SVETOM - Zadnja nedelja je bila za krajane Straže ;lik praznik, saj so imeli v gosteh dolenjske i
V Straži novo poštno poslopje
Montirana nova avtomatska telefonska centrala
_y	22.	junija,	so	v	Straži
rV ovem mestu odprli novo r’*'®0 poslopje z avtomatsko tele-.Dsy° “ntralo, ki je eden zadnjih jcktov, s katerimi delavci PTT gj9£*ja Novo mesto uspešno za-7/U 9lejo svoj srednjeročni pro-razvoja ptt prometa v dolenj-®P°»vski rcgjl
'^dnost objekta, ki ima 250 m2
»v a-1* P°vr^*ne’ F 5 milijo-dtn, od tega pa velja samo telefonska centrala s io CV**cam* ^ milijone din in bodo delavci kranjske Iskre V * montirati Je v tem tednu, tnn	dokumentacijo za
. ,°hkkt je izdelal Dolenjski j.	biro, dela pa je v
^•t^orjenem roku končalo Gra-^no in obrtno podjetje iz Cmo-
Pedab	h* 8* iP slovesno
yf~r* namenu njena upravnica je le prvi korak na tem saj je kar najhitreje Pjmmno izgraditi tudi krajevno "rensko mrežo, za katero bodo g^čru sredstva motali v celoti Ugotoviti porabniki sami.
J. P.
REPUBLIŠKA
PRIZNANJA
20- junija so v Ljubljani P°dclili priznanje republiške
konference ZSMS. Prejeli so jo *®di novomeški aktivisti, ki 'klajo z mladino in mladinci. Nrenatge za mentorja je prejel kori* Andrijanič, glavni direktor tovamc zdravil Krka, plaketo pa osnovna organizacija ZSMS Ru-"•q»a vaj za uspehe, ki jih je <^egh v zadnjem obdobju. Med j*8®jenci so bili tudi trije mladi “'trrbe no politični delavci iz no-nreie občine: Mojca Galcih, V*06* Pfcnca in Bojan Božič.
ZA SINDIKAT NIC POČITNIC
in avgustu delo sindi-organizacij v kolektivih bre-
dQPua° ne **° of*^*0 zaraHi -r^ov. Na vrsti bo obravnava gospodarjenja, h kateri
l>0<to * o**|*w«Jviija, ii Mivu
ŽS	osnovne	organizacije
taznJ . **ti oceno ravnanja
d°ho*fI'jU dohodka ®
ter navesti m
. pn
---------- _. čistega
ter navesti razloge za •**	kr	le	nje	družbenih	usme
ritev. p * nje družbenih usme H^jeti tuH" tega morajo sindikati tudi programe za dopolnje-Sti ^®°uiaavnih aktov ter pospe-^gotMjJ^°v*nje sporazumov o <V>» Jat,ju minimalnih *tandar-
desetletnica
Pobratenja
^Metlike
i^t°STetSOde
*	**	pobratena
*o	Ronchi	in avstrij
* *" sode In °ietnico pobtate-
Z WaW® bodo
Neti*,; y »oboto in nnielin v
*°hot° o^h mest bodo v Sorj„ j ??ldne pričakali na kjer t	v	Metil
*?* kjft1' ^1*8*1» v Metil Bečana
^*»o ^ klliyhurnein domu, za ?**li gonil i0™1 Psogram pri-
S tvS “ j£ .»»delovali pa
*»* r* P»
w*denrnj rMje a Avs..,^. ro “d
^ortnim *® bo “0«1 s
&S/3T: ss?
šob ln* , ogledali Marenti-
Artiče vabijo na revijo
Letos spet zelo bogat spored različnih prireditev
ZVEZA S SVITOM - Zadnja nedelja je bila za krajane Straže in okolice velik praznik, saj so imeli v gosteh dolenjske in belokranjske godbenike, odprli pa so tudi novo poštno poslopje. (Foto: J. P.)
V spomin na vrnitev izgnancev Artičani letos že četrtič zapored slavijo praznik svoje krajevne skupnosti, 28. junij. To je čas, ko dajo prazniku široko kulturno obeležje, ko se vrstijo prireditve deozi ves teden in se zaključijo s srečanjem pihalnih godb ter sprevodom cvetja, v katerem se krajanom pridiužijo godbeniki in bobnarji iz vse Slovenije, delovni kolektivi, pevci, cicibani, pioniiji in mladinci.
Letos so spored poletnih prireditev začeli s koncertom borbenih in revolucionarnih pesmi združenih i moških zborov iz Artič in Globokega >ter» nastopom petih opernih solistov, ki so jih tokrat prvič povabili pred domače občinstvo.——
Jutri zvečer bo odprta cvetlična razstava, za katero so si veliko prizadevale ženske iz vseh vasi krajevne skupnosti, sodeljujeta pa tudi Agraria in cvetličar Kerin iz Krškega. Prizadevni domačini so hkrati pripravili lovsko in etnološko razstavo s predmeti s svojega območja. Sledil bo večer narodnih plesov ob kresu. Nastopili bosta
šolski skupini iz Brežic in Dobove ter odrasle folklorne skupine iz.: Boštanja, Brestanice, Bistrice ob Sotli, Biegane, Artič in iz pobratene Zelinc.
V nedeljo dopoldne ob 10. uri vabijo krajani na republiško revijo pihalnih orkestrov s koncertnim in figurativnim programom, ob 15. uri pa na parado cvetja in glasbe, v kateri bo sodelovalo 500 domačinov. Pričakujejo 600 godbenikov, med njimi tudi zamejske Slovence iz Proseka.
J.T.
KDČFVIF-NOV PREDSEDNIK
Na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje so razrešili dosedanjo predsednico tega zbora, Tanjo Svetlič, ki je bila izvoljena za sekretarko občinske konference SZDL. Na njeno mesto so izvolili Ivana Drobniča, za njegovega namestnika pa Jožeta Lindiča.
Devalvacija nam odpira oči
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko o gospodarskem položaju in aktualnih nalogah
Gospodarstvo Dolenjske je na devalvacijo dinarja in na nujne gospodarske ukrepe, ki bodo še sledili, psihološko slabo pripravljeno. Potrebno bo še velikodružbenopoutčnega dela,zakaj delavcem je treba natančneje obrazložiti, kakšne bodo posledice.
Nova bremena bodo sprejeli, če bodo prepričani, da so razporejena enakomerno in pravično, če bomo ,vceho” slabega gospodarjenja v preteklosti plačevali vsi
To je poudaril predsednik gospodarske zbornice za Dolenjsko Luka
Dolenc na razširjeni seji medobčinskega sveta ZK 18. junija, ko je poročal o stališčih gospodarske zbornice glede aktualnih gospodar skih vprašapj. Dolenjska je, podobno kot vsa Slovenija, zelo občutljiva na spremembo tečaja dinarja. Zdaj uvozi vsako leto za 52 starih milijard dinarjev več, kot
• Na razširjeni seji MS ZK za Dolenjsko, na kateri so sodelovali tudi predsedniki ali sekretarji občinskih skupščin, izvršnih svetov, občin&ih konferenc SZDL, Zveze sindikatov in člani CK Z^S iz dolenjskih občin, so sekretarji občinskih komitejev poročali o letošnjem gospodarjenju, o aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in deupščin, o razpoloženju delovnih ljudi in občanov ter o konkretizaciji gospodarskih ukrepov v občinah.
izvozi, zato je pospeše vanje izvoza prva naloga. V prihodnosti mora računati na počasnejšo gospodarsko rast, odreči se bo treba nekaterim naložbam in načrtom, zlasti še , ker je Temeljna dolenjska banka na robu likvidnosti Inflacija je močno zmanjša la privarčevane vsote občanov, v gospodarstvu primanjkuje obratnih sredstev in vnovična revizija investicijskih projektov je neizbežno dejstvo. Obeta se precej nižja stopnja zaposlovanja, v prihodnje se bo treba tudi resneje lotiti spreminjanja (prestrukturiranja) gospodarstva in reforme šolstva.
Gospodarske razmere so težke in bodo še težje, vendar ima to tudi dobro plat. Resnost bo pripomogla, da se bomo dokopali do novih spoznanj in končno uvideli, da glede produktivnosti porabe, tržišča itd. tudi pri nas veljajo splošne gospodarske zakonitosti, ki jih je treba spoštovati. Le ustvarjalno delo, dobro gospodarjenje in varčna pora- . ba lahko trajno povečuje gospodarice učinke in življenjski standard.'
Na sestanku so se dogovorili za najvažnejše politične akcije in naloge. Dana so osnovna politična izhodišča in ni kaj čakati, zlasti pa ne iskati vzrokov zunaj sebe in kazati s prstom na druge. Nakopiče-
ni problemi zahtevajo visoko stopnjo družbene zavesti in politične odgovornosti. Odkrite besede, predvsem pa dejanja bodo pomagala ustvariti še večje zaupanje ljudi. Delavec bo sledil in bo spodbujen, če bo čutil vsestransko pripravljenost za delo in varčevanje in če bo - kot temu pravimo - vse bolj postajal gospodar svoje usode.
M. LEGAN
100 LET GOZDARSTVA V KOSTANJEVICI
Gozdno gospodarstvo v Brežicah vabi jutri v Kostanjevico na proslavo 30-letnice obstoja delovne organizacije in 30-letni-co delavskega samoupravljanja, ki ju bodo tokrat združili s počastitvijo 100-letnice organiziranega dela v gozdarstvu na kostanjeviškem gozdnem območju. Razvoj gozdarstva bodo prikazali tudi na razstavi, ki si jo bodo udeleženci proslave lahko ogledali.
KRŠKO dalo svetovne
PRVAKE — V enkratnem vzdušju ob prisotnosti blizu 25.000 obiskovalcev so krški organizatorji z vzorno pripravo finala svetovnega prvenstva dvo-fC v spedwayu v nedeljo ( vnovič potrdii sloves gostoljubnih domačinov. Več o tej veliki športni prireditvi na športni strani
Povsod zaostriti odgovornost
Posavje: dosedanje ocene gospodarjenja so bile bolj ali
i manj nestvarne
izgub v zameno za reprodukcijski material ipd. Izgub bo najbrž poslej še več, saj bo novi položaj marsikoga prisilil k zmanjšanju uvoza, če ga ne bo imel s čim plačati.
Iz menjava stališč o vzrokih in posledicah ukrepov pri dosedanjem uresničevanju stabilizacije na nedavnem posav&em posvetu s predstavnikoma CK ZKS in Gospodarske zbornice SRS je zelo očitno pokazala, kako malo smo doslej naredili pri opredeljevanju odgovornosti.
Da vsaj zdaj ne bi bilo popuščanja, so sindikati sklenili takoj poenotiti ukrepanje proti kršiteljem družbene usmeritve pri delitvi dohodka in osebnega dohodka. Brez tega bi tudi ta akcija prej ali slej zvodenela, saj se prizadeti zelo radi izgovarjajo na sosede, kadar komu pogledajo skozi prste.	5
Na posvetu so načeli vrsto skupnih vprašanj, od smotrnosti pri investiranju do odnosov med uvozom in izvozom, združevanja dela in sredstev, usklajevanja vseh vrst porabe, strukture zaposlovanja in spoštovanja številnih načel, ki jih z besedami vselej enoglasno podpiramo. Našteli so potrebe po enotnem načrtovanju v regiji, zlasti kar zadeva energetiko, ceste, bančništvo, računalništvo, surovinsko osnovo, varstvo okolja, spreminjanje sestave gospodarstva in vzporedno z pjim tudi boljše izkoriščanje znanja.
V Posavju se namreč še vedno kažejo težnje po pretežno nekvalificiranih delavcih, po ohranjanju stare strukture gospodarstva, v kateri strokovnjakov ne znajo in nc morejo zaposliti
Čeprav predstavljajo dosedanji ukrepi komaj začetek, pa v delovnih organizacijah zavzeto izračunavajo, kaj to pomeni zanje. S strani večjih centrov se že pojavljajo pritiski za sovlaganje. To sicer samo po sebi ni nič narobe, vendar gre za pretirane -ahteve, ki jih imata na primer do sevniških delovnih organizacij Cementarna Trbovlje in Celjska mlekarna. Izgubarji pa pritiskajo na poslovne partnerje za pokrivanje
V Posavju so zaskrbljeni za usodo dveh delovnih organizacij, katerih izgube niso pokrite, gre namreč za. sevniški Jugotanin in Salonit Anhovo, tozd Opekarna Brežice. S težavami pa računajo tudi v papirni, kovinsko predelovalni in tekstilni industriji, ter v čateških Termah, ki iih bremenijo velike investicije.
J. TEPPEY
UMETNIKOV ŽIVLJENJSKI JUBILEJ - Kipar in medaljer Vladimir Stoviček iz Leskovca pri Krškem bo danes dopolnil 85. rojstni dan. Tako kot vse dosedanje jubileje, bo tudi tega dočakal sredi dela in načrtov. Svoje kiparsko orodje bo odložil le za kratek hip, za trenutke, ki jih bo prebil s svojimi prijatelji, ko mu bodo nazdravljali za visoko in plodno obletnico. Vladimir Štoviček bo prav zdaj razstavljal vrsto pbket v Galeriji likovnih umetnosti v Osijeku, od koder bo prikaz 80-letnicc hrvaškega medaljerstva v jeseni prenešen v Zagreb. V katalogu ga označujejo kot enega najboljših in najplodnejših jugoslovanskih medaljerjev. Za njegov praznik mu tudi mi prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih, ustvarjalnih let. (Foto: J. Teppey)
K " '	A
	Plešem živi	
Vseslovensko veličastje šentviškega pevskega tabora		
„Tita, ki je bil še lani pokrovitelj jiašega 10. pevskega tabora, ni več med nami, za zmeraj pa bo ostal spomin nanj,” so zapisali udeleženci letošnjega, 11. tabora slovenskih pevskih zborov v pozdravnem pismu predsedstvu SFRJ. 1
Osrednja prireditev 11. pevskega tabora je bila v nedeljo, 22. junija, v Šentvidu pri Stični Iger je združenim 195 zborom z okoli 6.000 pevd prisluhnilo pribL 10.000 obiskovalcev, med r\jimi nekatere najvišje osebnosti slovenskega družbenopolitičnega življenja. Letos, ko je celotna prireditev potekla pod geslom „Pojo naj ljudje”, je bil slavnostni govornik znani operni basist Ladko Korošec.
11. tabor se je začel že dan poprej, ko so bili v 26 krajih po Dolenjski večerni koncerti. Od vsepovsod poročajo, da je občinstvo z množičnimi obiski počastilo nastope zborov, ki so naslednji dan peli v Šentvidu. Prišli in peli so tudi slovenski zbori iz zamejstva.
Geslo ,PDjo naj ljudje” bodo priliodnje leto nekoliko spremenili; »Poje naj vsa Slovenija”. Zamišljeno je, da bi dan pred osrednjo prireditvijo zbori peli v krajih na poti do Šentvida in ne samo na Dolenjskem.
AKADEMIJA V POČASTITEV SAMOUPRAVLJANJA
V petek, 27. junija, bo ob 19. uri zvečer v trebanjskem domu kulture slavnostna akademija v počastitev dneva samoupravljalcev. Na akademiji bodo podelili priznanja najbolj-5m samoupravljalcem. Priznanja bodo dobili delavski svet »Dane” z Mirne, jubilejno nagrado bo dobil delavski svet 1MV z Mirne, Jože Novak iz Dobemiča in Fianc Jevnikar iz Dob.
RAZSTAVA KNJIG O TITU IN SAMOUPRAVLJANJU
V domu JLA v Brežicah so že teden dni na ogled številna dela o predsedniku Titu in knjige s področja marksizma in samoupravljanja. Zanimivo razstavo je ob 30-letnici samoupravljanja pripravil dom JLA skupaj z izdajateljsko hišo Mladost iz Zagreba.
DAN CESTARJEV
V soboto bo dan slovenskih cestarjev, ki gg bodo počastili s proslavo. Slednja bo 28. junija v Mariboru, pripravljajo kulturni program, ki bo obsegal nastope pevcev, folkloristov in recitatorjev. Slavnostni govor bo imel Emil Tomažič, predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, [»delili pa bodo tudi priznanja cestnim delavcem.
SREČANJE V RADATOVIČIH
Kot vsako leto se bo v žnmber-ških Radatovičih tudi letos zbralo precejšnje število tistih, ki so na tem območju prebili najtežje dni naše Zgodovine. Počastitev dneva borca, ki jo bo pripravila Lovska družina Radatovičl bo v nedeljo, 29. tega meseca, v Radatovičih. Po kulturnem sporedu bo družabno srečanje.
V drugi polovici tedna se obeta izboljšanje vremena V nedeljo bo sončno.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Obisk predsednika Združenih držav Amerike Jimmy-ia Carterja v Jugoslaviji je mogoče vrednotiti iz več vidikov, a za začetek bi kazalo postreči z nekaterimi podatki iz dosedanje bere jugoslo vansko - ameriških odnosov na najvišji ravni.
Predvsem pade v oči dejstvo, da je predsednik Carter tretji ameriški predsednik, ki je stopil na jugoslovanska tla; prednjim sta bila pri nas
Carterjev obisk v Jugoslaviji
predsednika Richard Nixon leta 1970 in Gerry Ford leta 1957. Predsednik Tito je bil. gost treh ameriških predsednikov: Johna Kennedyja leta 1963, Richarda Nixona 1971 in Jimmyja Carterja leta 1Q 78. Predsednik Tito ie poznal sedem ameriških predsednikov.
Predsednik Jimmy Carter ie prvi tuji voditelj države, ki prihaja na uradni obisk, v Jugoslavijo po' smrti predsednika Tita.
Te, na prvi pogled zgolj statistične ali kronološke zabeležke imajo kajpak tudi svojo politično tezo, predvsem pa potrjujejo, da so odnosi med obema državama že tradicija, ki je svoje korenine dobila med drugo svetovno vojno, med katero so se Jugoslavija in Združene države Amerike borile na isti, strani proti skupnemu sovražniku in v tem boju tudi zmagale.
V povojnem sodelovanju so bue svetlejše in temnejše strani, in to je po svoje mogoče tudi razumeti, zakaj v obdobju izrazite hladne, vojne nekateri preprosto niso mogli dojeti resnice, da Jugoslavija m nič drugega kot samostojna in za svoje pravice se bojujoča država -ne pa vazal tega ali onega mogočnika.
Trajalo je razmeroma dolgo, da se je mogla ta resnica prebiti in da so p ameriški politični vrhovi sprejeli' kot tako, zakaj odpor do vsega „rdečega” in komunističnega’'je dobival v Združenih
državah Amerike včasih iz-iemne razsežnosti.
A kot da je treba za vsako dobro stvar plačati svojo ceno: nemara so prav zaradi nekaterih zablod iz preteklosti, pogojenih z blokovskim gledanjem sveta današnji odnosi lahko taki, kakršni so, dobri prijateljski in zgrajeni na obojestanskem spoštovanju ter razumevanju.
