253
Šolske stvari.
1. Viša gimnazija v Ljubljani.   2. Viša ljub-ljanska realka.
Obseg letošnjih letnikov imenovanih dveh ljubljanskih učilnic je precej obširen in prav zanimiv. Po navadi je vsaki razdeljen v dva dela, prvi je znanstven, drugi naznanilen.
V  znanstvenem delu gimnaziinega letnika nahajamo tri spise, dva nemška in enega slovenskega: 1) Balde und Sarbiewski (dva jezuita), spisal g. profesor A. Weichselmann , kteri njune pesniške dela pretresuje in s Horacijevimi primerja; — 2) Vzajemnost slovenskega z druzimi sorodnimi jeziki, na znanje dal g. prof. J. Marn iz Metelkove zapuščine. — To reč, pravi g. Marn, spisal je vsaj večidel g. prof. Pe-truzzi nemški, slovenski pa je predelal in nekoliko pomnožil ranjki prof. Metelko; to delo je, kakor se zdi, zadnji njegov slovstveni spis; v njem nam našteva nekoliko besed , ki so se v naš jezik vrinile iz turškega, greškega in laškega jezika, in pristavlja zraven njih čiste slovenske; navaja nam pa tudi nekaj besed, ki so si jih tudi od nas izposodili naši sosedja lahi in nemci, dalje s številnimi zgledi skazuje, da je v našem jeziku veliko besed, ki so besedam mnogoterih druzih jezikov ali popolnoma ali nekoliko, bolj ali manj enake, od kterih se pa vendar v resnici ne more reči, da so jih Slovenci od drugih narodov ali pa drugi narodi od Slovencev vzeli; ampak so le občinska last mnogih narodov. V ta namen navaja veliko besedi slovenskih, ki so sorodne s sanskriškimi, grškimi, latinskimi, staro-, srednje-visoko-, novo-visoko-nemškimi in angležkimi, in dospe do sklepa, da imamo dovelj dokazov, da so se vsi jeziki izrazili iz enega prvotnega; — 3. Ueber Verfassung von Katalogen fiir Bibliotheken an Mittelschulen, spisal C. Melzer.
V   znanstvenem delu realkinega letnika sta dva spisa, en slovensk, en nemšk: 1) Ribniška dolina, popisal gosp. prof. A. Lesar, glej slovstvo; — 2) D i e Landeshauptieuto von Krain bis gegen das Ende des 15. Jahrh., spisal g. prof. Gr. Kozina, ki marljivo nabira blaga za domačo zgodovino. O 35 deželnih glavarjih nam marsikaj zanimivega priobčuje.
(Konec prihodnjič.)
260
Šolske stvari.
1. Viša gimnazija v Ljubljani.   2. Viša ljub-ljanska realka.
(Konec.)
Drugi oddelek omenjenih letnikov nam priobčuje šolske naznanila, iz kterih posnamemo to-le:
Učiteljev štela je gimnazija 20 za obligatne vede, za proste 10; realka pa prvih 7, druzih 3; — učencev konec leta našteva gimnazija v 8 razredih (in 14 sobah) 648 (več od lani 35), in sicer 566 Slovencev, 76 Nemcev, 5 Lahov in 1 Arabljana; realka pa v 4 razredih (in 4 sobah) 172 (22 več od lani); in sicer Slovencev 95(?!), Nemcev 63(?!) in 14 lahov; — štipendije znašale so na gimnazii 6813 gold. 13y2 kr.; na realki pa 432 gold. 55 kr. — pač malo ! Želeti je, da bi se kaj štipendij vstanovilo za realkine učence. Dobro delo bo storil, kdor more kaj pripomoči v tej reči; — učni ne plačalo se je na gimnazii 5537 gold. 70 kr. (lani le 3817 gold. 80 kr.), na realki pa 1491 gold. (lani 1240 gold.) — Med naj-tehtniši ukaze do obeh teh učilnic štejemo ministersko dovoljenje od 6. februarja 1864 št. o87 C. U., da se sme vpeljati Lesarjeva slovenski pisana liturgika na učiliščih kranjskih. Radovedni pričakujemo vesele te novice od sorodnih učilnic iz vseh slovenskih krajev, nam sosednih. Nam bodo li letniki prihodnjega leta prinesli novico, da se je vpeljala 3. slovenska knjiga, svetopisemska zgodovina stare zaveze, ktere pričakujemo iz rok preč. stolnega dekana dr. J. Pogačarja? — Omeniti moramo še, da je letos nekoliko starišev prosilo in tudi dovoljenfe dobilo, da so bili njih sinovi na gimnazii oprosteni nauka slovenščine. Da bi ta-cega oprostenja želeli stariši, kterih sinovi ne bojo službe prosili na Kranjskem, bi se nam to čudno ne zdelo; al da prosijo oprostenja taki, kterim bi kadaj kaj dobro dele spričevala iz jezika slovenskega, to presega naš horizont!
