste in der Offentlichkeit erschienene Kunstkritik iiber Jožef Petkovšek schrieb Ivan Subic auf das Ersuchen seines Vetters. — Jurij Subic beeinfluBte die Entwicklung Jožef Petkovšeks als Maler keines- wegs. Ihm, Jurij, war »seine Cesellschaft lieb ivegen der Unterhaltung in Mutter- sprache und weil er eine sehr gute Seele war«. — Petkovšeks langwierige Augenkrankheit in Pariš wahrscheinlich erdichtet. In Wirklichkeit vvurde der erblich belastete Jožef Petkovšek dort von der Geistes- krankheit Melancholie befallen. die durch den Alkohol noch schlimmer vvurde. 43