Zdi se, da so prav v štiriletnem obdobju predsednikovanja Jimmyja Carterja ti odnosi tudi zares dobili svojo pravo veljavo. Predsednik Carter je to večkrat, potrdil z besedami, da Združene države Amerike ne cenijo in podpirajo samo neodvisne, suverene in po svoji poti se razvijajoče Jugoslavije, marveč izjemno cenijo tudi nieno neuvršče-, no politiko, bolje rečeno njen velik delež k rojstvu in razvoju te politike.
Jugoslovani znamo ceniti, izraze podpore in prijateljstva toliko bolj, ker smo prepričani, da izražajo resnično razumevanje našega položaja, naše trdne odloče nosti, da ostanemo dosledno m svoji poti, sami svoj gospodar.
Zdi se tudi potrebno omeniti, da so se odnosi med obema državama povsem ustalili na doslednem spoštovanju različnosti in skupnega prav v času pred-spdniškega mandata Jimmy-ia Carterja in njegovega prijateljskega, več let trajajočega osebnega stika s predsednikom Titom. Državnika sta v nepolnih štirih letih izmenjala številna osebna pisma in poslanice, v katerih sta izražala svoja stališča in poglede na zapletene mednarodne odnose.
Toda bilo bi zmotno misliti, da so zgolj stiki na najvišji ravni tisto, kar plemeniti ameriško-iugoslo-vanske odnose. Tu je še prav neverjetna vrsta drugih stikov (parlamentarnih, gospodarskih, znanstvenih, kulturnih in tako dalje), ki so stkali s številnimi izmenjavami obiskov med državama mogoče manj spektakularne, pa zato nič manj pomembne vezi
JANEZ ČUČEK
Min
POMOČ DOSEŽE LE REDKE - Medtem ko si vietnamske čete še vedno brez pravega uspeha prizadevajo, da bi zatrle uporne kampučijske oddelke, ki jih napadajo, kadar le morejo, se trpljenje preprostih ljudi nadaljuje. Mednarodni Rdeči križ sicer razdeljuje hrano in zdravila, toda ta pomoč pride le do redkih - kot,na našem posnetku kmetov iz okolice mesta Nong Cha na zahodni meji Kampučije, ki čakajo na razdeljevanje. (Tdefoto: UPI)
Pot do cenejše zložbe zemlje
Predlog, kako bi poenostavili in povsem pocenili sedanji način za družbo in posameznika dokaj drago zložbo ali zamenjavo kmetijske zemlje
V Nemški vasi in Prigorici pripravljajo zložbo 136 ha kmetijskih zemljišč, ki so zdaj razdrobljena na okoli 1700 parcel in 260 lastnikov. Če bodo iz teh parcelic naredili le toliko večjih parcel, kolikor je vseh lastnikov, bo vsaka merila poprečno okoli pol hektarja. Po velikosti pa se bodo močno razlikovale, saj bodo vsakemu lastniku na novo odmerili le toliko zemlje, kolikor je bo vložil.
Računajo, da bodo stroški za tako ureditev zemlje znašali najmanj 20.000 din na hektar. Lastniki naj bi plačali le 10%, 90 % pa bo poravnano iz občinskih in republiških sredstev. Ali bo taka zložba zemljišč vredna tolikšnih stroškov? Družbena sredstva so namreč tudi „naša” in bi se njihova naložba morala odraziti v večjih pridelkih in njihovi prodaji za boljšo oskrbo nekmečkega prebivalstva.
Nekateri kmetje menijo, da bi zaokroževanje kmečkih posestev lahko pospešili tudi z manjšimi streški, če bi dovolili zamenjavo parcel med lastniki brez taks in prometnega davka. Za zamenjavo naj bi šteli tudi tako prodajo, ko bi za izkupiček bila kupljena druga zemlja z namenom, da jo novi lastnik obdeluje. Za neposredno zamenjavo je namreč premalo priložnosti in bi si bilo treba pomagati s treljim lastnikom.
Pri takih zamenjavah, proda-
jah in nakupih zemlje odpade drago meijenje in ugotavljanje kakovosti posameznih parcel. O vrednosti zemlje se kmetje! znajo dogovoriti tudi brez strokovnjakov. Potrebno bi bilo kriti le stroške prepisa v zemljiški knjigi. Kmetje, ki bi si zamenjali obdelovalno zemljo tako, da bi iz dveh ali več sosednjih parcel naredili eno, bi jo prav gotovo tudi dobro obdelovali.
TELEGRAMI
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na nedavni volilni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so ocenili politično dejavnost sindikatov in njihovo vlogo pri uresničevanju programa stabilizacije.
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov SRS Vinko Hafner, ki je na tej seji imel uvodni referat, je med dmgim povedal, daje bila dejavnost sindikatov po 9. kongresu večidel usmerjena v razreševanje žgočih gospodarskih vprašanj, zaradi česar so mnogi očitali sindikatu, da je zanemaril svoje socialno-zaščitne in družbeno-izobraževalne naloge. Vendar pa je to dejavnost sindikata opravičil s tem, da sta v zadnji posledici družbeni položaj in socialna varnost delavcev v veliki meri odvisni prav od gospodarske uspešnosti.
Naloge sindikatov
Med nalogami, ki zadevajo družbeni položaj delavcev, je ena izmed najpomembnejših prav gotovo nadaljnja krepitev samoupravljanja. To je s pravnoorganizacijskega vidika že dokaj dograjeno, zdaj pa je treba doseči, da bodo delavci v resnici upravljali s celotno družbeno reprodukcijo. Tu gre za krepitev delavčevega vpliva na vse vi^e oblike združevanja dela in sredstev, ne pa da je delavčevo odločanje omgeno zgolj na razpolaganje s tako imenovanim čistim dohodkom znotraj tozda. Hkrati s temi nalogami ostaja za naprej ena izmed glavnih nalog uveljavljanje delitve po delu kot način za materialno spodbujanje delavcev pri; povečevanju produktivnosti dela in za smotrnejše gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in dohodkom. Kot je rekel Vinko Hafner, sta najbolj neustrezno nagrajevani dve kategoriji delavcev, to je delavci v neposredni proizvod-
nji in resnično ustvaijalni strokovnjaki in organizatorji proizvodnje. Kljub temu pa bo treba hkrati s prizadevanji za stabilizacijo, ki bodo prav gotovo zmanjšala realni osebni dohodek delavcev za 10 odstotkov, računati na socialno-ekonomski položaj delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Ti živijo na robu eksistenčenega minimuma in ne bi prenesli ostrejših omeiitev.
JANEZ ZEMLJARIČ KANDIDAT ZA NOVEGA PREDSEDNIKA
Na seji predsedstva CK ZKS, ki je bila v ponedeljek v Ljubljani, so sprejeli poročilo o razpravi z 62. redne seje. Na tej seji je namreč tekla razprava o aktualnih nalogah v zvezi s stabilizacijo. Izhajajoč iz ugotovitve, da je uspeh stabilizacije v veliki meri odvisen od ustreznega in uspešnega delovanja organov in institucij, še posebej pa od njihovega kadrovskega sestava, je predsedstvo v soglasju s predsednikom izvršnega sveta Slovenije dr. Antonom Vratušo menilo, da je treba v kadrovski sestavi tega organa opraviti nekatere spremembe. Dosedanji predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša bo glede na vse večje potrebe predsedstva deloval za hitrejše uveljavljanje z nanstveno-raziskovalnega dela v našem celotnem družbenem iq gospodarskem razvoju s posebnim ozirom na stabilizacijo in na sodelovanje z neuvrščenimi. Pri tem je predsedstvo izredno poudarilo dosedanje uspešno delo dr. Vratuše. Predsedstvo C1C ZKS ie še predlagalo, da v primeru, če skupščina sprejme predlog, evidentira kot možnega kandidata za novega predsednika Janeza Zemljariča> sedanjega člana IS in republiškega sekretarja za notranje zadeve.
BENETKE - Voditelji sedmih najbolj industrijsko razvitih držav so se ob koncu dvodnevnega sestanka na najvi$i ravni »predstavili” novinarjem in jim drug za drugim sporočili tisto, kar jim je očitno najbolj ležalo na srcu. Toda vsi so poudarili najbolj pomembno novo stran sedmega vrha: trdno odloče-1 nost pretrgati odvisnost gospodarske rasti - od čedalje večjega "voza in porabe nafte. Sklepna deklaracija, ki so jo sprejeli ob koncu srečanja, govori predvsem o energetiki Deklaracija je razdeljena na pet poglavij: inflacija, energija, odnosi z državami v razvoju, monetarni problemi in trgovina.
MOSKVA - Sovjetski voditelj Le onid Brežnjev je na plenumu CK KPSZ utemeljil umik nekaterih sovjetskih enot iz Afganistana z' zmagami nad „kontrarevoludo-narji” in poudaril, da življenje v Afganistanu „spet postaja normalno”. Obenem poročajo iz Kabula, da je krenila proti sovjetski meji sovjetska [fchotna divizija in 108 tankov.
JOHANNESBURG - Stavke črnskih delavcev so se razširile na 16 tovarn v pokrajini Port Elisabeth in paralizirale avtomobilsko industrijo. Več kol 10.000 delavcev je šlo na ulice mest Port Elisabeth in Uiten-hage. Veliko avtomobilsko tovarno v Uitenhagu so zavarovali vojaki in policaji z oklopnimi vozili, ki so se kasneje umaknili. Policija je zjutraj spet dovolila vstop v mesto, vendar še vedno ni vstopa v sosednja črnska naselja.
FRETOVVN - Zunanji ministri 50 afriških držav so soglasno sprejeli resolucijo, v tat eri pozivajo Varnostni svet OZN, naj sprejme sklep o obveznih in celovitih sankcijah proti rasističnemu režimu južnoafriške republike, vključno z embargom na prodajo nafte.
Pri zložbi zemlje velike lastnikov z malimi površinami ni zagotovil, da jo bodo potem vsi derbno obdelovali. Nekateri jo bodo še naprej zanemarjali, četudi bo v večji parceli. Med pravimi delovnimi kmeti so tudi taki, ki se le želijo imenovati kmet Družba pa bi vsem prispevala za stroške zložbe.
Pri malih kmetijah, ki imajo poprečno le okrog 4 ha skupnih zemljišč - v občini Kočevje je dve tretjini zasebnih gospodarstev pod to mejo in redijo poprečno manj kot po eno kravo - z zložbo zemljišč ni moč veliko izboljšati. V takih razmerah je potrebna zložba zepljišč okrog tistih kmetij, ki kažejo še dovolj življenjskih moči. Z nevračljivimi sredstvi,
kot pri zložbi zemlje, bi jih bilo
treba podpreti pri gradnji hlevov in združevanju zemlje.
Zložba zemljišč je koristna, če jo je mogoče opraviti z neprevelikimi stroški. Pri mladih kmetih, ki bi dobili 2 ali 3 ha v enem kosu, torej skoraj vse svoje posestvo, je namreč treba še upoštevati, da bodo ob setvi tako združeno zemljišče delili na lastne parcele, ker bodo želeli pridelati nekaj krompiija, koruze, belih žit in morda še kaj. Tako se bodo stroški za zložbo še manj obrestovali.
JOŽE PETEK
m
tet
tedenski
mozaik
JEDRSKA ENERGIJA JE ZA MNOGE UPANJE prihodnosti in mednje sodi tudi Argentina, ki pospešeno razvija svoje atojn-ske zmogljivosti. Te dni 5 švicarska vlada dala dovoljenj* za prodajo tovarne za težko vodo, ki jo bodo zgradili a opremili v Argentini Švicar** strokovnjaki Argentinska vbo* ie obljubila, da bo strogo spoštovala varnostne predpise in d® v nobenem primeru ne bo uporabljala naprav za vojaške nani^ ne. Pri tem pa po svetu že dal) časa neuradno krožijo g°vorl‘j?,' da si Argentina (in Brazilija tudU prizadeva zgraditi svojo jedr«*0 bombo ... Upajmo, da so g°v0" rice res samo - govorice---TACAŠ PA LAH^O PORO; ČAMO še o eni novici, poveza® z atomi. Skupina demonstrantov je namreč vdrla v nizozein ske m pristanišču Zeebrugg® , nizozemsko tovorno ladjo, k* J* imela v skladišču nekaj sto to radioaktivnih odpadkov (odp® ljala naj bi jih na sredo Atlan • škega oceana in odvrgla v mofl* in uničila vse komunikacij* naprave na njej. Razdejali ^ radar, avtomatskega pilo® nekatere druge naprave povzročili za okoli 66( dolarjev škode. Policija jih £ prijela in zaprla, toda * potem, ko so demonstranti ^ ladji že opravili svoje. Trdili *“j da zagovarjajo čisto okolje in o zato ne pustijo, da bi O®1®-aktivne odpadke metali v fl}®' rje... Prepričanje, ki jih . bržkone pred sodniki P1® drago stalo...	mI
IZ PREPRIČANJA SO TUi'1 JU2NOKOREJSKE obla® odklonile vize trem južno®' škim državljankam rekoč, prihajajo iz države z razlikovanjem, s katero J*®1* Koreja noče imeti opraV*?‘ Toda zdi se, da je bil. nekaterim vendarle žal »f*® take odločitve južnokorejs** '-lade, zakaj dekleta, ki so jlfj odklonili vstopno vizo, naj tekmovala v Seulu, glavne®1 mestu Južne Koreje, na veUken1 izboru na najlepše dekle sveta-No, kakorkoli že, nekateri » * ob tem spomnili, da tudi Južr Koreja nima povsem čiste, ve" saj je vlada nedavno tega prei kruto zatrla upor v me*14. Kvadzuju, kjer so prebival13 terjali samo več svobode * demokracije in nič drugega Vselej ie lažje pometati tujim pragom....	.
Za konec pa še novica iz Palm Beacha ta Floridi: TuJj neki zdrav človek, ki je h®' dati svojemu hudo bolne’’’ bratu ledvico, presenečeno *■& tovil (pravzaprav so to ugo*0^
zdravniki), da nima samo uVj ledvic, marveč kar tri. Zdia^j pravijo, da je takih približno od vsakih 250.000 .... Nob problemov z darovanjem •
|	sestavljena	organizacija	združenega	de
za dejavnost kmetijstva, industrije, trg0w |	M|	gostinstva	in	storitev,
Mercator n. sub. o., Ijubljana
MERCATOR - AGROKOMBINAT, KRŠKO Na podlagi sklepa delavskega sveta ZD Meso Kostanjevica
TO
\
objavljamo prosta dela in naloge:
-MESARJA - KLAVCA IN - BLAGAJNIKA.
\
mesarja — klavca se zahteva
ustf'
et<*
ali
Pogoji:
— za dela in naloge poklicna šola,	jn:a
- za dela in naloge blagajnika pa ekonomska sren upravno-administrativrta šola.	.	.	v	5trok'
Za obe delovni nalogi so zaželene delovne izkusnj oziroma pri finančnem poslovanju.	.	Jeiovni'”
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim časom.
del in nalog v
tozd
Prijave za
sprejema 1o am ou uueva unjavc	cesta
organizacije Mercator — Agrokombinat Krško
izbiri obvestili v 15 dneh P° P
506/26"'
Me*0 10vne
a zasedbo prostih aei m	-	.. de|0V,-u
sprejema 15 dni od dneva objave kadrovska ^uft,st8 kr^
žrtev 52 Interesente bomo razpisnega roka.
te
DGLENJSK1 UST
POVEZOVANJE V GRADBENIŠTVU
SGP Pionir Novo mt-to je bilo v petek, 20. junija, gostitelj poslovnega odbora in delavskega sveta SOZD Adriagradnje z Rete, s katero je Pionir povezan. SOZD Adriagradnje povezuje Več kot 20 gradbenih in obrtnih Podjetij iz SR Hrvatske in Slovenije s čez 20.000 delavci. Na seji so sprejeli v SOZD več delovnih organizacij, osnovali tnterno banko in se dogovorili o gradnjah na tujih tržiščih. Z naročniki iz Iraka bo v septembru podpisana pogodba za gradnjo dveh rezidenc, tečejo pa dogovori za popis pogodb za gradnjo več hotelov. SOZD , Adriagradnje je' podpisala tudi Pogodbo za gradnjo I. stopnje stadiona „Budučnost” v Titogra du v vrednosti 60 milijonov din. Gradbena dela bo opravilo SGP Pionir.	„ , r
   M'
Sejmišča
NOVO MESTO: V poletnih1 tednih je kupčija precej opeša *a> ®j je bilo v ponedeljek naprod^ le 188 pujskov in 32 °d tri do pet mesecev starih prašičev. Cene so ostale nespremenjene, pujski so bili po 950 do 1.300 din, starejši prašiči pa Po 1.350 do 2.400din.
BREŽICE: Dosti bolje ni Mo niti v Brežicah, kjer so rejci Ponudili 430, prodali pa 315 Pujskov, in to po 63 do 65 din ^“ogiam žive teže.
Naključje slabo varuje želodce
Novomeški IS razpravljal o problematiki porasta infekcijskih obolenj in zastrupitev s hrano — Premalo družbenega posluha — Kako je bilo v Krki?
Ne samo primer zastrupitve s hrano v novomeški Kiki, pač pa predvsem dejstvo, da se porast tovrstnih infekcijskih obolenj v Sloveniji iz dneva vdan veča,je vzrok, da je tej problematiki namenil obsežno debato na svoji zadnji seji tudi izvršni svet novomeške občine. Sicer pa tudi podatek za novomeško regijo, da je število skupaj prijavljenih nalezljivih bdežni v prvih nekaj mesecih letošnjega leta doseglo že dve tretjini lanskoletnih primerov, govori o zaskrbljujočem stanju, čeprav ie dolenjsko poprečje zaenkrat še korak za republiškim.
Nekatera dejstva narekujejo nujnost fe širše in temeljitejše akcije ne samo inšpektorjev, pač pa tudi širše! družbene skupnosti. Resda Dolenjske doslej, če izvzamemo leti 1970, ko je prišlo do večje zastrupitve s hrano v žužemberški Iskri, ir 1977, ko se je v IMV zastrupilo 500 delavcev, ter primer OŠ Grm, še ni prizadejala nobena hujša epidemija tifusa, paratifusa ali kakšne druge oblike težjih infekcijskih obolenj. Veliko prahu pa je dvignil zadrgi primer pred dnevi, ko je prišlo do 61 obolenj za salmonelozo v novomeški tovarni zdravil Krka. Morebitno epidemijo večje razsežnosti je preprečila pravočasna intervencija inšpekcijskih in zdravstvenih delavcev. Vzrok je po besedah zdravstve-
Kmetijski nasveti
Silos da, toda kakšen?
