Notulae ad floram Sloveniae 80   
hartL, h., g. knieLy, g. h. Leute, h. nikLFeLD & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas 
der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, 
Klagenfurt. 451 pp.
Mayer , e ., 1988: Usoda in vsebina rokopisa A. Paulina »Über botanische Naturdenkmäler in 
Krain«. Biološki vestnik (Ljubljana) 36 (3): 33–52.
MenegaLiJa, t. & Š. Nov ak , 2015: Flora smučišča Vitranc. Trdoživ (Ljubljana) 4 (1): 33–35.
PauliN , a ., 1906: Über botanische Naturdenkmäler in Krain. Kamnotisk.
PoldiNi , L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá 
di Trieste, Udine. 898 pp.
PoldiNi , l. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
PraProtNik , N., 1991: Velecvetni dimek (Crepis conyzifolia /Gouan/ A. Kerner), nova vrsta 
za Slovenijo. In: T. Konobelj (ed.): Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik VI. Skupščina 
občine Jesenice, Jesenice. pp. 177–181.
PraProtNik N., 1993: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank. 
Hladnikia (Ljubljana) 1: 5–8.
PraProtnik, n. & P. skoBerne, 1995: Od kraljeve rože in planike do Rdečega seznama. In: 
aLJančič M., J. gregori, n. PraProtnik, B. hLaD, s. PeterLin, P. skoBerne & J. viDic: 
Varstvo narave na Slovenskem. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. pp. 26–47. 
viD LeBan & Brane anDerLe
Anemone hortensis L. 
Novo nahajališče redke vrste v slovenski Istri
A new locality of a rare species in Slovenian Istria 
0448/4 Slovenija: Primorska, Istra, ob levem robu ceste v smeri od Čenturja proti Vanganelu, 
malo pred vhodom na jez Vanganelskega jezera. N 45° 30,582ʹ, E 13° 46,678ʹ, leg. in det. 
Erik Jurman, 8. 4. 2018, potrjeno Peter Glasnović, 12. 4. 2018.
Vrtno vetrnico (Anemone hortensis) zlahka prepoznamo. Na rastiščih, kjer uspeva, se 
navadno pojavlja množično, cveti spomladi od marca do aprila, cvetovi pa so rožnate barve 
(redko beli) z mnogimi listi cvetnega odevala in črnimi prašnicami. Steblo, ki požene iz 
gomolja, je enocvetno (Martinčič et al. 2007; Wraber 1989). Je predstavnica sredozemske 
flore, razširjena od jugozahodne Francije, prek Korzike, Malte, večjega dela srednje in južne 
Italije do Slovenije, od koder po zahodnem delu Balkanskega polotoka uspeva vse do Grčije 
(povzeto po a tlaS f lorae e uroP aeae 2010). 

Hladnikia 42: 62–83 (2018) 81
PoldiNi (2009), ki je v svojem delu podal pregled flore med Trstom in Gorico, vrtne 
vetrnice ne omenja. Zato lahko zatrdimo, da ta rastlina pri nas dosega severno mejo 
razširjenosti. Kljub redkosti pojavljanja na območju Slovenije, je v apnenčastih predelih 
hrvaške Istre pogosta (Wraber 1989), njeno pojavljanje pa proti jugu narašča (nikoLić 
2015). V primerjavi z južno Istro, ki ima značilno sredozemsko podnebje, je v severni Istri 
to hladnejše z drugačnim padavinskim režimom, prehodnim med pravim sredozemskim in 
celinskim. V slovenski Istri sredozemski vpliv omili tudi flišna podlaga, ki je v primerjavi z 
apnenčasto bolj vlažna in posledično hladnejša (o GriN 1995). Takšne razmere so za uspevanje 
termofilnih, sredozemskih vrst neugodne (Wraber 1975).
Na današnjem območju Slovenije je bila vrtna vetrnica prvič navedena za Izolo, in sicer za 
apnenčasto vzpetino v bližini danes porušene cerkve sv. Petra (l o Ser 1860). Najdbo sta kasneje 
potrdila Marc He Setti (1879; 1896–1897) in Po SPic Hal (1897–1899). Slednji že predvideva, da 
gre za najbolj severno lokacijo razširjenosti. Poleg nahajališča v Izoli oba avtorja navajata tudi 
dolino Dragonje. Po SPic Hal (1897–1899) omenja lokacijo pod Kaštelom, za katero se smatra, 
da se je nahajala na današnjem ozemlju Hrvaške (Skober Ne 2001), kjer rastlina tudi danes 
uspeva (Glasnović, osebni stik). Tako so rastišča na apnenčasti podlagi v Izoli dolgo veljala za 
edino slovensko nahajališče vrtne vetrnice, ki pa je bilo zaradi zazidave uničeno.
cuPin-šiškovič (1957) je v svoji diplomski nalogi preučila floro doline Dragonje. Opazila 
je, da se na apnenčastih otočkih na Steni in pri Sv. Štefanu flora močno razlikuje od okoliške 
na flišni podlagi. V seznamu rastlin med drugimi navaja vrtno vetrnico, ki je Maks Wraber v 
dolini Dragonje ob botaniziranju leta 1958 ni našel, saj na Steno verjetno ni prišel (Wraber 
Slika 1: Primerek vrtne vetrnice 
(Anemone hortensis) na nahajališču v 
bližini Vanganelskega jezera, 8. 4. 2018 
(foto: Erik Jurman).
Figure 1: Flower of broad-leaved 
anemone (Anemone hortensis) nearby 
Vanganel lake, 8. 4. 2018 (photo: Erik 
Jurman).