O pisavi slovenskih priimkov in naših kra-jinih imen so „Novice" lani obširno govorile ter svetu oznanile pravila (glej lanski list 33., stran 264.), edino naravne in tako pravične, da nam jih dozdaj še ni ovrgel nihče razun njega, ki meži z vsemi očmi pametnega razuma, torej govore o pisavi imenski letošnjih letnikov le omenimo, da se je ta stvar, Če tudi malo, vendar nekoliko obrnila na bolje, toda le v gimna-ziinem letniku (realkini imenik je temu vstregel že lani) s tem, da se je prav po nasvetu 3. lista letošnjih „Novic" gotica tudi za krajine imena umaknila latinici; v realkinem letniku pa še malega tega napredka ne najdemo; ostalo je sploh nemško jedro in njegova go-tiška obleka tudi letos slovenskim krajinim imenom, zakaj, pač ne vemo, tolikanj manj, ker se letnik gotici vendar ni mogel popolnoma odpovedati; 5 slovenskih in 7 laških krajinih imen nahajamo vendar v latiniČini obleki. Vendar pa je v realkinem imeniku veča doslednost v tem, da so krajine imena večidel le v nemški autentični prestavi. Da bi bil letnik iskal doslednosti v tem,   da bi bil postavil ravno tako autentične imena
slovenske iz deželnega vladnega lista VI. dela od leta 1857 namesti nemških, prostemu ljudstva sploh neznanih, prav radi bi mu hvalo dajali. — V nedoslednosti pa je realko prekosil gimnaziini imenik , v kterem je zastran krajinih imen vse zbrojeno, in kako nedosledno, kažejo naj naslednji izgledi. V njem beremo za en kraj po dve,, ce!6 po tri imena, na priliko: „Morautsch" in „Moravče", „Vač" in „Vače", ,,Senošeč" in „Senožeče" in „Senosetsch", „Vodic" in „Vodiee", „Sagor" in .,Zagorje", „Bresovitz", ,,Bresovic" in „Brezovica"; ^resnic" in ,,Breznic", „Soderšica" in „Sodražica", „Jantsch-berg" in „Janče"; zlasti smešno stoji nemška beseda „Unter" pred čisto slovenskim imenom „Siška"; kje da bi bil ,,Un ter ko s ses e", iskali smo po omenjenem vladnem listu, a nismo mogli najti tega imena. Le toliko smo letos hotli omeniti o nedosledno pisavi krajinih imenv
Se večo nedoslednost in napačne pisave nahajamo pa v priimškem imeniku obeh učilnic. Dobro vede, da o pravilni pisavi naših priimkov govore vselej za-denemo na sto in sto puhlih vzrokov, iz kterih bi se ne smela celo nič prenarejati njih pisava; ali da ti vzroki vsi niso vredni piškavega oreha, prepričata nas ravno letošnji gimnaziini in realki ni letnik v primeri z lanskim normalkinim. Učenci ravno tisti, bivši lani v normalki, letos pa v 1. razredu gimnazije ali realke, kažejo zdaj ves drug obraz v imenih svojih. Da ne ostanemo dolžni dokaza, pristavimo le-sem nekaj izgledov. V lanskem normalkinem imeniku beremo naslednje imena: „9J?ebtL', ^Sautifcbar" f „@rtm* tfa)itfay, „23etfaat", ,,^etroutfa)ttfay', „Xautf4>ar", „.Kaut* f*itfa", ,,$euV', „3t>ani", „®ollob", „®ufctjnrt" itd.; v gimnaziinem ali realkinem prav te imena pa pravilno pisane: „Medic", „Lavtišar", „Grivičič", „Večaj", „Pe-trovčič", „Tavčar", „Kavčič", „Bele" , ,,Juvanec", „Golob", „Sušnik". In tako je prav. Prav za ta spremen poganjajo se ,,Novice." Toda od kod ta spremen? Ali iz rojstvenih listov? Tega ne moremo verjeti, ker se nam čudno zdi, da v njih ne berejo vse učilnice imen enako.   Pač lahko bi tu rekli:
„Erklart mir Graf Oerindur, Diesen Zwiespalt der Natur."
Pa nas morebiti kdo zavrne, rekoč: učenci sami pisavo spreminjajo, in eni tako, eni tako ali zdaj tako, zdaj tako pišejo svoje priimke. Po naših mislih ima pa vsaka učilnica ravno to nalogo, da učence uči pravilno pisati besede, toraj tudi priimke vsacega jezika, kterega se uče. Ako bi pa vendar komu imel kaj veljati piškavi ta vzrok, naravnost povemo, da učilnici ne štejemo na čast, ako se hote ali nehote ravnd po nevednosti mladih svojih učencev! — Ce pa učilnice pišejo slovenske priimke nepravilno, ker tako zahteva stariši, lahko se ognejo vsega grajanja, ako se ravnajo po nasvetu, ki nam ga je podal ,,dosluženi šolnik" v 28. listu letošnjih ,,Novic."
Toliko o tej stvari za letos. Vseh župinih (farnih) predstojnikov pa prosimo, da bi učencem rojstvene liste ozir priimkov in krajinih imen v prihodnje dajali v pravilni slovenski pisavi, ako stariši ne zahtevajo drugače. To boste menda tolikanj rajše storili, ker že veste, da bode tudi prihodnji škofijski imenik ljubljanske duhovščine vaše imena prinesel v pravilni slovenski obliki.
Ali bomo z letošnjim pretresovanjem te stvari spreobrnili koga, ne vemo; toda molčati nismo smeli o njej in tudi v prihodnje ne bomo molčali zavolj zgodovine, da bodo zanamci v prihodnjih vekih brali, za kake reči smo se morali potegovati anno 1864, sicer bi se oni ne mogli tacega Babvlona še domisljevati ne!
261