Nadležno letošnje dežele v času spravila sena je spet P?2ori*° na prednosti siliranja, vsestransko priporočenega *ccnzerv*ranja krme, za katerega pravijo celo, da prinaša ajnno revolucijo v prehrano domačih živali. Gradnja silosov se po na Dolenjskem razmahnila, očitno pa kmetovalci še ne znajo vseh možnosti, saj v veliki večini gradijo le betonske Drisilose, četudi obstajajo še drugačni, v konkretnih 2-Cn ” morda bolj uporabljivi.
smo na tem mestu več pisali o novem načir.u siliranja (lovni-Pj** f9*ij°- Ta je priporočljiv zlasti za tiste, ki nimajo hi iaL. n.J13a 23 g^dnjo drugačnih silosov ali ne prostora,kjer »fiioi® •» -08 sta*‘. ^ svetM * uveljavlja zlasti tako imenovani Uv	^p plastičnega silosa, ki zahteva manj ročnega dela.
na*. 18» je mogoče prek novosadskega podjetja „Agrovojvodi-
povmemo ^ z<kj že klasičnemu načinu kisanja krme: enosta° •a*^co v koritastih in stolpnih silosih. Koritasti so trav0 -Vn^Jši> primerni so zlasti za kisanje koruze, manj pa za Vrste sn 8° vrsto krme, ki ima več beljakovin. Glede take kitna n !? Ve^a’ ^ ne-Sme biti niž'' od (lveh nietrov, sicer se ^oliui dobro stlačiti, dimenzioniran pa mera biti tako, da ŠtolwVS?j cm debelo plast dnevnega odvzema kisali.
.Pv1 suosi so lahko narejeni iz betona, lesa, kovine ali
^ttjania • ste^en*h vl?ken. Pri njih je odpadek (kvar) silaže ?? >»* mrf,’Je- P8 wto polnjenje in praznjenje najtežje - seveda ^ nah '?ran": Dodatna nevarnost je tudi ogljikov dvokis, Posgb'13 °" vrenju silaže in ki že pobira svoj krvni davek. Prestavlia« P.rednost poliestrskih silosov je, da jih je mogoče {*hk° ^	,	e!uJe H*1 ..Agrostroj” v Ljubljani, naročnik pa
41 je h,j: ? 6i premer, višino ali prostornino takega silosa, ua' nekaj vredno.
Inž.M. L
nih delavcev sekundarna zastrupitev s hrano.
Da pa se ne bomo slepili z ria videz ugodnimi rezultati Dolenjske na tem področju! Po ugotovitvah članov izvršnega sveta gre le naključju pripisati, da Dolenjska doslej še ni imela primerov, kot je bil novogoriški ali slovenjegraški. Kajti s sedanjo kadrovsko zasedbo tako inšpektorskih kot strokovnih zdravstvenih služb, družbeno in finančno podporo tem dejavnikom oprijemljivejših rezultatov zaenkrat še ni pričakovati. Dobra volja in prizadevnost sta v takih primerih premalo.
B. B.
1971
i
n
- O HUDICAI tole ohcet bom PA PLAČAL JAZ.
Donosni piščanci
Zaradi velike začetne naložbe med kmeti ni zanimanja za kooperacijsko pitanje
Medtem ko je imela lani Temeljna zadružna organizacija pri metliški Kmetijski zadrugi s svojo valilnico na Vinomeru 80 tisočakov ostanka dohodka, računajo, da se bo letos ta vsota povečala na 120 tisočakov.
Kapaciteta valilnice na Vinomeru je 17.000 piščancev na teden, valijo pa za maloprodajo za Be lo krajino, del Hrvaške in del območja novomeške Kmetijske zadruge, letos pa so valili še za perutninski kombinat Pivka. V valilnici je zaposlen samo en človek, valilnica pa dela okoli pet mesecev na leto. Pri vlaganju, jajc in 1 pobiranju piščancev udarniško priskočijo na pomoč tudi ostali zaposleni v TZO, saj bi sicer v času valenja morali na Vinomeru imeti najmanj dva človeka.
Temeljna zadružna organizacija je skušala med svojimi kooperanti spodbuditi zanimanje za pitanje piščancev. Če bi to uspelo, bi iyihova valilnica lahko delala celo leto. Vendar za sedaj kmetje v Beli krajini ne kažeio zanimanja za to
kooperacijsko pitanje, verjetno tudi zato, ker je za začetek potrebno vložiti veliko denarja, saj znese naložba za ureditev hleva za pitanje 15.000 piščancev v enem turnusu okoli 1,80 milijonov dinarjev. Kljub precejšnji investiciji pa bi se tako pitanje splačalo, saj se vložen denar dokaj hitro povrne, poleg tega pa je to gotov in dober vir stalnega zaslužka.
Preveč pisarjev \ PerOIIOSpOli
Dohodek le v proizvodnji
„Pri nas imamo preveč nepotrebnih režijskih delovnih mest,” je na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje med razpravo o ukrepih za ustalitev gospodarstva poudaril eden izmed delegatov zbora združenega dela. To svojo ugotovitev je podkrepil s podatki, da imamo pri nas tudi taka neproduktivna delovna mesta, ki jih v drugih državah sploh nimajo ali pa jih imajo precej manj.
Ka že, da se bo treba s širjenjem birokracije spoprijeti tudi s pomočjo znanosti. V v seh občinah, po območjih (regijah) in v republiki imamo SIS za znanost, svete za znanost pri SZDL in še razne podobne organe. Eden izmed njih naj bi temeljito preanaliziral, katera režijska delovna mesta so v neki OZD, SIS, KS, državni upravi, politični organizaciji itd. res nujno potrebna in katera ne. Skozi rešeto, bi morali tudi vsi predpisi, ki zahtevajo razna dela in s tem zaposlene ljudi za zbiranje raznih podatkov itd., ki jih nato nikoli nihče ne potrebuje.
J. PRIMC
• ••
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA KOVINARJE
V ponedeljek je bila v Novem mestu 1. seja obeh zborov in skupščine posebne izobraževalne skupnosti kovinsko predelovalne usmeritve, katere so se udeležile organizacije združenega dela, občinska izobraževalna skupnost, SZDL in vzgojno-izobraževalne organizacije s tega področja. Na seji so sprejeli sklep o ustanovitvi enote te skupnosti za dolenjsko regjjo, izvolili so tudi organe za novo skupnost in sprejeli delovni program te enote.
- M i
Ml M rW
i
*
i
i
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: Tit Doberšek
Prišel je čas najhujše borbe proti najbolj nevarni glivični bolezni vinske trte
Prejšnji teden sem na Trški gori že našel začetne znake bolezni to je mastne pege na gornji strani in bele plesnive prevleke na spodnji strani lista na posameznih trtah, zlasti na žametovki in kraljevini. Zato je treba sedaj intenzivno škropiti, kar priporoča tudi Kmetijski inštitut Slovenije.
Čeprav velja peronospora predvsem za bolezen listja, ne smemo misliti, da ne napada grozdičev. Na modri frankinji sem našel prve znake bolezni na grozdičih, ko jih na listu še ni bilo. Bolezen napada torej poleg lista tudi grozdje, včasih grozdi-če celo prej kot listje, in to zlasti pred cvetenjem trte, pa tudi med cvetenjem in po njem. Kakor lisi tudi grozdje prekrije bela plesen, nato se grozdi posušijo in odpadejo. Bela plesen se pojavlja na jagodah grozdja tako dolgo, dokler jagode niso debelejše kot grahovo zrno. Pozneje napadene jagode postanejo modro rjave, se zgrbančijo in posušijo, a ne razpokajo kakor pri napadu druge bolezni oidija.
Kot sem napisal v prejšnji številki DL, spada peronospora med glivice plesnivke. Prezimi v obliki zimskih trosov, ki nastanejo jeseni v notranjosti listov, preden ti odpadejo. V odpadlem listju je polno zimskih trosov bolezni (do 200 na 1 mm2). Spomladi, ko je srednja dnevgia toplota vsaj 2 do 3 dni nad 11 C in istočasno močno dežuje, tako da pade v 2 do 3 dneh vsaj 100 mm dežja na m2, zimski trosi počijo in iz vsakega se razvije po en trosovnik, ki ga dežne kapljice vržejo na mlade lističe trte, predvsem na tiste, ki so bliže zemlji. Tu se iz trosovnikov izvije po 60 blodilk ali trosk, ki se v vodi gibljejo z majhnimi bički. Če so listi trte v tem času veliki vsaj 3 x 2,5 cm, blodilkam uspe, da s kalčki prodrejo skozi listne reže na spodnji strani listov v notranjost lista in tako
nastane bolezen, oziroma okužba
Za okužitev je najugodnejši čas od aprila do junija, (letos
znatno pozneje). Nastane takrat, ^ ko so nastali vsi našteti pogoji JJ glede vlage, toplote in velikosti ^ listja trte. Ko prodre gliva s ^ kalčkom v notranjost lista, se med listnimi celicami razvije micelij in jim s posebnimi sesalkami odvzame hrano. Ko se
ali plesnive prevleke.
Inkubacijska doba je zelo odvisna od toplote. Najdaljša je pri 12 do 13 C. To je hkrati naj nižja toplota, pri kateri glivica sploh razvije letne trose. Najkrajša inkubacijska doba je med 18 do 23 C nad 24°C pa se spet podaljšuje. Pri toploti nad 29 C se konidiji ne pojavljajo več, ker so listne reže pri tako veliki toploti stalno zaprte. Trajanje inkubacijske dobe računajo na inštitutih in zavodih, kjer napovedujejo čas škropljenja po Muelleijevi inkubacijski krivulji, in to po zbranih meteoroloških podatkih o toploti in vlagi v vinogradih. V pojasnitev navajam naslednjo tabelo o inkubacijski dobi po Muellerju:
Se pojavi bolezen ____________na	listih
15 do 18 12 do 15 12 do 14 9 do 10 6 do 7 5 do 6
micelij v listu dovolj razraste, ^ požene skozi listne reže na površje lista drevesasto razrasle trosonosce, ki nosijo poletne trose v obliki že omenjenih belih plesnivih prevlek. Tak izbruh trosonoscev s poletnimi trosi nastane le ponoči med prvo in peto uro, in sicer če je v zraku več kot 80 % relativne vlage (dež, njočna rosa) in pri toploti vsaj 12 C. (Da letos bolezen ni nastopila prej, je torej vzrok v hladnem vremenu, ko so zlasti noči bile hladne). Poletnih trosov (konidiji) je na vsaki pegi na stotisoče, in ker so lahki, jih najrahlejša sapica raznese po vinogradih. Iz vsakega poletnega trosa zraste po 6 blodilk, ki ob zada tni vlagi skalijo skozi reže v liste in mlade jagode trte. Glivica prodira v notranjost lista le skozi listne reže na spodnji strani lista trte. Ker so reže tudi na grozdičih, mladih jagodah in viticah, nastanejo bele prevleke iz trosonoscev in trosov tudi na spodnji strani listov, na grozdičih, viticah in drobnih jagodah. Inkubacijska doba
je čas, ki preteče od trenutka, ko glivica prodre skozi listne reže v tkivo, pa vse dotlej, dokler se ne pokažejo prva
  — ^
znamenja bolezni - oljni madeži J
ali „1,..,,;,,.,	^
Cas nastanka okužbe sredi maja konec maja začetek junija sredi junija konec junija julija in avgusta
na grozdih S ~\
12 do 14 12 do 14 9 do 11 10 do 12 12 do 14
NASTOP NAJMLAJŠIH - Precej tistega, kar so
*	naučili v pravkar končanem šolskem letu, so robčki stra&ega VVZ in potujočega vrtca strnili y prikupen program in debelo uro zabavali starše oi drnga krajane. Mnogi si bodo že jeseni naprtili fcžke šolske torbe. (Foto: D. Vuica)
OBISK DELOVIŠČA — Predstavniki sevniSke občinske skupščine in družbenopolitičnih oigani-zacij so pred tednom dni obiskali vojake, ki posodabljajo obmirensko cesto od Jelovca proti Sevnid, obnovili pa bodo tudi most pri Boštanju (na posnetku). Na^rt dela so že prekoračili za 60 odst. (Foto: P. Perc)
IZOBRAŽEVANJE NA DELU - O odnosih na delovnem mestu, humanizaciji delovnega okolja in diugih zanimivih poglavjih iz življenja na delu je pretekli petek Labodovim dclavcem - Tozd Ločna, Commerce in DSSS govoril dr. Klobučar, predavanje pa je organ iziral Odbot za SLO. (Foto: J. Pavlin)
STARO SE UMIKA NOVEMU - Od zadnje nedelje ni več stare novomeške pošte ali bivše davkarije, saj se je morala umakniti in dati prostor za izgradnjo nove Emonine blagovnice. Zaradi izgradnje je močno zmanjšana avtobusna postaja na Novem trgu, zaprt pa je tudi prehod čez park. (Foto: Pavlin)
Uš^LAAAA«----------------------------------------------------------    UST|
m
ZA TRENUTKE SO ODPIHAU DEŽ - Srečanju dolenjskih in bdokranjsih godben kov v Straži so ponagajale kratkotrajne plohe, ki pa vzdušja s tretjega srečanja niso pokvarile. (Foto: J. Pavlin)
Straža in Sevnica gostili godbenike pihalnih orkestrov
Tretje srečanje godbenikov Dolenjske in Bele krajine — Uspela tudi druga revija pihalnih godb v Sevnici
Prav zaradi pozornosti, ki jo ■ Straža ni poklanjajo domači go-1 dbi, so postali vsakoletni gostitelji godbenikov Dolenjske in Bele krajine. V nedeljo, 22. junija, so pripravili že tretje srečanje.
Godbeniki Pihalnega orkestra iz Trebnjega, Mestne godbe iz Metlike, Pihalnega orkestra iz Cmomga, Pihalnega orkestra iz1 Novega mesta, Pihalnega orkestra ,Iskra" iz Šentjerneja ter gostitelji Pihalnega orkestra »Novoles" iz Straže , so se jjutiaj zbrali na drugi skupščini Združenja pihalnega orkestrov Dolenjske in Rele krajine, kjer so govorili predvsem o stanju v pihalnih orkestrih, kadrovskih težavah in šolanju mladih. 2e od prvega sraČanja je opaziti napredek posameznih skupin in njihovo večjo angažiranost. Brez njih ni minila nobena večja proslava, prireditev ali srečanje nekateri na so nastopili tudi preko naših meja. Prvič so prav vsi orkestri pripravili tudi samostojne kon-
certe. Razen Pihalne godbe iz Novega mesta, so imeli vsi orkestri v svojih vrstah tudi) mlade pihalce. Zakaj so Novo-meščani ostali brez mladih, pa bo moral v najkrajše m času raziskati izvršni odbor združenja, saj ob takem stanju lahko mesto kaj kmalu ostane brez godbe, ki ima tu že stotridesetle-tno tradicijo. Nadalje se bodo člani združenja zavzemali, da bodo IO občinskih ZKO vključili delo združenja v svoje programe in finančne načrte.
Program letošnjega »ečanja godbenikov v Straži so pričeli z otvoritvijo nove pošte v Straži in nadaljevali s povorko, v kateri so poleg godbenikov korakali tudi pionirji, gasilci in brigadirji prve izmene iz PrevoL Na prireditvenem prostoru pred Domom kulture so posamezne godbe pripravile promenadni koncert, na koncu pa so šest skladb zaigrali združeno. Kot gostja je nastopila tudi Dragica Čarman in pevski zbor osnovne šok Vavta vas.	J.	PAVLIN
USPELA REVUA - Pod pokroviteljstvom GZS so v soboto pripravili drugo Rvijo gasilskih pihalnih godb. V parku sevmškega gradu so to obliko kulturnega dela gasilcev predstavili godbe niči iz Ceršaka, Kapel, Lovrenca na Pohorju, Maribora, Novega mesta, Stične in Sevnice. (Foto: P. Perc)
Pionirski dom še bliže gradnji
V Dolenjskih Toplicah naj bi začeli graditi že kmalu — To je družbena obveznost do več kot 200.000 slovenskih pionirjev - Dom bo idejno-vzgojna hiša za mlado generacijo
Nič manj kot desetletje in pol je stara pobuda, da bi v Dolenjskih Toplicah sezidali dom sloven&ih pioniijev. Lani so postale zahteve, da je naposled potrebno preiti od besed k dejanjem, spet glasnejše in odločnejše. Krepko besedo za dom, kakršnega v Sloveniji še ni, se pa z njim postavljajo pioniiji v drugih icpublikah, so zastavili na novomeškem območju in nekateri dejavniki na republiški ravni,»še posebej Zveza prijateljev mladine Slovenije. Slednja je imela nekatere dokumente za zgraditev pionirskega doma pripravljene za obravnavo na seji republiSte konference 25. junija
in vsakoletni tabor »Sutjeska”. Poleg tega bo lahko ponudil mladini, ki obiskuje partizanski Rog, neprimerno boljše možnosti, da organizirano in stalno spoznava našo revolucionarno preteklost in sedanjost ter tako utrjuje tudi .bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti!
I.Z.
Do zdaj so izdelali družbeni dogovor in programska izhodišča za pionirski dom. Z dogovorom naj bi se vseh predvidenih dvanajst podpisnikov domenilo, koliko sredstev naj bi prispeval kdo od njih. Dom bo veljal kakih 100 milijonov dinarjev. To bo sodoben objekt, ki bo premogel 3.000 kvadratnih metrov prostorov. Računajo, da se bodo
SLEPI
OBISKALI
DEDINJE
Petdeset slepih iz Novega mesta je v soboto skupaj s spremljevalci obiskalo Beograd in se na Dedinju poklonilo spominu na preminulega tovariša Tita. Stroške potovanja, ki je nadomestilo predvideni izlet v kraje, spomenike NOB, so krili udeleženci potovanja sami.
Sto trideset let metliške godbe
Na proslavi bo igralo 12 godb — Govoril bo F. Sali
Na osrednji proslavi ob 130-letni-ci Mestne godbe Metlika - prireditev bo 6. julija ob 10. uri na metliškem Trgu svobode - bodo igrale naslednje godbe: Prosvetno društvo Oton Župančič - bobnarska skupina Artiče, godba na pihala iz Črnomlja, godba iz Duge Rese, Gorij, radarska godba iz Hrastnika, gasilska godba iz Kapel, delavska godba iz Kočevja, pihalni orkester iz Krškega, godba iz Mengša, Novolesova godba iz Straže, pihalni orkester iz Trebnjega in seveda metliška godba. V programu bo sodeloval še mešani pevski zbor Beti. Slavnostni govornik bo izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franci Sali.
V soboto, 5. julija, pa bo imela metliška mestna godba jubilejni koncert na grajskem dvorišču, če bo dež, bo prireditev v kulturnem domu V četrtek, 31 julija, pa bodo v Belokranjskem muzeju odprli razstavo ,130 let Mestne godbe Me tlika“.
gradbena dela lahko začela že kmalu, zidali pa naj bi po etapah.
Iz programske zasnove je razvidno, da bo imel dom v pritličju večji večnamenski prostor, kjer bodo najrazličnejše razstave likovnih in drugih del pionirjev. Večnamenska dvorana z galerijo bo imela tudi 200 sedežev, a jo bo moč po potrebi prilagajati potrebam oziroma zmanjševati Dvorana v nadstropju bo namenjena predvsem za seminarje, predavanja in podobno dejavnost. V domu pa načrtujejo tudi 140 ležišč.