Notulae ad floram Sloveniae 82   
1975). Tako T. Wraber (1972) v prispevku o Ogroženosti flore in vegetacije piše, da je z 
uničenjem izolanskega apnenca zelo verjetno izumrla tudi Anemone hortensis, saj da so jo 
sicer navedli še na drugih nahajališčih, vendar tam verjetno ne uspeva več. V kasnejšem 
prispevku svojo trditev popravi in ponovno potrdi prisotnost te vrste na območju Slovenije 
z odkritjem novega nahajališča evmediteranske flore v slovenski Istri – Stene pri Dragonji 
(Wraber 1975), ki skupaj z bližnjim rastiščem pri Sv. Štefanu velja za naravno vrednoto 
državnega pomena (a NoN . 2004a). Pri nas vrtna vetrnica spada med zavarovane vrste, za 
katere so predvideni ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata (a NoN . 2004b). Poleg 
tega je uvrščena na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk, in sicer v kategoriji 
prizadeta vrsta (a NoN . 2002).
V času, ko se zaradi podnebnih sprememb temperatura ozračja zvišuje, se nekatere 
toploljubne vrste lahko pojavijo tudi bolj severno (PoldiNi 2009). Morebiti gre pri novem 
nahajališču Anemone hortensis v bližini Vanganelskega jezera ravno za omenjeni pojav, kajti 
tako severno vrsta še ni bila zabeležena. Poleg tega raste na flišni podlagi, ki ne predstavlja 
ravno najbolj ugodne podlage za uspevanje termofilnih vrst. Na rastišču v neposredni bližini 
ceste je bilo najdenih skupno 12 cvetočih poganjkov na razdalji treh metrov. Morda se bo s 
podrobnejšim raziskovanjem flore našlo še kakšno novo rastišče te sredozemske rastline pri 
nas. 
ZAHV ALA
Zahvaljujem se dr. Petru Glasnoviću za nasvete in priporočila pri pisanju notice ter 
pomoč pri iskanju in pridobivanju literature. 
LITERATURA
a NoN ., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. 
RS, št. 82/2002.
a NoN ., 2004a: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Ur.l. RS, št. 111/2004.
a NoN ., 2004b: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur.l. RS, št. 46/2004.
cuPin-šiškovič, V ., 1957: Flora doline Dragonje. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta 
Univerze v Ljubljani.
JaLas, J., suoMinen, J., LaMPinen, r., kurtto, a., LaMPinen, r., sennikov, a., uotiLa, P. 
2010: Atlas Florae Europaeae Editor. https://www.luomus.fi/en/tools-afe-collaborators 
(datum dostopa: 14. 10. 2018).
l oSer , a., 1860: Spezielles Verzeichniss der in den Umgebung von Capodistria in Istrien 
einheimischen Pflanzen. Oesterreichische Botanische Zeitschrift. 10: 273–301.
MarcHeSetti , c., 1896–97: Flora di Trieste e de’suoi dintorni: CIV+1–727. 
MarcHeSetti , C., 1879: Particolarítá della Flora d’lsola, Bollettino della Società adriatica di 
scienze naturali in Trieste. 4: 162–167.
Martinčič, a., t. WraBer, n. Jogan, a. PoDoBnik, B. turk, B. vreš, v . ra vnik, B. FraJMan, 
s. strguLc kraJšek, B. trčak, t. Bačič, M.a. Fischer, k. eLer & B. surina, 2007: Mala 
flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. 
nikoLić, T. (ed.), 2015: Flora Croatica Database. Prirodoslovno-matematički fakultet, 
Sveučilište u Zagrebu. https://hirc.botanic.hr/fcd/ (datum dostopa: 16. 10. 2018).

Hladnikia 42: 62–83 (2018) 83
o GriN , D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 
Knjižnica Annales 11, Koper. 
PoldiNi , l., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell’ambiente. 
Trst: Edizione Goliardiche. 732 pp.
PoSPicHal , e., 1897–99: Flora des Oesterreichischen Küstenlandes 1–2. Leipzig, Wien. 
XLIII+576 pp. 
SkoberNe , P., 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska 
disertacija. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. 
Wraber , t ., 1972: Ogroženost flore in vegetacije. V: Zelena knjiga o ogroženosti okolja v 
Sloveniji. Prirodoslovno društvo Slovenije. pp. 97–101.
Wraber , t ., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. V: Varstvo 
narave. 8: 47–56.
Wraber , t ., 1989: Rastline od Krasa do morja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
erik JurMan