V pionirskem domu naj bi torej potekala najrazličnejša .dejavnost pionirjev, organizacij in društev, ki vključujejo pionirje in miadino. V njem bi lahko organizirali večja srečania, tekmovanja, raziskovanja
PRIZNANJA ZA SNAŽILCE SAVE
O poteku akcije čiščenja obrežja Save v sevniški občini smo pred meseci že podrobneje pisali, tokrat dodajmo, da je okoli 1.200 ljudi, ki jim varstvo okolja ni španska vas, očistilo kar 20 kilometrov obrežja. Odstranili so blizu 50 ton plastičnih smeti, marljivim prostovoljcem pa je prireditelj akcije (sevniško turistično društvo) zadnjo soboto podelil 36
E osebnih priznanj z zlato, sre-rno in bronasto značko.
Že prvi sadovi akcije
Sindikalna akcija »tisoč delavcev — sodelavcev" v novomeški občini — Ponekod še podcenjuje obveščanje
Skoraj dva meseca sta že pretekla od tedaj, ko so vsa• g lasila v združenem delu, oziroma bolje rečeno, vse organizacije združenega dela v Sloveniji pričele z akcijo „1000 delavcev — sodelavcev”, ki jo vodi republišmi sindikat in katere namen je pridobiti čitmeč novih sodelavcev tovarniških
glasil, izboljšati pretok informacij, izboljšati kvaliteto in organizacijo obveščanja ter podru-žbljanje sistema obveščanja.
Uredniki glasil in organizatorji obveščanja v novomeški regiji so se naloge lotili dokaj resno. V devetih od desetih organizacij združenega dela, ki izdajajo tiskana glasila, so že
ustanovili odbore, ki akcijo vodijo, in pripravili načrte za njen potek. Ponekod so pripravili tudi že oceno obveščanja. Oceno bodo obravnavale družbenopolitične organizacije, služila pa bo izboljšanju sistema obveščanja in odpravi pomanjkljivosti na tem področju.
Uredniki glasil oziroma organizatorji obveščanja na novomeškem območju so že pred pričetkom akcije, 1. majem, v svojih glasilih obvestili sodelavce o akciji in jih sedaj skoraj v vsaki številki opozarjajo nanjo. Rezultat je viden, saj so ponekod pridobili že več novih sodelavcev, največ Pionirjevo glasilo, kar 17.
Žal pa se niso povsod in ne dovolj
vključile v akcijo osnovne organizacije sindikata oziroma konference sindikata, ki so pravzaprav nosilci akcije. To je bilo možno sklepati tudi na posvetu, ki ga je pripravila komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto, ki se ga ie udeležil od desetih vabljenih le predstavnik sindikata ene delovne organizacije.
Naj na koncu omenimo, da so v akcijo vključena tudi vsa sredstva javnega obveščala, radio, televizija, časopisi - tudi Dolenjski list, ki bo objavljal najboljše prispevke novih sodelavcev glasil združenega dela.
K. STIMAC
Pred še eoim „velikim skokom”
Na področju ptt zvez je največji skok na Dolenjskem naredila telefonija — „čez pet let se bo število telefonskih priključkov podvojilo," obljubljajo v novomeškem Podjetju za ptt promet, ki slavi letos 20-letnico ustanovitve
Poskušajmo a predstavljati, kakteo bo Novo mesto v trikotnim, ki g* tvorijo hotel Metropol, Dom JLA in steklena občinska stavba, čez kakih pet let Mara it aj bo drugače kot danes, staro se bo umaknilo novemu, Novi trg, ki se tam razprostira, bo prvič urejen, kot se spodobi.
Poštno zgradbo bodo povečali in poleg nje zgradili še eno, sodobnejšo. V njej bo srce dolenjske telefonije, telegrafije in poštnega računalništva. Nova avtomatska telefonska centrala, ki so jo naročili v Iskri, bo omogočila podvojitev telefonskih priključkov. Namestili jo bodo seveda v novi stavbi, ki bo nared že ob koncu leta 1983. V tej stavbi bo v pravem pomenu besede moderno poštno središče.
Tako nekako se zarisuje podoba poštnega dela novomeškega Novega trga na podlagi osnutkov za razvoj, kot si ga zamišlja Podjetje za ptt ero met v Novem mestu za obdobje 1981 - 1985. To kajpak še ni plan niti predlog ne. je šele vizija, ki so jo nakazale razvojne možnosti. Ker pa v 'podjetju s planiranjem ne pretiravajo, je moč reči, da bo večina tega, kar je v osnutku (ta je že v razpravi), prišlo tudi v veljavni plan.
0LENTSK1 UST
Pa poglejmo podrobneje, kaj naj bi novega prinesla petletka, kot jo snujejo v Podjetju za ptt promet. Število telefonskih priključkov naj bi se povečala na 30.000 (zdaj 15.000), v telefonskem imeniku pa
Ra|to Gerdovič: prepričan, da bo pomagala širša družba
bi bila natisnjena imena kakih 2ZOOO telefonskih naročnikov. Povečane bodo telegrafske zmogljivosti in do leta 1985 naj bi se Novo mesto tudi na tem področju povezalo z Ljubljano. Bistvene ižboljša"e bodo v dostavni službi, ki jo bodo povsem motorizirali. Služba na
poštnih okencih bo delovala brez zastojev.
Ali pa bodo načrti tudi uresničeni? Kdo lahko jamči za to?
„Prepričan sem,” pravi direkiot Rajko Ge rdovič, „da nam bo pri izvedbi pomagala širša družba, saj gre navsezadnje za pridobitve, ki bodo splošnega, da ne rečem posebnega, družbenega pomena in v skupno, javno korist.” Pomoč družbe bo morala biti res izdatna, saj načrtuje novomeško Podjetje za ptt promet naložbe, ki jih z Listnim denarjem nikakor ne bi zmoglo. Vrednost naložb bo nič manj kot 2,6 milijarde dinarjev, podjetje pa lahko od tega zagotovi največ 15 odstotkov.	1
Bolj kot v srednjeročno prihodnost je novomeško Podjetje za ptt promet ta hip zazrto v leto 1980 kot zadnje leto sedanje razvojne petletke. Direktor Gerdovič meni, da imajo kaj pokazati in se s čim pohvaliti, čeprav je vmes tudi kaj takega, kar greni veselje nad doseženim. Napovedi kažejo, da načrt razvojnega obdobja 1976 - 1980 ne bo samo izpeljan, ampak ga bodo celo za tri do pet odstotkov presegli. To ludi pomeni, da bo program glede na stanje pred petimi leti podvojen.
Ke r je leios tudi jubilejno leto novomeškega Podjetja za ptt promet
-	ustanovljeno je bilo pred 20 leti, ko je bilo Novo mesto tudi sedež okraja - se' pomudimo še pri nekaterih ugotovitvah in podatkih, ki kažejo rast in dejavnost te delovne organizacije.
Podjetje obsega sedem občin in pokriva s svojo dejavnostjo v celoti dolenjsko in posavsko regijo. Na tem območju je 162.000 prebivalcev, ki živijo v 117 krajevnih skupnostih. Vseh pošt je 64, kolikor jih je bilo tudi ob ustanovitvi podjetja, ena pošta (oziroma poštna enota) pa pride na vsakih 2.000 prebivalcev. Območje je zelo veliko, tretje največje v Sloveniji, posledica tega pa je še vedno neredna dostava poštnih pošiljk. Komaj polovica vseh prebivalcev je deležna dnevne dostave, ponekod je dostava največkrat vakrat na teden. Raznašal-cem se nič kaj dobro ne godi, saj morajo za dostavo ene pošiljke prehoditi nič manj kot 102 m ali enkrat več kot njihovi kolegi na območju mariborskega ptt podjetja, ki pokriva približno enako površino kot novomeško.	T
Za vidljiv razvoj je naredila telefonija, »Leta 1961 je na celotnem območju delovalo vsega 64 ročnih induktorskih central,” pripoveduje Gerdovič, „telefonskih naročnikov pa je' bilo takrat le 3.963. En telefonski priključek je prišel na
Franc Dragan
Živel je bogato izpolnjeno življa Uje, predano revoluciji, partiji & dlje m narodnoosvobodilnega boja. za katere se je kot reven so Vmečkih staršev v vasi Mladje ogi*1 že v pivih mesecih okupacije. Teda)
seje pridružil aktivistom Osvobodilne fronte pod Goijanci, v krajih prve partizanske republike, v katerih so sovražniki pozneje zasejali ogenj in smrt, pa vendarle niso mogli zatreti uporniške iskre v ljudskih srcih. Franc Dragan je bil tudi kočevski odposlanec. Bil je eden tistih vplivnih aktivistov in zvestih sinov partije, ki so s svojo prepričevalno besedo pridobivali rojake z* vstajo, za svobodo, za boljši ko* kruha in za pravičnejše odnose med ljudmi.
Pošten in skromen je ostal tudi ves povojni čas, ko je nosil bremena številnih odgovornih družbenih dolžnosti na okraju, v občini, v krajevni skupnosti v Krškem. Nič mi ni bilo odveč, nič pretežko. Značilno zanj je, da je ves čas ohranil čut za kritično presojo svojih dejanj in razmer okoli sebe, zato mu ni bilo vseeno, če se je kdaj praksa oddaljil* od načel, če so nedoslednosti hromile moč in ustvarjalnost partijskih vrst. Z družbenimi dolžnostmi ie Franc Dragan živel tudi doma, ko je tehtal naloge za jutrišnji dan in iskal poti od besed do dejanj.
Na napredek je gledal skozi prizmo široke humanosti. Svojim rodnim Gorjancem se ni nlkol*
odtujiL Prav tako, ter je poznal trdi vsakdanjik tamkajšnjih ljudi, se je vedno znova zavzemal za hitrejši razvoj kmetjjstva in za boljše življenje kmetov v nerazvitih območjih, ld so dala ogromen delež za svobodo. Se kot upokojenec 'f Franc Dragan dnevno spremlja' prizadevanja za napredek goijansko--žumberškega območja, odločitv* za boljše življenje na obeh straneh gorjanskega slemena. Bil je prijeten, iskren in skromen sogovornik, katerega tila preudarna in tovariš* beseda je za vselej utihnila tSf preden bi lahko skupaj proslav®1 njegov 72. rojstni dan.
200 prebivalcev, kar nas je uvrščalo med najmanj razvite na tem področju. Dve desetletji kasneje, se pravi danes, je stanje bistveno drugačno: v omrežje na Dolenjskem in Posavju je vključenih 36 avtomatskih telefonskih central z zmogljivostjo 14.320 priključkov, imamo že 7 priključkov na 100 prebivalcev.” Na področju telefonije je bila ves čas značilna gradnja avtomat skih central in kvalitetno zgoščevanje krajevnega omrežja. Ročnih central skorajda ni več, razen v odročnejših predelih. Od vseh 117 krajevnih skupnosti jih le še 15 nima telefona; od teh jih je kar 8 v metliški občini. Omogočene so avtomatske telefonske zveze s tujino.
Razveseljivo je, da dobiva * dobne telefonske zveze tudi Suh* krajina. Avtomatsko telefonsko <* tralo s 100 priključki bodo’le^ namestili na Hinjah v prosto*”: kmetijske zadruge. Prar tako naj dobil Dobrnič, vendar so vanja v sodelovanju s kraievni^ dejavniki za zdaj šele na pol pod- ^ razvoj telefonije na podeželju ^ veliko storile krajevne skupnost*, kot pravi Rajko Gerdovič, je sode ^ vanje z njimi včasih užitek, odtehta ves trud.
Dosežke dvajsetletnega 13 novomeškega Podjetja za ptt l*°. j bodo njegovi delavci proslav*1 iubilejnim slavjem v septembra-IVAN ZO*
SAMOUPRAVNA I INTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNE IN CESTNO DEJAVNOST OBČINE KOČEVJE
DRU'
3odla9‘
objavlja
POGOJE ZA LICITACIJO STAVBNIH IN GIH ZEMLJIŠČ.
Cena za razlaščena in druga zemljišča se določa na Pc odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS št. 11 /79 jh Prispevek k stroškom urejanja stavbnih zemljišč *n ;n stroškov se določa v skladu z Zakonom o ure,®pg it. razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list 5 7/77 in 8/78).
Ostali licitacijski pogoji bodo razvidni na oglasnih pred vsako licitacijo stavbnih in drugih zemljišč.	{no
SIS za komunalne ^‘čeVje dejavnost občine Koc
507/26-80
kultura
in
izobra-
ževanje
J|
tuja,
OBRAČUN MLADIH VARCEVALCEV
Tl1^adI>. varčevalci osnovne Sole rili®9 Dalmatin” iz Krškega smo te
26*° razširila svoje aetovanje in vključila med varčeval. učence. Delo vodijo ami- Obresti niso last ^ N Zuikov’ temveč vse skupno-ji ‘ ‘ z°°ru varčevalcev se dogovo-t»raK!iiV kakšne namene bomo 1**8°‘Podarjeni denar. V nom. i™ ^*!em letu smo z njim krožku in
““»matičnemu krožku, osmemu Dinni i 23 ekskurzijo ipd. Naša tud? ?*-a- ^nilnica je prejela letos litem nagrade za likovne in BrarfTne Prispevke ter tretjo na-£j j ° .med 24 hranilnicami Posavja, Podelila posebna komisija dew* «. Posavske banke Krško, ca	najboljših delavcev PH
zna A dobilo priznanja v obliki dnita 2 ^om Petra Musija, pobu-venskih1^^^311^3 *lianiln*c v sl°'
LIDIJA KUKOVIČIČ 6. c razred
prejeli musijeve
ZNAČKE
v A*-,.junija so v športni dvorani na odeljevem v Ljubljani podelili omra^adevnejšim sodelavcem pi-hranilnic Musijeve značke ^ •**a>anja, ki jih podeljuje banka, _!: tem spodbuja varčevanje.
niJ„ ’e, »o jih tudi štiri sodelavke nlil~ hranilnice O S na Grosu-ninjl!,' ^jda Perme, Dajja Pla-Meta Janežič in Alenka jj ’ Po podelitvi smo se udeležen-n.jjJ*>l?'epčali in se razgibali ob J ,mh športnih igrah.
JOLANDA REBOLJ &. a O S Grosuplje
proslavili SLOVO OD ŠOLE
D letošnjega šolskega leta smo se v 'ovili z dobro pripravljeno pro-20. junija. Ob tej priložnosti s° bile podeljene tudi knjižne J^grade in pohvale najboljšim dijakom ter nagrade za osvojene bralne Značke. Nastop 10 popestrili z glasbenimi vložki.
IRENA GRAHEK
IZLET V BEOGRAD
Glavni namen izleta v Beograd, ki 80 ga 11. in 12. junija opravili •^tliški upokojenci, je bil ogled ®dnjega počivališča tovariša Tita.
k grobnici, obdani s čudovitim ^‘jem, so se ganjeni poklonili P°minu na velikega moža. Upo-Jenci so obiskali tudi Muzej 25. "^i> povzpeli so se h grobu gnanega junaka na Avali ter si pedali vrsto zanimivih točk glavne-mesta-	R.	F.
Športni jubilej
^"letnica telesne kulture  v Kočevju
bil> telovadno društvo Sokol je Ustanovljeno v Kočevju 23. ob,?abnJ. 1910. Sicer je že 1908 vitev iniciativni odbor za ustanovo,, te8a društva, a je zaradi fti	treni	in	trenj	znotraj
in j“vflalnega odbora delo zamrlo .tako prišlo do dejanske v»em y'*ve leta 1910. Kljub zaradi narodnostno društv i Prebivalstva je potem tele,n 0 le vzdržalo in postalo temelj Zji-v^8°je v mestu, vojni	°. P0 je po drugi svetovni
bil_. eJ v svobodi, posebno še ko KočeVj u?*anovljeno TVD Partizan ie imelo poleg telovadbe K« .iP^ov & 11 špcrtnih sekcij, ^letnii	960 praznovali petde-
^ston d Smo imeli veličasten Nel£J?d«avilo se je nad 1000 ^druiv n Nastopile so tudi šole »e.	0 Partizan Tabor iz Ljublja-
5e nJ30"10 let°s proslavili jubi-1« nr„V7p.vemo- Za petdesetletnico
vso organizacijo TVD »h nipJ6so iz Partizana in ^jni	sekcij	nastali samo-
w tr»co Gre za pomembno fcl dolžni !l,esnc kulture in so zato S »osh^m^ti in sodelovati pri S? C^LDo‘očiti * treba tudi, S'	katnl111. or8anizator. Smo že
<*rL>StVa j čeprav nekateri klubi « pripravljajo material ANDR
)REJ ARKO
[•'srna
in
°dmevi
KJE SO MLAJŠI GODBENIKI?
Globlji vzroki staranja
..Premalo družbenega razumevanja za novomeško
godbo”
Člani novomeškega pihalnega orkestra ne soglašamo z ugotovitvijo, zapisano v prispevku ..Obetajoči orkestri šole,” objavljenem 19. junija, češ da novomeški godbeniki ne kažejo zanimanja za pomlajevanje svojih vrst. Dejstvo je, da si naš orkester že leta in leta prizadeva pridobiti mlade godbenike, vendar skoraj brez uspeha. S tem proble-
PRIPRAVE za DELOVNE AKCIJE
To soboto nam je bilo vreme končno naklonjeno, da smo se lahko udeležili priprav za MDA. Priprave so bile v Starih žagah, organizirala pa sta jih OK ZSMS in MS SZDL. Udeležilo se nas je preko 100 bodočih brigadirjev in uspešno končalo enodnevnb lokalno delovno akcijo. Ob koncu akcije nas je obiskal tovariš Luka Leskovšek in nam v razgovoru orisal pomen Starih žag v času NOB.
Ce nter MDA pri OK ZSMS Novo mesto
mom, ki ni samo naš, so seznanjeni tudi družbenopolitični dejavniki Imeli smo tudi že več sestankov in pogovorov s - predstavniki glasbene šole in družbenopolitični organizaciji, vendar naša prizadevanja niso rodila ustreznih uspehov. Sprašujemo se: zakaj?
21. junija smo sodelovali na 2. reviji pihalnih orkestrov v Sevnici, kjer je igralo osem slovenskih godb, ki so iih sestavljali pretežno mladi glasbeniki Tudi v nedeljo, 22. junija, smo lahko na srečanju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine v Straži videli predvsem mlade godbenike. Popraviti je treba tudi trditev iz sestavka »Obetajoči orkestri iz šole”, češ da člani naše godbe niso bili na prireditvi, kar ni res.
Naj ob tej priložnosti dodamo še, da se novomeški pihalni orkester že leta srečuje s problemi, ki jih drugod ne poznajo. Nimamo primernega prostora za vadbo, čeprav si zanj že vseskozi prizadevamo. Kljub omenjenim težavam naš orkester veliko nastopa in bi bilo prav, da bi bil deležen tudi ustrezne družbene pozornosti v našem mestu.
TONE BARTOLJ Novo mesto
Čebele morajo na pašo
Čebelarjevo mnenje o prevažanju čebel v druge kraje
Med „ Drobnimi iz Kočevja” seje 5. junija v Dolenjskem listu znašlo tudi opozorilo čebelarjem, naj ne prevažajo čebel na pašo v druge kraje. Tako pisanje je v nasprotju z dejstvom, da je prevažanje čebel koristno za čebelarje pa sadjaije in še koga, saj čebele oprašujejo sadno drevje in poljščine. Opraševanje je celo več vredno kot pridelek medu.
Na omenjeno opozorilo se oglašam tudi zaradi letošnjega, za čebele zelo neugodnega vremena. Spomladi so se čebele razvile v močne družine, zaradi dežja pa jih je bilo treba hraniti. Čebelarji upamo, da bo vreme vnaprej ugodno. Še posebno me veseli, ker se razvijajo proizvajalci medečine na smrekah in hoji. Pa bomo zato pustili čebele doma? Najbrž ne, prepeljali jih bomo tja, kjer je dovolj paše zanje.
Opozorilo v časniku je bilo verjetno mišljeno zaradi bolezni varooze, ki se nezadržno širi Toda pred tem škodljivcem čebele tudi doma niso na varnem, zoper varo-ozo je treba pravilno ukrepati z zdravili, ki so na voljo.
Varooza že razsaja tudi pri nas, in kot rečeno, čebel pred njo ni moč deriti v panjih na domačem vrtu, zato je opozorilo, da selitev čebelam škoduje, zgrešeno. Red pa pri prevažanju čebel na pašo vseeno mora biti, za prevoz v drugo občino
se je treba o področju paše pogovoriti z. veterinarskim inšpektoijem, tudi brez potrdila o zdravju ne gre.
JOŽE GRABRIJAN Livold 45 Kočevje
Št. ^.	____
* 26. junija 1980
SPET PRED MATIČARJEM -Po potdesetih letih skupnega življenja sta Ana in Peter Butala iz Dolnjih Radenc pri Starem trgu spet rekla „da. Življenje jima ni prizanaša lo, vzgojila sta sedem otrok, še zmeraj pa sta krepka in čila.
Sedemdeset let Elizabete Turšič
Pred dnevi je praznovala 70-letni-co življenja Elizabeta Turšič iz Metlike.
Kot eden izmed desetih otrok občinskega tajnika in šivilje je mladost preživela v Zabukovju pri Sevnici Za trgovsko pomočnico se !e izučila pri sorodniku v Splitu. Tamkaj se je poročila in v moževi pleskarski in soboslikarski delavnici spoznala tudi pomočnike, ki so bili komunisti
Na začetku vojne je delavnica postala javka, skladišče in prostor, kjer so imeli skojevci sestanke. Italijanski policaji so stavbo preiskali in našli partizanom namenjena pisalni stroj in ciklostil. Elizabeta, mož, njegov brat, pomočniki in vajenci so se novembra 1941 znašli v zaporu. Mož je bil obsojen na 27 let ječe in zato mnogo pretrpel v koncentracijskih taboriščih. Elizabeta je šest mesecev prebila večinoma v temnici, po prestani kazni pa je delala za NOB.
Po osvoboditvi je živela najprej v Cerknici pa spet v Splitu in na 7ačetku petdesetih let se je z družino preselila v Metliko, kjer jo poznajo kot prizadevno aktivistko Socialistične zveze.
REGINA FIR
Okteti spet nastopajo
Jutri večerni koncerti v osmih krajih, glavna prireditev. Srečanja oktetov 80, pa bo v soboto v Šentjerneju
Pred vrati je tradicionalna {Hi reditev, znana kot Srečanje oktetov 80 v Šentjerneju. Le tos, ko je srečanje že devetič po vrsti, bo nastopilo 36 oktetov iz Slovenije in zamejstva. Celotna dvodnevna prireditev bo tudi tokrat pod pokroviteljstvom novome&e IMV.
Deveto srečanje se bo začelo jutri z večernimi koncerti v osmih dolenjskih in belokranjskih krajih. V Kotu pri Semiču bodo nastopili: Gasilski oktet iz Gornje Radgone, Oktet Simona Gregorčiča iz Kobarida, Oktet Korotan iz Slovenjgradca, Se ntjemejski in Trboveljski oktet;
v Dolenjskih Toplicah: Gorenje-vaški oktet, oktet Bori, Obirski ženski oktet, Koroški akademski oktet;
v Metliki: Stobljanski oktet, Nonet Rog iz Zefjn, Šmarski oktet in Prekmurski oktet;
na Mimi: Dolenjski oktet, deklici nonet Carmen iz Trebnjega, oktet Tosama iz Domžal, oktet Javor in Medicinski oktet;
v Novem mestu: oktet Žirovnica, Koroški oktet Ravne, Logaški oktet, oktet Boštjanski fantje, Ljubljanski oktet;
na Otočcu: oktet Sava, Oktet glasbene šole Kranj, Ljutomerski oktet;
na Prevolali (za brigadirje): oktet Donit, oktet Cvetko Golar, Ko stanjeviški oktet, oktet Britof in v Škocjanu: oktet Marles, oktet Primskovo, Ptujski nonet, Zagorski oktet in Oktet bratov Pirnat..
Osrednja prireditev bo v soboto, 28. junija, ob 14.30 v Šentjemeiu (poleg hipodroma). Združenim oktetom, ki bodo zapeli pet pesmi, bo dirigiral Janko Avsenak, umetniški vodja Sentjernejskega okteta. Če bo slabo vreme, bo nastop v veliki dvorani šentjemejske osnovne šole.
Tabor dviga zastor
V Trebnjem se danes začenja 13. taborsko srečanje naivnih umetnikov — Med 37 udeleženci jih je 7 iz tujine
V Trebnjem se začenja danes tradicionalni, 13. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Slovesna otvoritev bo zvečer v avli osnovne šole, kjer bo udeležencem govoril Maiko Bulc, vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine. V koncertnem programu bosta domačina Ivan Matos in Romana Rek izvajala Webrovo skladbo za klarinet in klavir, detet Bo-štanjski fantje pa bo zapel nekaj pesmi iz svojega programa.
Za letošnje delovno taborsko srečanje je prijavljenih 37 ustvarjalcev: 27 slikarjev in 10 kiparjev. Mednarodna udeležba je tokrat močna, tako da bo ob 30 jugoslovanskih likovnikih ustvarjalo do S. julija, ko bo 13. tabor zaključen, tudi 7 avtorjev iz tujine, vsi pa so slikarji
Iz tujine prihajajo: Belgijec Ben Baerten, Nemka Jutta Borchert,
KOŠIČEVI AKVARELI
Andrej Košič, slikar in akvarelist iz Gorice, ki je nedavno razstavljal svoja dela v krški galeriji, se predstavlja od minulega petka ljubiteljem, likovne umetnosti v Kočevju. Razstava, ki jo je omogočila kočevska podružnica SDK, bo odprta v Likovnem salonu do 29. junija.
Pouka je konec, težav pa še ne
V tem šolskem letu so imeli učenci črnomaljske glasbene šole 25 nastopov
Črnomaljsko glasbeno šolo je obi&ovalo letos 170 učencev, ki jih je poučevalo 11 glasbenih pedagogov. Znanje so pokazali učenci na nedavnem zaključnem koncertu, o katerem smo poročali na kratko v prejšnji številki. Šolsko leto se je izteklo, skibi pa vseeno še ni konec.
Solo pestjjo najrazličnejše težave: ni dovolj kadra, prostora je premalo, denar je pičlo odmerjen. Slednje ni posledica nerazumevanja občinske izobraževalne skupnosti, ki financira glasbeno šolo, marveč posledica splošnega pomanjkanja denarja pri tej skupnosti Položaj in financiranje glasbenih šol namreč še nista rešena. Premik na bolje kaže le z zakonom določeni predmetnik in učni načrt.
V glasbeni šoli so se letos izobraževali tudi učenci, ki jih šteje domača godba za svoje naraščajnike. Način izobraževanja kadrov za godbo so rešile šola, ZKO in godba s podpisom posebnega sporazuma. Dijakinje pedagoškega oddelka Centra srednjih šol v Črnomlju sc na glasbeni šoli obiskovale pouk kitare.
Učenci glasbene šole so imeli v izteklem se šolskem letu 25 nastopov. Sem prištevajo tudi tamburaški orkester, ki nastopa s črnomaljsko folklorno skupino. Šola skrbi namreč tudi za poučevanje igranja na tamburicah - belokranjskem lji|d-skem Instrumentu.
Pri šoli dejujoča koncertna poslovalnica je pripravila za minulo sezono tretji belokranjski glasbeni abonma s petimi koncerti Prereditve so imele 780 poslušalcev. Ze lo dobro so bile obiskane tudi izven-abonmajske prireditve.
Italijan Francesco Maiolo, Rcmun Emil Pavelescu, Kolumbijka Maria Isabel Otalora Lopez ter Brazilca WUdomiro de Deus in Nelson Porto.
Jugoslovansko naivno slikarstvo zastopajo na taboru: Dragiša Bunje-vački, Hamdija Ha džič, Goran Hor vat, Zlatko Huzjak, Stjepan Iv anec Dušan Jevtovič, Ma rtin Kopričanec Boris Lavrič, Branke Lovak, Pero Mandič, Janoš Mesaroš, Dobrosav Milojevič, Milivoj Mirič, Greta Pečnik, Ivica Propadalo, Sava Stojkov, Zlata Volarič, Franjo Vuičec, Slobodan Zivanovič in Boris Žohar.
Kiparji pa so: Pinjo Bajramovič, Rifet Bajramovič, Ilija Filipovič, Zdenko Grgeljac, Sandi Leskovec, Frančiška Petelinšek, Cvijo Popovič, Rudi Stopar, Franc T; ^ ar ir. Miroslav Zupančič.
Med letošnjimi udeleži nd je več novincev, še več pa ..veteranov”. Med ustvaijalci z naj laljšim taborskim „ stažem” je prav gotovo Greta Pečnik iz Pirana.
Pesniški „Slap”
Zanimiva prireditev ob slapovih dalmatinske Krke
Ob slapovih Krke, 19 km od Dmiša pri Šibeniku, so na začetku junija priredili pesniško srečanje, imenovano »Roški Slap”. Na srečanju, ki je bilo letos drugič, je sodelovalo 16 pesnikov iz Zagreba, Splita, Dubrovnika, Dmiša in Novega mesta. Novo mesto, s katerim želi Dmiš sodelovati zlasti na kulturnem področju, je zastopal Severin Šali
Kot je povedal pesnik in prevajalec Severin Šali, je bila glavna prireditev - nastop vseh pesnikov - v zares čudovitem okolju in množično obiskana. Pred tem so na šoli pri Drnišu odkrili spominsko ploščo domačemu pisatelju Josipu Kosoru ob stoletnici rojstva, Mera ti pa je bil v mestu simpozij o njegovem delu.
Udeleženci srečanja so bili priče še enemu kulturnemu dogodku: proslavitvi izida dveh pesni&ih zbirk dmiških avtoijev Slobodana Grubača, sodelavca „Drni9cega vestnika”, in Igorja Miliča - Strklja. Knjigi sta izšli v Drnišu, in sicer v okviru dokaj močnega centra za kulturo. Kulturno dejavnost v tem mestu in dmiški občini zelo podpirajo, čeprav sodi slednja med najmanj razvite na Hrvaškem. Po izjavi predsednika občinske skupščine je občina Dmiš celo druga najnerazvitejša hrvaška občina.
„Dmiški vestnfle” je posvetil pesniškemu srečanju več člankov. Objavil pa je tudi celostransko reportažo »Potovanje in polet v zeleno”. Napisal jo je Slobodan Grubač, ki je v tem z apisu strnil svoje vtise z majskega obiska v Novem mestu.
TABORSKI „VETERAN”, ČEPRAV ŠE MLAD - To je kipar Franc Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini, zadnja leta tako rekoč „abonirani” udeleženec trebanjskih taborskih srečanj. Je tudi med osmerico kiparjev, ki bodo ustvaijali od danes do S. julija na 13. taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.
i &s
■»vsili
USPEH GLASBENE MLADINE - Glasbena mladina Bele krajine je pripravila v tem šolskem letu osem gostovanj za osnovnošolce. Koncerte je poslušalo 2.400 mladih.
Izbrani za Formo vivo
V Kostanjevici bo letos ustvarjalo šest kiparjev
Umetniški svet Forme vive, ki mu predseduje Janez Lenassi, je pred kratlim izbral udeležence letošniega simpozija v Kostanjevici To bodo kiparji: Doru Covrig iz Romunije, Margarita Poueva iz Bolgarije, Michael Pennie iz Velike Britanije, Yutaka Toryama iz Japonske ter Branko Ružič in Negovan Nemec iz Jugoslavije.
Umetniški svet ni imel lahkega dela, saj je moral izbirati med 22 kandidati, ki bi radi ustvaijali v Kostanjevici Toliko prijav za sodelovanje prireditelji še niso prijeli, odkar so na Slovenskem srečanja Forma viva. Tolikšno zanimanje pomeni lepo počastitev Forme vive, ki praznuje letos svojo dvajsetletnico.
Glasbena mladina je poleg tega pomagala pri organizaciji tretje revije „Glas mladih Bele krajine”.
MARIBORSKI FESTIVAL JAZZA - V Mariboru bo jutri in v soboto 2. mednarodni festival jazza. Nastopilo bo osem ansamblov iz Jugoslavije, Avstrije, ZRN, ZDA in Nizozemske.
ZAKLJUČNI „NAŠ KLUB” -Celju bo 28. junija zaključna republiška prireditev „Naš klub 80”. Najboljšim mladinskim kulturnim klubom bodo podelili priznanja. O problematiki klubske dejavnosti bo govor na posebnem posvetu, ki ga pripravljajo organizatorji zaključne prireditve.
V KOČEVJU ŠE DO NEDELJE - Razstava slik in akvarelov Andreja Košiča, slovenskega slikarja iz zamejstva, bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta še do nedelje, 29. junija.
JAKČEVA RAZSTAVA PODALJŠANA - Razstavo risb Božidarja Jakca, ki je pod naslovom „Leta iskanja in zorenja Praga -Pariz 1918 - 1927” odprta v Lamutovem likovnem salonu v Ko stanjevici, so zaradi izrednega zanimanja obiskovalcev podaljšali do četrtka, 10. julija.
DOLENJSKI UST
Razpisna komisija
za imenovanje ravnatelja osnovne šole
MIRANA JARCA ČRNOMELJ
razpisuje po 136. členu Zakona o osnovni šoli
prosta dela in naloge
RAVNATELJA.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še tele:
— da je družbeno—politično aktiven,
— da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-ževalnein delu.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati naj pošliejo prijave z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju razpisnih pogojev na OŠ Mirana Jarca Črnomelj.
511/26-80
TURISTIČNE
ZANIMIVOSTI
CELJE — razstava fotografskih del Joca Žnidaršiča „Tito v Sloveniji 1974	—	1979" bo odprta v
Likovnem salonu do 5. julija.
Od 14. do 20. julija pa bo osrednja slovenska hortikulturna manifestacija.
ČATEŽ - do 29. junija poteka srečanje kampistov „Čatež '80", ki ga prireja CCC Zagreb SveučilHSte. KOČEVJE — na ogled so akvareli goričkega rojaka, slikarja amaterja Andreja Košiča.
KOSTANJEVICA NA KRKI - v Lamutovem likovnem salonu so do 10. julija na ogled risbe akademika Božidarja Jakca pod naslovom „Leta iskanja in zorenja 1917 — 1927".
LIPICA - slikarski EX TEMPORE LIPICA bo od 28. 6. do 6. 7. Dela bodo na ogled od 22.8. do 15. 9. LJUBLJANA — Gospodarska zbornica SR Slovenije je izdala nov barvni prospekt ..Slovenija, zeleni svet med morjem ali alpami".
Inex Adria aviopromet je izdal nov vozni red letoy v domovini in tujini. Jugoslovanske železnice so tudi
DONIT TOZD „PLETILNICA" SODRAŽICA, n. sub. o.
KOMISIJA ZA DELAVNA RAZMERJA DONIT TOZD ,,Pletilnica" Sodražica, n. sub. o.
OBJAVLJA
naslednja PROSTA UČNA MESTA z a učence
v mehanični delavnici:
-1 UČNO MESTO STRUGARJA 1- UČNO MESTO REZKALCA
Pogoj za prijavo je uspešno končana osnovna šola Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DONIT TOZD „Ple-tilnica" Sodražica, n. sub. o. — kadrovsko-splošni oddelek, v 15 dneh po objavi.
516/26-80
DONIT TOZD „PLETILNICA" Sodražica, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju in
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1- STRUGARJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- strugar	^
- 1 leto delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošliite na naslov: DONIT TOZD „Ple-tilnica" Sodražica, n. sub. o.
- kadrovsko-splošni oddelek, v 15 dneh po objavi.
515/26-80
DOLENJSKI LIST
letos poleg rednih prog uvedle sezonske za prevoz avtomobilov. Pojasnila dajejo na železniški postaji Ljubljana (061) 316-768.
PECA — Koroški in jugoslovanski turistični delavci so se dogovorili, da bodo na obeh straneh Pece zgradili sodoben smučarski center.
IMM metalna
„METALNA" TOZD — To»arna lahkih konstrukcij Krmelj po sklepu komisije za delovna razmerja
objavlja
prosto delo in naloge varnostnega inženirja TOZD.
Pogoji za sprejem:
a) dokončana višja varnostna šo>a
b) dokončana srednja šola strojne ali elektro smeri in eno leto delovnih izkušenj ter obvezno šolanje ob delu na višji varnostni šoli.
Posebni pogoj za objavljeno delo je 3—mesečno poskusno delo.
Stanovanje po dogovoru.
Prijave z dokazili p izobrazbi pošljite na naslov: „Me talna" TOZD — Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj — Komisija za delovna razmerja, 68296 Krmelj.
Rok vložitve prijav je 15 dni po objavi v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
514/26-80
„ Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV ~ DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
- REFERENTA ZA OBRAČUN IN DOHODKA
IZPLAČEVANJE OSEBNEGA
Pogoii;
sredma ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj.
Za objavljena prosta dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom po dvomesečno opravljenem poizkusnem delu.
Kandidati na objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s kratkim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom pošljejo v roku 1* dni na naslov: Za arovalna skupnost Triglav - Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v roku 30 dni po objavi.
512/2fi-80
INTEREXPORT Ljubljana
^INEX
Tudi letos vas vabimo na naše tradicionalne počitnice v prijateljsko, sončno in toplo TUNIZIJO
7-oziroma 14-dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa, transferji) v IZBRANIH HOTELIH V HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK od 17. junija dalje. Pohitite s prijavami — le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni ria prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni, da bi vaše počitnice motilo slabo in hladno vreme.
Cena 7-dnevnega paketa od 5.360 din-
V terminu od 24. junija do 1. julija 1980, ko veljajo še predsezonske cene, dodajamo našemu počitniškemu paketu še BREZPLAČNI ZAČETNI IN NADALJEVALNI PLAVALNI i EČAJ pod vodstvom našega priznanega učitelja plavanja.
Informacije in prijave:
INEX, NOVO MESTO,
Novi trg 4, telefon (068) 23-773 INEX, LJUBLJANA.
Titova 25, telefon (061) 312—995
S KUPONOM CENEJŠE - ZA 150 DIN NA OSEBO!
412/22-80
-K---------------------------------------------------
KUPON ZA POCITNICE V TUNIZIJI
Če ob prijavi predložite ta kupon neposredno na prodajnem mestu INEX v NOVEM MESTU, Novi trg 4, ali pa v poslovalnici INEX v LJUBLJANI, Titova 25, osebno ali po pošti, znižate ceno vašega izbranega paketa za 150 din. Kupon velja za individualno ali družinsko prijavo.
I
zeleni vlak
Proga Novo mesto — Ljubljana:
07.12
07.13 07,15 07,35 08,32
Kandija
Novo mesto — center Novo mesto — Bršljin Trebnje Ljubljana
razen ob sobotah, nedeljah in praznikih
17,38
17,37
17,36
17.16
16,22
Vozovnice lahko dobite tudi v turističnih poslovalnicah GLOBTOURA in KOMPASA.
železniško
gospodarstvo
Ijubljana
vaš poslovni partner
-'N
KRIŽARJENJE PO ZAHODNEM IN VZHODNEM MEDITERANU
z motorno ladjo ,,DALMACIJA" - našim najvočjim plavajočim hotelom.
NOVOST: kombinacija ladja - letalo
Križarjenje št. 22
od 18. oktobra do 2. novembra 1980 — 16 dni, ladja/letalo (Zagreb) - ITALIJA (Genova), FRANCIJA (Nice), MONACO, ŠPANIJA (Barcelona, Palma de Mallorca, Valencia, Malaga, Granada), GIBRALTAR, MAROKO (Tanger, Casablanca, Rabat), KANARSKI OTOKI (Gran Canaria — Las Palmas), PORTULALSKA ( Madeira, Lisbona)
CENA od 18,900 din
Križarjenje št. 23
od 2. novembra do 18. novembra 1980 — 17 dni, letalo/ladja (Zagreb) PORTUGAL SKA (Lisbona, Madeira), KANARSKI OTOKI (Las Palmas), MAROKO (Casablanca, Rabat, Tanger), ŠPANIJA (Cadiz, Sevilla, Malaga, Granada, Mellila), GIBRALTAR, TUNIS (Kartagina), MALTA (La Valeta), Rijeka
CENA od 19.600 din
Križarjenje št. 24
PO VZHODNEM MEDITERANU
Ib dni, od 18. novembra do 3. decembra 1980
GRČIJA - EGIPT - IZRAEL - CIPER -TURČIJA
CENA od 16.000 din
INFORMACIJE, PRIJAVE IN VPLAČILA v poslovalnici
SLAVNIK ZAGREB, Draškovičeva 44, telefon (041)	441-663	in
448-708
SLAVNIK Ljubljana GLOBTOUR Novo mesto
“lUj-ina * Uichtbautoiio P 422
ontagobau u h'iligh,iuv*
Novi tip Marlesove hiše z mansardo
Informacije Marles,
62000 Maribor, Limbuška c. 2, telefon: (062) 39-441 (interna 269)
6 MESECEV
MARLESOVIH
IZJEMNIH
KREDITOV
ZA
HldE
Dosedanjim in bodočim graditeljem
Marlesovih hiš (za zadružno gradnjo
izvajamo še inženiring) ponujamo
30 odstotkov kredita (od pogodbene vrednosti) na dobo 5 let ob 7-odst. obrestni meri.
Izberite med 37 variantami Marlesovih hiš eno, ki bo najbolj ustrezala vašim zahtevam.
Sedaj, v času energetske krize,
lahko prihranite npr. letno do 2000 I kurilnega olja ...
Prednosti Marlesove hiše:
— hitra gradnja,
— izredna toplotna in zvočna izolacija,
— odpornost za potresne sunke (do 9. stopnje lestvice MSC),
— mednarodno priznanje za kakovost.
Osamljeni v boju zoper alkohol
Nekaj misli z regijskega posveta o boju proti alkoholizmu in narkomaniji — Pijančevanje etnološka posebnost Dolenjske? — Premalo podpore (tudi finančne)
Novomeščani so bili sredi minulega tedna organizatoiji regijskega posveta predstavnikov koordinacijskih odborov za boj ******** in narkomaniji iz Brežic, Črnomlja, Krškega, etuke, Trebnjega, Novega mesta, medtem ko Sevničanovni bilo. posvet je izzvenel v spoznanje, da je sicer dobro avljena akcija za boj proti alkoholizmu v veliki večini primerov •soij na papiiju, saj občinski koordinacijski odbori še zdaleč ne Srajo vloge, ki bi jo morah in to iz več vzrokov.
Metliki pravijo, da so svoj Program dela razposlali tako samo-jpfavn!m interesnim skupnostim, oeuvnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in še ko-™1V’ vendar do danes niso prejeli še n?	°ds0v°ra.	Predstavniki
metUškega koordinacijskega odbora w tudi na dogovorih v dveh “lovnih organizacijah, kjer bi naj s Kretno akcijo stopili na prste Pr merorn alkoholizma, vendar so odslovili s kratkim pojasnilom, Jfv?1!1	primerov ni (!).
ie hi P^oba v Brežicah, kjer elo omenjenega odbora celo zamrlo, ponovno pa je ^.|e letos, ko so v delovne _ & nizacije razposlali vprašalnike o Popvih alkoholizma pri njih. Za-p . s°. Ilekaj odgovorov že dobili, aobm odgovori so bili tudi iz ega pa Trebnjega in Črnomlja.
POTA
IN STlfc/
Predsednik črnomaljskega odbora je povedal, da se pač od na videz čudovitih smernic in zamisli ne da delati, saj te praviloma vse ostajajo le na papirju. Tako je črnomaljski občinski sindikalni svet predlagal znižan prometni davek na brezalkoholne pijače pa redne kontrole z alkotesti, akcijo zoper kajenje, vendar prav ničesar od tega ni bilo uresničenega.
Seveda bi bilo nesmiselno iskati krivdo za takšno podobo dolenjskega boja zoper alkoholizem in narkomanijo zgolj v koordinacijskih odbo-
rih, kajti razumevanja za njihovo delo ni! Svoje pove primer, ko je tajnik črnomaljske skupnosti socialnega skrbstva ob prošnji tamkajšnjega kluba zdravljenih alkoholikov za finančno pomoč odvrnil, da denarja ne da, ker se s takšno obliko zdravljenja alkoholizma kratkonialo ne strinja. Nekaj o posluhu zdravstvenih delavcev do teh problemov pa pove dejstvo, da se posveta, kije bil sicer organiziran v novomeškem zdravstvenem domu, ni udeležil noben zdravstveni delavec.
Ob takšnem odnosu do reševanja pojavov alkoholizma na Dolenjskem, ki, mimogrede povedano, postaja vse močnejši kriminogeni faktor, še posebej med mladino, lahko pritegnemo misli enega od udeležencev posveta, da pijančevanje (P)ostaja etnološka posebnost Dolenjske.	B.	BUDJA
Pet mrtvih v štirih dneh
Mlada turška zakonca takoj mrtva, njuni trije otroci se še bore z življenjem — Črn uvod v turistično sezono
dežurni
poročajo
PODIL IZ HIŠE -Drpi«^' ® Dolenjskih Toplic so dn Ponedeljek zjutraj pridržali rv,i„ z,nitvc ^ana Šušteršiča iz nj,, ,1Je ^traže. Po nočnem popivanj11 Se je 50-letnl možakar vrnil
fetaotefSfc razgrajati ** Poditi 37 wCEL JE PRETEPATI -
37-letm Methčan Mehmed Cehajič metliSUmil“n^ažf1 v obJemu Merkatotjevem
-letni Metličan Mehmed Cehajič
metligcihUmii?e^.2naše* v objemu metliških miličnikov, ker se ie \
pat. Jevem bifeju pričel prete KOLESI IZGINIII 1» -t ••
sl1®?. Zure iz Zagrada. Kolo je Novem	0	v Muzejski ulici v
je nežna”1 U’t V noči *“ 19- 6- P«
jem £ "ec ukrldel k°lo z motor-Uamk °VOme^anu Jožetu Caru. biol« 8 J-5 Preko nočl Pustil pred okom na Zagrebški cesti.
OViral PROMET - Novo-uriHrf H^^niki so v četrtek zvečer Ivance. 1° streznitve 50-letnega hodil ^a’ ker je močno vinjen mest,. ;P° Novem trgu v Novem n oviral promet.
ko|^? JS?xL9 ~ grajam motornih še izeimf»iinjil ,eden se Je pridružilo Ant(SaH|J kolesa z motorjem, last a Baumgartnetja iz Črnomlja.
«■*$?£ h?,SEB^ AVT0 - V najden H 'J3 Gorjancih ob cesti
Meščana °Žfb.ni avtomobU Novo-izginil dan - Erb?v.IV.ca> je
Štirje dnevi v minulem tednu so na dolenjski magistrali terjali kar pet življenj. Zastrašujoč podatek ob uvodu v glavninp letošnje turistične sezone.
Minulo sredo ob 1.00 je najprej počilo pri Ribnici, ko je 35-letni Stojan Dobraš iz Trnave pri Novi Gradiški, sicer na delu v Zah. Nemčini, zapeljal na levo in silovito trčil v tovornjak s priklopnikom, ki ga je iz ljubljanske smeri vozil 40-letni Vinko Skok iz Sežane. Da bo nesreča še večja, je za tovornjakom v prekratki varnostni razdalji vozil še avtobus Untransa iz Bihača in trčil v zadnji del priklopnika. Na kraju nezgode sta umrla voznik osebnega avtomobila Dobraš in sopotnik Boro Galič, medtem ko je ’ bil sprevodnik v avtobusu hudo ranjen, trije potniki in še 2 sopotnika v Dobraševem avtomobilu pa laže. Škodo na pločevini so ocenili kar na 470.000 din, medtem ko je bil promet na magistralki dobro uro povsem zaprt, nato pa 4 ure enosmeren
Do hujše prometne nesreče je prišlo v nedeljo ob 8.50 pri Beli oerkvi. V čelnem trčenju turškega in francoskega državljana so na kraju nesreče umrli 33-letni Turek Kartal, ki je nenadoma zavil na levo, njegova 26-letna žena Neinure ter 28-letni voznik v francoskem avtomobilu La coste. S tem pa spisek tragičnih posledic silovitega trčenja ni popoln, saj so bili " nesreči hudo poškodovani tudi trije Kartalovi
UKRADEL AVTOBUS IN SE ZALETEL
j® bil fr" P0Pfej v Cerkljah. Avto
“ginil tudi	U	njega	P3	Je
UQi radijski aparat.
V noči na 17. junija je s parkirnega prostora IMV v Cegelnici izginil avtobus. Miličniki so že naslednjega dne ugotovili, da se je z avtobusom odpeljal 17-lctni Iztok j *n v°zit vse do Otočca pa nazaj do Prečne, kjer je tudi trčil. Na vozilu je škode za 15.000 din.
»
OB NOVEGA TISOČAKA
Novomeščan Dobro Jovičič je 16. junija stal pred okencem za vplačila na novomeški pošti. Tačas je bila v prostoru precejšnja gneča, kar je s pridom izkoristil neznan žepar in Jovičiču iz zadnjega hlačnega žepa zmaknil denarnico s 1.000 din gotovine in osebno izkaznico.
Sj±Bs$
Skočil MUc<avčič iz Dobrave
n1***81 na kolesu z S*L Zane«°o ^ lobniški so ^ je ta-ev??	? “ste v jarek,
mu nudS v	w ranU- Pomoč
111 v novomeški bolnišnici.
ti t?ASNlLO - v BrV, *e je K Prometni nesre-v j?01'!« pij	9.	junija v
sta Sf116 j Top!icah in pSu?*!4 in MarH u,d.eležen' Jožica ob« ^o novem, a, ’ dodajmo
^ t KZni^ vozili	UJV> da s‘3
bilotudivtr E° sredini “ste, vzrok nesreče.
sopotnici, la so ju zdravr’
^o^OfekCLm^KODOVANI -
^°ki'eine nesrečS°vtn^fepriao do
** p ’ ^Jer je 2ru ^ križišču pri Mali
otroci v starosti od dveh do 8 let. Gmotne škode je bilo za 200.000 din. Zaradi nesreče je promet na magistralki tri ure potekal enosmerno.
Le nova obleka
Nedavna preobrazba sodstva je prinesla v delo enot temeljnih sodišč več sprememb v organiziranosti, ne pa tudi v vsebini dela. Kajti po besedah predsednika brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto Antona Markfja se struktura kaznivih dejanj bistveno ni spremenila, saj tudi danes prednjačijo dejanja ogrožanja javnega prometa, sledijo pa kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, družbeno in zasebno premoženje, življenje in telo ipd.
Sicer pa je za delo brežiške enote značilno, da so se vse do pred kratkim ubadali s kadrovskimi težavami, še danes pa jih pestijo prostorske stiske.
„Danes nas je 5 sodnikov, dovolj, da zadovoljivo hitro razrešimo najnujnejše kazenske zadeve, v katerih daleč največji odstotek odpade na avtocesto od Dmovega do Bregane, sledijo pa medsebojna obračunavanja, medtem ko je zanimiva ugotovitev, da v zadnjem času beležimo manj gospodarskega kriminal?. Ob tem pa velja omeniti nekaj drugega. Po novih zakonskih določitvah je v primerih kaznivih dejanj zoper čast in dobro
so ju odpeljali na avljenje v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 25.000 din.
PREHITRO PO KLANCU NAVZDOL — 76-letni Ivan Dim iz Hudej se je v soboto popoldne peljal s kolesom od Račjega sela proti domu. Med vožnjo po klancu navzdol je zaradi prevelike hitrosti izgubil ravnotežje in padel. Ranjenega so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
ZADEL PEŠCA — V nedeljo zvečer je 26-letni Jože Kavšek pešačil od Podgrada proti Pristavi Za njim je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom 19-letni Janez Savom in pešca zadel ter zbil na prednji del avtomobila. Kavšku so nudili pomoč v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je bilo za 5.000 din.
ime ter lahke telesne poškodbe obvezen predhodni postopek pred poravnalnim svetom. Vse lepo in prav, vendar do sedaj učinka teh svetov ni bilo čutiti, tako da sodišče ni bilo prav nič razbremenjeno dela. Samo lani smo poravnalnim svetom odstopili 35 kaznivih dejanj, rešenih pa jih je bilo vsega 10.
Mogoče še nekaj besed o dvilnem in nepravdnem sodstva Anton Markelj pravi, da je prav na področju civilnega sodstva opaziti močan porast.
„Največ je sporov o zakonikih in družinskih razmerjih, pa odškodninskih in obligacijskih sporov, itd. Vendar navzlic občutnemu porastu zadev pravočasno rešujemo vse spore, tako da je nerešenih zadev vse manj. Seveda pa je ob tem potrebno poudariti, da je minulo leto minilo v izgradnji nove organizacijske sheme pravosodnih organov, potrebno je bilo sprejeti v rsto novih samoupravnih splošnih aktov, tako da je bilo naše delo v veliki meri usmerjeno tudi na to področje. Tako sedaj, ko je sodstvo dodobra zaživelo v novi obliki, lahko upravičeno pričakujemo še boljših rezultatov.”
B. B.
ENKRATEN ŠPORTNI UŽITEK - Številni gledalci v Krškem so v nedeljo res uživali v mojstrovinah najboljših speedwayistov sveta. Da bo njihovo zadovoljstvo še večje, sta poskibela tudi Jugoslovana, edina amaterja, še posebej Štefan Kekec (levo) z izredno borbenostjo. (Foto: Budja)
USPEŠNI LE KEGUACI IN STRELCI
Na 3. srečanju športnikov pobratenih občin Trebnjega, Velike Gorice, Obrenovca in lujaša, ki so bili domačini prireditve, so Dolenjcem prinesli največ uspeha kegljači in strelci, ki so osvojili prvi mesti, medtem ko so bili košarkarji in šahisti zadnji.
N. G.
Znoj in žolji niso bili zaman
Laskave ocene Krčanom za organizacijo nedeljskega finala svetovnega prvenstva dvojic v speedwayu — Naslov Angležema — Naša presenetila
Že dobri dve uri pred pričetkom prve dirke na prenovljenem ubca v Krškem je bilo ob dirkališču in na njem Bogat kultumo-tehnični program, še posebej
Stadionu Ma tije Gubca v kot v mravljišču.
iega tekmovanja.
I Krčanov je bil v
nastop mladih kadetov iz republiškega centra v Tacnu, pa nestrpno	Poljska 22,
pričakovanje bojev za naslov najboljše dvojice v spedwayu na	18> 5- Nov;
svetu, so dajali ton vzdušju na stadionu pred pričetkom	13,7. Jugo
dajali ton vzdu§u tekmovanja. Po otvoritvenih govorih stadionu zahrumeli prvi štirje motorji.
so
pred pričetkom natanko ob 15.30 na
organizacno sami Večmesečni trud nedeljo po p to
Rezultati: 1. Anglija 29 točk, 2. 3. Danska 21, 4. Švedska Nova Zelandija 16, 6. Finska . Jugoslavija 6.
B. BUDJA
Velikih pričakovanj je bilo konec, spretni organizatorji pa so, poučeni
s številnimi izkušnjami iz prejšnjih
RDEČI PREMAGALI MODRE
Kakih 300 gledalcev je bilo v petek navdušenih nad igro jugoslovanske odbojkarske reprezentance, kije priprave v Novem mestu izkoristila za medsebojno prijateljsko srečanje v novomeški športni dvorani. Rdeči so bili tokrat boljši od plavih, kar pa niti ni tako pomembno. Bo|j je vsekakor to, da smo videli res kvalitetno odbojko, ki kaže, da Jugoslovani na olimpijske igre v Moskvo ne bodo odpotovali kot outsiderji.
URADNA TROJKA - Tiojka, od katere Novomeščani med starejšimi mladinci največ pričakujejo. Od leve: Zagorc, Novak, Bečane.
Mladi novomeški kolesarji na pripravah za DP
8 tekmovalcev odputuje po nedeljski dirki v Bohinj
Po krajšem premoru se bodo novomeški kolesarji v nedeljo ponovno udeležili dirke, in sicer v Hrastniku. Takoj zatem pa bodo odpotovali na priprave za državno prvenstvo, ki bo od 11. do 13. julija v Bihaču. To je najkrajši raport iz tabora novomeških kolesarjev, Priprave na državno prvenstvo, v katerem, mimogrede povedano, Novomeščani niso brez možnosti za visoke uvrstitve, bodo v Pionirjevem domu v Bohinju, sodelovalo pa bo 8 tekmovalcev. Med starejšimi mladinci so to Novak, Zagorc, Bojane in Ilar, med mlajšimi pa Papež, Črnič, Smole in Kumelj. Na pripravah, ki iih bo vodil Janez Jagodic, bodo vse od 30. junija pa do 11. julija, trenirali pa bodo dvakrat na dan. Da pa ne bi ostali povsem izven dirkaliških stez, se bodo med pripravami udeležili še dirke na Pohorju in na Vršiču.
m -3.UUU—glave valcev. Najboljši spedwayisti sveta so tokrat pokazali res vse lepote tega športa, zraven pa jih začinili še s precejšnjo mero negotovosti, saj je šele zadnja, 21. dirka, dala odgovor na to, kdo bo dobil srebro in kdo bron. Zlato sta si namreč že nekaj voženj pred koncem dokaj presenetljivo zagotovila angleška profesionalca Dave Jessup, ki je bil s 16 zbranimi točkami hkrati najboljši udeleženec dirke, in Peter Collins. Za mnoge privržence in strokovnjake pa sla se največje presenečenje pravzaprav Jugoslovana, pjsebej Štefan Kekec, ki sta veljala m popolna outsiderja, vendar je kaj malo manjkalo da bi katereir u od favoritov celo zmešala štrene. Sicer pa svoje pove podatek, Ja je Štefan Kekec z osvojenimi 6 točkami pustil za seboj celo profesionalca, kot sta sovoznik slovitega Maugerja Lary Ross in Finca Teromaao.
Po svoje pa so trud organizatorjev poplačale izjave nastopajočih in gostov po tekmi. Vsi so Krčanom dali laskave ocene za izvedbo tekmovanja, še posebej tekmovalci za prenovljeno stezo in odlično
ISKRA OLIMPIJA -NOVO MESTO
63:82(22:43)
Mladi novomeški košarkarji so z 1 zmago nad Iskro Olimpijo v Ljubljani po spomladanskem delu na prvem mestu, pa čeprav so ena najmlajših ekip v ligi. Novomeščani so v Ljubljani vodili že z 31 koši razlike.
Koše so dosegli: Rihar 16, Kramar 26, Skobe 12. Hrovatič 6, Baic 18, Beg 2, Golobič 2.
Zunaj steze
• Štiri dni pred pričetkom nedeljske dirke sta Stadion Matije Gubca obiskala tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in član predsedstva dr. Marjan Brecelj. S pripravami na to velio prireditev sta ugledna gosta seznanila predsednik častnega komiteja general Stane Potočar in predsednik organizacijskega odbora ter predsednik krške občine Silvo Gorenc.
• Organizatorji so v nedeljo nekolikanj potarnali zaradi slabše ga obiska, kot so pričakovali. Svoje je k temu verjetno prispeval televizijski prenos, neparni vikend in	- cene vstopnic. Stojišče je veljalo. 150 din, tribuna pa kar 350.
• Prvič	v Jugoslaviji je v
nedeljo postavljena hitrost na spedwayski progi znašala preko ob km/h.	Najprej je rekord
stadiona postavil v 8. vožnji Ivan Mauger z 80,6 km/h, izboljšal Da ga je v 19. vožnji najboljši udeleženec	nedeljskega finala
Anglež Jessup s točno 81 km/h.
• Med nedeljskimi številnimi gosti iz tujine, kjer je bilo za to prireditev izredno zanimanje, kar- priča tudi lepa zasedba tujih akreditiranih novinarjev, so bili tudi predstavniki našega družbenopolitičnega življenja na čelu s
predsednikom častnega komiteja Stanetom Potočarjem in članom predsedstva SRS Stanetom Mar-Idčem, ki je otvoril tekmovanje.
-BOB
Kopica državnih rekordov
Letošnje republiško prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrem potapljanju, ki ga je v Dolenjskih Toplicah odlično pripravil Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, je postreglo s celo vrsto novih državnih' rekordov, ki sta jih postavila trenutno najboljša jugoslovanska plavalca Novo meščana Suzana Zevnik in Daniel Vohar. Sploh so na prvenstvu imeli največ uspeha plavalci Novega mesta, ki so s tem dokazali, da bodo na bližnjem državnem prvenstvu v Celju igrali glavno vlogo.
Re zultati - Zenske 50 m hitr. po ta planj e: 1. Zevnik 23,2, 2. Lipar (obe NM); 100 hp: 1. Culig 1:07,9, 2. Lipar 1.09,0 (obe N M); 400 hp: 1. Lipar 5:45,5, ,2. Culig 6:06,7 (obe NM); lOOm plavanje s plavutmi: 1. Zevnik (N M) 53,9; 20Č p: 1. Zevnik 2:04,3; 400 m: 1. Zevnik (NM) 4:17,9 (nov. drž.rek.); 1500 m: 1. Zevnik (NM) 19:41,5, 3. Culig (NM) 22:37,9- 4 x 100 m: 1. Phan 4:09,6, 2. Novo mesto 4:16,0; 4 x 200 m: 1. Piran 9:29,7, 2. Novo
800 m pp: 1. Zevni* 3. Lipar
(N M)
mesto 10:13,5:
(NM) 9:04,5,
11:12,7.
Moški 50 mhp: 1. Vohar 19,4, 2. Potrč 21,2 (oba NM); 100 mhp: 1. Vohar 46,7 (nov. dr. rek.), 2. Pol 52,3 (oba NM); 400 m hp: 1. Vo.iar
3:52,3, 2s Jakopin 4:3& (LJ); ~atrč (N“	‘	“
ikopin (
10:06,5: 100 m pp: 1. Vohar 48,3,
Kopin
Potrč (NM) 4:47,6; 800 m hp: 1 Jakopin (LJ) 9:59,5, 2. Potrč (NM)
Vidmar 48,9 (oba N M), 200 m pp: 1. Vohar 1:50,1 (NM); 3. Strniša 1:51,0 (NM); 400 m pp: 1. Vohar 4:04,2, 2. Strniša 4:06,3 (oba NM); 800 pp: 1. Strniša 8:49,8 (NM); 1500 m pp: 1. Strniša 17:08,8 (NM); 4 x 100 m: 1. Novo mesto 3:25,3, 2. Ljubljana 3:45,3, 3. Beograd - Novo mesto im. 3:46,7; 4 x 200 m: 1. Novo mesto 8:05,7, 2. Ljubljana 8:51,0, 3. Hercegnovi 9^9,6.
Končni vrstni red: 1. Novo mesto 549,2, Ljubljana 282,3, Piran 160,4, Beograd 56,4/5, Hercegnovi 44 in & CeHe 26 točv.
V NEDELJO ZA NAGRADO GORJANCEV
Športno društvo Gabrje priredi v nedeljo, 29i junija, ob 9. uri tradicionalni nogometni turnir za nagrado Gorjancev. Po končanem lurnlrju bo vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel „Dobri prijatelji” z. Rake.
m
junija 1980
NOVOMEŠČANI PLAVALI ZA NAJVIŠJE NASLOVE
DOLENJSKI LIST
Mercator
Mercator — Rožnik tozd
Gradišče Trebnje
vabi
cenjene potrošnike na
razstavo pohištva
ki bo odprta vsak dan
od 28.6. do 7.7.
od 9. — 18. ure v telovadnici osnovne šole v Trebnjem.
— Izkoristite ugoden nakup na potrošniški kredit.
— Popust na razstavljene eksponate 10 %
— Dostava pohištva na dom, brezplačna do 20 km
Priporoča se Mercator Trebnje.
VLJUDNO VABLJENI!
Mercator
1 leto ustreznih
„KOVINARSKA", tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, TOZD Prodajni inženiring
Ob ia vija
prosta dela in naloge
ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA II.
Pogoji:
poklicna šola administrativne smeri, delovnih izkušenj, znanje strojepisja.
Delo je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene popudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ,.KOVINARSKA" Krško, Kadrovski oddelek. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
50SJ/26—80
RSPUP
ZAPORI LJUBLJANA Ljubljana, Povšetova 5
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
SOCIALNEGA DELAVCA
v oddelku zaporov No*t> mesto za reše»anje socialne problematike zaprtih oseb in izvajanje prevzgojnih programov. ,
Ponoji:
— višješolska izobrazba socialne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
— preizkus psihofizičnih sposobnosti,
— obvladanje sloven&ega jezika.
Kandidat mora biti državljan SFRJ in ne sme biti kaznovan za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v upravnem organu.
Zavarovalna doba za to delo se šteje s povečanjem 12/16 mesecev.
Osebni dohodek od 11.750,- do 13.150,- din.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in v izmenah. Stanovanja ni.
Prijave z življenjepisi oddajte na upravi zaporov Ljubljana, Povšetova 5 ali v oddelku zaporov Novo mesto. Jerebova 1, v 15 dneh po objavi.
513/26-80
H
POROČILO
O ŽREBANJU DOBITKOV BLAGOVNO-DENARNE LOTERIJE ODBORA ZA POHOD „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE", ki je bilo 17. junija 1980.
Srečke, ki se končujejo s številkami, so zadele:
Številka	Dobitek din	Številka	Dobitek din
80	100,-	893	200.-
680	300.-	127644	10.000
31810	3.000.-	1205	1.000.-
501	200.-	0795	1.000.-
751	500.-	81995	4.000,-
35541	3.000.-	039495	10.000.-
202	400.-	77466	5.000.-
04142	2.000-	079586	10.000.-
71392	2.000.-	035938	20.000.-
06172	4.000.-	19479	5.000.-
164982	zastava 101 in razlika do 150.000.-din		
Dobitke na podlagi uradne žrebne liste izplačuje Odbor za pohod „Po poteh partizanske Ljubljane", Gregorčičeva 15, Ljubljana, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 13. ure; v Ljubljani izplačujejo dobitke po 100,— din tudi ulični prodajalci srečk.
Dobitke Ho din 500,- izplačuje Odbor brez odbitka, dobitke nad 500,- din po predhodnem plačilu davka od iger na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega bivališča, in odbitka 1 % za Črno goro.
Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo svoje srečke v izplačilo s priporočenim pismom.
Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh po dnevu javne objave poročila o žrebanju, to je 20. avgusta 1980.
Odbor za pohod „Po poteh partizanske Ljubljane" komisija za loterijo 505/26-80
GOLFTURIST
TOZD GOSTINSTVO
„BELA KRAJINA" ČRNOMELJ
PRODA NA
JAVNI LICITACIJI
izklicna cena: 29.000,-
4.000,-
1.000,-2.000,-
500,-1.200,-300,-8.000,-1.500,«4 1.000,-‘ 200,-;
Delovna skupnost
OS VAVTA VAS
razpisuje prosta dela in naloge
TAJNICE
oziroma
RAČUNOVODKINJE
za določen čas (od 15. avgusta 1980 do 30. aprila 1981).
Pogoj: končana ekonomska srednja šola
508/26-80
BRALCE OBVEŠČAMO, da bo
MATIČNA KNJIŽNICA TREBNJE
od 1. julija do 31. avgusta odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
517/26-80
osnovna sredstva:
1. kombi IMV Diesel letnik 1973	1
Z eskimo aparat za sladoled	3a
3. aparat za sok
4. štedilnik na drva
5. štedilnik na drva
6. čoln na vesla
7. čoln na vesla
8. parni likalnik
9. peči na olje	2a
10. kombiniran štedilnik
11. radioaparat
Prometni davek v ceni ni zaračunan. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti kavcijo 10 % od izklicne cene. Licitacija bo dne 2 7. 1980 ob 8. uri v poslovnih prostorih, TOZD.
Oaled je možen vsak dan od 6. do 14. ure.	k
510/26—80.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE telefon: 83—183
VABI K VPISU V NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA
za mladino:
1. POKLICNA KOVINARSKA SOLA
ob delu	J
1. OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE, od 5. - 8. razredov
2. POKLICNA KOVINARSKA SOLA - » kandidate, ki delajo v kovinarski stroki
3. POKLICNA SOLA ŽIVILSKE STROKE - za kandidate, ki delajo v živilski stroki
4. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA STROJNE SMERI 5l TEČAJ NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA
6 DRUŽBENOPOLITIČNO IN STROKOVNO FUNKCIONALNO izobraževanje po naročilu
Prijave in naročila sprejemamo od 1. — 31. julija in od 18. -23. avgusta od 7. — 14. ure.
519/26-80
r
Aud i
NSU
SERVIS
BERUS IVAN
C. herojev 27 NOVO MESTO posluje od 1. julija 1980 dalje.
Naročila sprejema po telefonu (068) 25—098 — servis in 22—549 — doma.
SE PRIPOROČA!
518/26-80
SKOPJE — Izila je nova turistična karta Makedonije. Publikacija vsebuje Številne barvne fotografije kulturnozgodovinskih in naravnih znamenitosti Makedonije. FRANKFURT - Sejem avtomehanika od 17. do 19. septembra prikazuje, opremo avtomehaničnih delavnic, oziroma servisov ter bencinskih črpalk.
MUENCHEN — Mednarodni sejem športne opreme je odprt od 28. do 30. avgusta.
Prijave za oba sejma sprejema INEX Novo mesto in Ljubljana.
gorenje kuhinje
063850 - 720
zapomnite si to številko
naš strokovnjak vas bo obiskal na vašem domu
izmeril bo prostor, naredil načrt, sestavil seznam potrebnih kuhinjskih elementov, predlagal opremo,
uredil bo vse kupoprodajne dokumente
preskrbel bo prevoz, serviserje za montažo
vam ostane le, da se z našim strokovnjakom dogovorite za njegov obisk
pokličete ga lahko vsak torek ali četrtek od 8. do 12. ure na telefonsko številko (063) 850-720
obiščite nas lahko tudi v naših trgovinah v Mariboru, na Muti in Nazarjah	430/23-80
3
v_
8
DOLENJSKI LIST
Ambrusa do Dobrniča. Za njimi so ostali novozgrajeni vodovodi, nove in obnovljene ceste, predvsem pa hvaležnost domačinov, katerim so pomagali tudi pri domačih delih.
Letos bo na zvezni mladinski akciji Suha krajina 80 sodelovalo 650 brigadirjev iz vse Jugoslavije. Prebivali bodo v dveh naseljih: na Prevolah in v Dobrniču. Sedemnajst brigad — prišle bodo iz Makedonije, Srbije, Kosova, Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Slovenije — bo v treh izmenah delovalo na štirih deloviščih. V občini Kočevje bodo izkopali jarek za vodovod med Lazino, Smuko in Starim Logom v dolžini nekaj čez 3000 m, zgradili bodo dva rezervoarja, zgradili bodo cesto med Poiomom in Žvirčami. V grosupeljski občini bodo dogradili cesto med Ravnami in Korinjem, Kori-njem in Lazami, med Valično vasjo in Seli —Šumberkom. V občini Novo mesto bodo zgradili vodovod med Draščo vasjo, Kleče-tom, Šmihelom in Dešečo vasjo, dokončali cesto med Prevolami in Gradencem. V trebanjski občini bodo zgradili vodovod med Selci in Krušnim vrhom, na Krušnem vrhu, Šahovcu in v Luži bodo naredili črpališče, pa še vodovod med Lužo in Vrhemi. Skupaj bodo za ta dela porabili 80.000 norma ur, dela pa bodo vredna 23 milijonov dinarjev.
Čeprav brigadirji vstajajo že ob četrti uri zjutraj, čemur potem sledi jutranja telovadba in zajtrk, potem pa odhod na oddaljena delovišča tja do Ambrusa in še dali, jim vendarle še nekaj časa ostane za idejnopolitično usposabljanje, za kulturno udejstvovanje, za branje. Med delovno akcijo bodo namreč organizirali politično šolo Edvarda Kardelja, v okviru marksističnega krožka pa se bodo potegovali za bralno značko Edvarda Kardelja. Seveda bodo imeli tudi več tečajev, kot so tečaj za prvo pomoč, radio tečaj, prirejali bodo izlete in si ogledali kraje, znamenite iz NOB.
Tone Anderlič, komandant te akcije, trdno zaupa v mlade in je prepričan, da bodo vse naloge, ki so jih sprejeli, tudi izpolnili. Pa tudi brigadirji so prepričani o tem, čeprav je bilo v začetku nekoliko zadrege, ko ni bilo ne telefona ne pisem, s katerimi naj bi se javili domov v Titov Veles, Kamnik, Maribor. Tudi Adrijan Kocjančič, ki ima na skrbi predvsem prostovoljne dejavnosti, je prepričan v uspeh. V Suhi krajini sodeluje že drugič.
Tudi obisk pri briqadirjih na delovišču po dolgih deževnih dneh, ki so jim začetek delovne akcije malo zatemnili, ponoven dokaz, da so mladi pripravljeni prijeti za delo. Komaj šestnajstletna Valentina Miovska je prišla v Suho krajino iz Titovega Velesa, kjer je z odličnim uspehom končala drugi letnik gimnazije. Srečna je, da je prišla v Slovenijo, da je spoznala tukajšnje ljudi, da jim lahko po svojih močeh pomaga. In delo v mladinski delovni brigadi po njenem mnenju ni samo velika delovna preizkušnja, marveč tudi kovačnica bratstva in enotnosti, saj dela na tej akciji skupaj z mladimi iz Sarajeva, Kamnika, Maribora. Tudi Džordži Andonov je prvič na delovni akciji, pa ga je že prevzelo izredno tovarištvo, prijateljstvo, solidarnost. Tovarištvo in prijateljstvo med brigadirji, solidarnost do prebivalcev Suhe krajine, o katerih je v daljni Makedoniji doslej komajda slutil, danes pa spoznava njihovo življenje, jim pomaga, da bi bilo lepše. In iz tega se tkejo vezi, ki jih ni mogoče pretrgati.
J. SIMČIČ
Več milijonov parov mladih rok bo letos vihtelo kramf>e na lokalnih mladinskih delovnih akcijah, dva do tri milijone mladih bo poprijelo za delo z eno samo željo: nadaljevati skokovit razvoj naše skupnosti, pomagati najbolj odročnim predelom, manj razvitim krajem. In skorajda se ne da prešteti teh lokalnih akcij, pa tudi pri republiških bi se ob končni številki lahko ušteli. Znano pa je že, da bo na letošnjih zveznih mladinskih delovnih akcijah sodelovalo 45.000 mladih iz vse domovine, ena izmena 34 zveznih delovnih akcij pa je tudi na Dolenjskem, v odmaknjeni in nerazviti Suhi krajini.
Na začetku so prebivalci te pokrajine nekoliko nezaupljivo gledali na mlade, ki so jim prišli na pomoč. Pa to je bilo leta 1975, ko so se delovne akcije mladine v tej pokrajini šele začele. Potem pa, ko je mladina pokazala moč svojih rok, silo svojega poleta, sposobnost premagovanja vsakršnih težav, so jih sprejeli za svoje. In ne rečejo kar tako „naši brigadirji", saj so jih v resnici sprejeli za svoje. Mladi namreč niso opravili samo za okoli pet milijard starih dinarjev del, ampak so v te odročne kraje prinesli novega duha, vedrejši pogled v prihodnost. Od leta 1975 do lani je na teh akcijah sodelovalo okoli 3.000 brigadirjev iz vse Jugoslavije, delali pa so na deloviščih od
na naredite zložljivo steno, za katero si vsa družina preoblači kopalke. Taka domača naprava pa bo služila namenu tudi, če šotori- jj te, da vam ne bodo z uma-zanimi in mokrimi nogami tacali po šotoru vsakokrat, ko si kdo preobleče mokre kopalke.
na plažo, rado pa se vrhnje blago strga in tudi sicer prvotna prevleka izgubi barvo na soncu. Sami peno na novo prevlečete, v enobarno platno, za okras pa izrežete drugobarvnega morskega konjička in ga prišijete na vrh. Na podoben način lahko iz štirih palic in plat-
morski konjiček pa za okras
Fantki in deklice tja do 6. leta starosti so tudi v vročih dneh najbolje spravljeni v hlačah. Če so dolge in iz tankega pialnega blaga, ne bo hudega, če bodo v njih packali po peskovniku ali na vrtu, hkrati pa si obvarujejo kolena. Mamice že vedo, da sicer pri pogostih padcih rada iz kolena spolzi kaplja krvi, potem je pa kričače težko potolažiti. In če so letos moderne spodaj ozke hlače, zakaj jih ne bi imel tudi otrok?
sezona za pajace
Ležalne blazine iz pene so postale nepogrešljive za
etažo, prihrani na leto okoli 65 odst. energije.
Drugi veliki argument, k' sili človeka kot krta pod zemljo, so vibracije in hrup, ki so pod zemljo zanemarljivi. Kar se tiče stroškov razsvetljave, se ne bi povečali toliko, kot se zdi, statistika namreč govori, da je čez dan zasedena samo po-lovica stanovanja. Kaj šele ponoči!
Največji strošek pri graditvi podzemeljske hiše b' bila zemeljska dela in armi; rani zidovi. Po drugi strani pa bi bila bistveno cenejša ogrevalna instalacija, hiša ne bi potrebovala dragih oken, fasad in klasične strehe, poleg tega bi rabili manjšo parcelo. Hiša bi bila lahko pod lepo urejenim vrtom. Bila bi skratka cenejša. Ovire so predvsem psihološke narave; podzemlje spominja na grobnico, veliko ljudi se boji zaprtega prostora, večina nas si ne more misliti življenja brez oken.
svetu namreč gradbeni teoretiki ter ai litekti vse bolj razmišljajo o hišah pod zemljo. Poleg vojaške plati je najvažnejši argument podzemne graditve prihranek energije. Tako na primer je na voljo podatek, da hiša, ki ima v zemlji, samo eno
hiša
pod zemljo?
Današnji nasvet ni za praktično uporabo, tema pa je zagotovo aktualna. Po
KVISLINGI V JUGOSLAVIJI
so imele tudi več sto metrov dolge lukobra-ne, opremljene so bile s svetilniki in skladišči. Rimljani so gradnjo luk še bolj izpopolnili, za njihovo obrambo so zlasti na obmejnih območjih gradili obmorske trdnjave.
Čim večje so postajale ladje, tem večje so morale biti luke. Poleg tega so na kopnem gradili še delavnice za ladijsko opremo, ladjedelnice, livarne za topove, smodnišnice, skladišča in druge objekte. Vhodi v luke so morali biti širši kot prej, da bi vanje ob vsakem	vremenu lahko	priplule	tudi večje
ladje.
Težišče obrambe luk je bilo na artileriji. Na dostopih v luko in na otokih pred njo so gradili tako imenovane fore, dostope v luko pa so zapirali s plavajočimi ovirami iz debelih hlodov. Tako na primer je približno 1300 metrov širok vhod v luko Vigo leta 1702 zapirala ovira iz	hlodov,	ki	jo je z
obale branilo 60 topov, poleg njih pa še dve linijski ladji, ki sta bili zasidrani na bočnih straneh, in 5 linijskih ladij, ki so bile za	ovirami. Luko	Ancona	pa	so leta
1860 branili z 28 topovi s kopnega, medtem ko so imeli na morju pri vhodu šest splavov,	na vsakem je	bil po en	top. Na
kopnem je imela luka še tri močne fore s topovi, ki so obstreljevali sovražnika pred luko.
Za našo narodnoosvobodilno vojsko, ki je imela jasno začrtan program, je bilo značilno nenehno naraščanje, ki ga niso mogle prekiniti niti največje sovražnikove ofenzive. Medtem ko je bilo proti koncu leta 1941 skupno 80.000 partizanov, je njihovo število leto dni kasneje naraslo že na 150.000, na koncu leta 1943 jih je bilo 300.000, na koncu leta 1944 kar pol milijona, na koncu vojne pa celo 800.000.
Okupator tega razvoja ni mogel zaustaviti, prizadeval pa si je, da bi zadržal kontrolo nad najpomembnejšimi deli okupirane Jugoslavije. Zato je moral nenehno večati število svojih okupacijskih enot, s čimer je slabil svoje sile na evropskih frontah; hkrati si je poskušal pridobiti tudi čim množičnejšo podporo domačih izdajalcev, ki so mu pomagali pri ustanavljanju kvislinških enot.
To velja zlasti za Pavel ičevo ..Neodvisno državo Hrvatsko", ki je imela na primer proti koncu leta 1943 v okviru svojih
VOJAŠKI KOTIČEK
O	LUKAH IN KAKO JIH BRANIŠ
Vse kaže,	da so	bili	Feničani prvi,	ki so
začeli graditi	lukobrane,	in sicer tako,	da so
nametali skale med kopnim in grebenom ali otokom pred zalivom. To so počeli že 'v 10. stoletju pred našim štetjem, Grki pa nekoliko kasneje. Ko so začeli izdelovati posebne vojne	ladje,	so imeli tudi zanje	ločene luke. Te	vojne	luke	so še posebej	moč-
no utrdili. Na kopnem go zgradili okope, z morja pa so luke zaščitili z lukobrani. Na njihovem skrajnem zunanjem delu so navadno imeli stolpe, opremljene z metalnimi napravami, s pomočjo katerih so branili ozke prehode v lukobranu. Čez prehode so potegnili verige in tako nezaželenim ladjam preprečili dostop.
Večja mesta so imela po dve ali celo več luk. Nekatere (v Aleksandriji, Kartagini itd.)
dr- Miha Japelj
v farmacevtske učbenike, ne kaže, da bi jo začeli preizkušati in serijsko proizvajati, ker so, kot pravijo, za ta podvig potenciali . Krke" premajhni.
V	vsem tem pa je bistvo vsega, zavoljo česar omenjajo „Krko" kot zgled, kako naj postane domače znanje vse močnejša proizvajalna sila. Značilno je tudi, da so raziskovalci »Krke" vedno videli potrebe lastne delovne organizacije in da svojega raziskovalnega duha niso nikoli vpregali v področja, kjer se začne tako imenovani raziskovalni larpurlartizem. Res pa je, da so se z enake vnemo lotili raziskovalne naloge za zaščito reke Kike.
Raziskovalna in predsvem inovativna dejavnost je precej razvita tudi v novomeškem in šentjernejskem tozdu Iskre, na pohodu je v Beltu, Belsadu, Beti in nekaterih drugih delovnih organizacijah. Na splošno pa drži, da raziskovalni duh še vedno stežka prodre. Zelo poučne so izkušnje strokovnjaka iz Ljubljanske banke, denarne ustanove, ki s kreditiranjem omogoča uresničevanje raziskovalnih nalog. Takole bi jih lahko povzeli:
Uspešnih domislekov, dosežkov znanja domačih strokovnjakov in raziskovalcev (tudi inovatorjev ljubiteljev) ne manjka. Ko pa hoče kdo uveljaviti svojo iznajdbo, jo prenesti v združeno delo, se začne križev pot. Z drugimi besedami: naleti na nerazumljiv strah pred tveganjem, pred stroški, na nerazumevanje in nemalokrat na odkrit odpor. To so glavni grenki sadeži
resnice, kisla jabolka, katerih okus spoznajo kmalu tudi vsi, ki delujejo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot organizatorji. Dosežkom domačega raziskovalnega dela pa preprečujejo vstop v življenje (proizvodnjo) tudi drugi negativni pojavi, npr. nezaupanje v domače znanje in dosežke ob hkratnem oboževanju vsega, kar se lahko (za drag denar) kupi na mednarodni borzi pameti. Znani so primeri, da je delovna organizacija feupila v tujini licenco za proizvod, narejen po predlogi njenega inovatorja.
Raziskovalni dejavnosti in raziskovalni politiki naj bi pri nas utrli neovirana pota. O tem, kako toiapraviti, so govorili tudi udeleženci iz vseh štirih dolenjskih občin na nedavnem regijskem posvetovanju, ki ga je v strokovni knjižnici novomeške tovarne zdravil sklical Lojze Ratajc, predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Pc udarili so, da se mora najprej izboljšali organiziranost raziskovalne dejavnosti v občinah. Zdaj namreč ni čutiti niti družbenega vpliva niti spodbud za krepitev delegatskega sistema, ki je vpeljan tudi na področju raziskovalnega dela. Tudi svobodna menjava dela še ne deluje. Ob vsem tem torej še ni moč govoriti o vplivu delovnih ljudi v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih na raziskovalno politiko.
Pomembna spodbuda za razvoj raziskovalnega dela, raziskovalne politike in družbeni vpliv nanjo bodo sveti za znanost, ki jih bodo ustanovili pri občinskih konferencah Socialistične zveze. Na omenjenem posvetu v Novem mestu so menili, da bi morali biti ti sveti delegatsko sestavljeni. To pa ne bo dovolj, zato vsebuje eden od sklepov s tega posveta zahtevo, da mora razprava o raziskovalni dejavnosti sicer steči v frontn. Socialistični zvezi, razplamteti pa se mora tudi v sindikatih. Šele zatem bi lahko prišli v občinah do raziskovalnih programov in ustrezne raziskovalne politike v občinah.
Ko mnenju Franca Šalija, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS, Zveza komunistov v tej akciji ne sme stati ob strani. Še več, preiti mora od besed k dejanjem, ko gre za osmišljanje znanosti in porabo njenih izsledkov v praksi, tudi v prc.ksi politike. Prehod ob verbalističnega na stvarno reševanje problematike mora biti kratek. Tudi na tem področju je dovolj leporečja, sprogovori naj jezik prakse I
I. ZORAN
raziskovalci Se desetniki?
* V|- kongresu ZKJ leta 1978 je predsednik Tito znanst • ',lrnamo precej razvito omrežje samostojnih akade~n'^ ustanov in tistih na univerzah, fakultetah in ra>ve.m.l*al1 Znanosti ter znanstvenoraziskovalnih in števi?101*1 centrov v flospodarstvu. Zraslo je precejšnje Jna ° Izobraženih kadrov in pridobili smo dokaj i*kušeVen'tl’ te^nolo^klh 'n organizacijskih znanj in je r '^oc*a 28 popolno uveljavljanje vseh potencialov SJosDonlf °V,ra Prernai^no sodelovanje med njimi in družba rStyorn’ izobraževalnim sistemom in drugimi nimi dejavnostmi. Samo samoupravna preobrazba
in povozevanje raziskovanja * proizvodnjo in družbeno prakso lahko večkrat povečata prispevek znanosti k celotnemu razvoju."
Primerov za to v domačem dolenjskem logu sicer ni veliko, je pa nekaj zglednih. Novomeščani ga imajo v tovarni zdravil Krka tako rekoč pred nosom. Direktor sektorja za razvoj bazične proizvodnje v tej tovarni prof. dr. Miha Japelj nam ga v glavnih črtah oriše v nekaj minutah. Sam znanstvenik in vnet raziskovalec ter avtor mnogih patentov se pri tem potrudi, da znanstveni jezik prevede v govorico sobesednika. Pa mu prisluhnimo:
„Raziskovalna dejavnost je specifična spremljevalka industrijske proizvodnje. V ,Krki' smo se tega zavedali od vsega začetka. Osnovali smo svoj razsikovalni in razvojni institut. Tako temelji danes kar polovica vse proizvodnje v tovarni na lastnem znanju." Znanstveniki in raziskovalci .Krke" so zdaj registrirali 105 patentov. (Avtor večjega števila patentov je dr. Japelj.) V okviru programa, ki je nastal v sodelovanju s sorodnimi instituti, znanstvenimi ustanovami in fakultetami doma in po svetu, so do zdaj sintetizirali v „Krki" več kot 1000 spojin, od tega 400 novih in še nepopisanih. Za primerjavo povejmo, da veliki svetovni farmacevtski koncerni sintetizirajo na leto do 4000 spojin. Med novi .ni spojinami »Krke" je do zdaj najboljše potencialno zdravilo zoper herpes. Čeprav je zašla ta spojina celo
. Ub Pogledu v £** v Krl«ini u . čudovKi rn 'Va*ul prav ®la odvijati
Drinoliai^
STKANO
IZROČILO
PRETEKLOSTI
Najstaiejša, Kristina Flajnik iz Knežine, je bila nekakšna nadzornica, Purebrova iz Doblič je snovala in vodila navijanje, Matkovičeva pa je vrtela kolovrat, pomagala pri vdevanju." Bala iz prvega nasnutja bo merila kakih 30 palic, kakor so včasih z domačimi merami merili dolžino; to znese okoli 50 metrov, široko pa je to platno blizu 70 centimetrov. »Brž ko bom končala tkanje te bale, bom začela drugo. Tkati ne morem cel dan, ker je to precej utrudljivo delo, v premorih pa novo prejo navijem v I klobke in pripravljam za snovanje."
Dandanes bi težko stkal platno, ki bi bilo res povsem domač proizvod. Lanu in konoplje namreč skoraj no sejejo več v Beli krajini. „Ko sem se kmalu po vojni primožila v Dobliče, smo še sejali lan in konopljo," se spominja Kastelčeva. .Pred vojno v Perudini pri Vinici, od koder sem doma, pa sploh. Kolik6 je bilo dela, da smo se oblekli, si naredili rjuhe, brisače in drugo! Najprej smo sejali, potem populili in posušili; ko se je lan posušil, smo ga pšopali, da je ostalo samo steblo. Til je kake tri tedne ležal na travi na rosi, da se je zmehčal, posušenega smo razgrnili na sonce, tolkli s tukačo, nato
vlakna trli s trlico, to sčesali na greben, predli, belili štrene, zvijali klobke. V mladosti sem zelo rada predla; več kot na kolovrat sem spredla na roke," je pripovedovala. .In danes me ljudje sprašujejo, kaj bom z vsem tem platnom, ki ga bom stkala. Saj ne gre za to, kaj bo s platnom, s tem si splohne belimglave; s tem delom imam. tako veselje, in to je dovolj, drugo me prav nič ne briga in se ne menim za to, kaj ljudje govorijo. Jaz bi od dolgega časa umrla, če ne bi imela ročnega dela. Na njivi je vse narejeno, časa mi ostane dovolj, pa tako pletem in se ukvarjam z diugim ročnim delom. Zadnjo zimo sem spletla 18 jopic; ko bosta stkani obe bali platna, bo pa spet dela z vezenjem.”
Ena od poti, po katerih si ljudski duh v Beli krajini utira pot iz roda v rod, je gotovo tudi tkanje domačega platna, saj v tem opravilu ni samo potreba po sprotnih materialnih dobrinah, marveč si je tudi po tej poti ljudska ustvarjalnost iskala svoj izraz. Danes je to, nekdaj široko pot zaraslo in je le še komaj vidna stezica. Ena od teh, ki jo skušajo razširiti in ji nakazati smer tudi za prihodnost, je Kristina Kastelic.
A. BARTEU
PO BLIŽNJICI DO PRAVICE
Najbrž se redkokdaj zavemo, koliko dela bi prihranili družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in sodišču združenega dela, če bi bolje poznali svoje samoupravne akte, če bi se bolje sporazumevali med seboj in če bi pokazali več pripravljenosti za odpravljanje kršitev znotraj delovne organizacije.
Družbeni pravobranilec posavskih občin Branko Pirc v Krškem na to posebej opozarja in s svojim preventivnim delovanjem poskuša vselej najprej okrepiti notranjo moč delovnih kolektivov. Z dajanjem mnenj, stališč, ustnih in pismenih pobud, s prisotnostjo na razgovorih o spornih zadevah, z udeležbo na sejah samoupravnih organov ali celo na zborih delavcev nudi predvsem pomoč pri ugotavljanju napak.
Pot do pravice bi prizadetim delavcem lahko skrajšala tudi samoupravna delavska kontrola, na katero se zdaj le poredko obračajo. To velja zlasti za manj zapletene
primere. Od delavske kontrole smo pričakovali veliko več, res pa je, da ta ni mogla zaživeti le od lepih besed. Ti organi so zaman pričakovali pomoč v dejanjih, potrebovali so načrtno usposabljanje, nanj pa tudi v posavskih občinah po nekaj uvodnih seminarjih kmalu pozabili. In tako so delavske kontrole zaspale.
Število zadev, s katerimi se je lani ukvarjal pravobranilec, se je nekoliko umirilo. Pomnožile so se le v krški in brežiški občini vendar ne tako skokovito kot leto dni poprej. Vsega skupaj je pravobranilec obravnaval 480 primerov (predlaganih 442), od tega 57 na lastno pobudo. Družbeni pravobranilec pa je kljub temu zaskrbljen zaradi tega, ker išče njegovo pomoč vedno več posameznikov, to pa spet izvira iz prej omenjenega napačnega tolmačenja predpisov in poznavanja. Posamezni delavci so na primer lani vložili kar 186 zahtevkov, samoupravne delavske kontrole pa le dva. Nad tem bi se v kolektivih in njihovih družbenopolitičnih organizacijah morali zamisliti.
Pri zahtevkih posameznih delavcev prevladujejo zadeve s področja delitve osebnih dohodkov in delovnih razmerij. Sporne zadeve navadno niso zapletene, zavozlajo jih medsebojni odnosi, osebni nesporazumi, ki včasih dobijo ogromne razsežnosti, take, da krožijo pisma tja do Ljubljane in Beograda.
V	dobro kolektivom pa vendarle lahko štejemo upad zadev s področja samoupravne organiziranosti. To
pomeni, da so delovne organizacije napredovale pri formalnem oblikovanju svoje notranje zakonodaje. V njej je še vedno veliko vrzeli, in te prihajajo na plan pri uveljavljanju individualnih pravic zaposlenih.
Pravobranilec posavskih občin z zaskrbljene:jo opozarja še na neki neprijeten pojav, značilen za io območje. Pojavlja se kot posledica slabega sporazut ruvanja. Tako so na primer delavci tozda Zdravstveni dr.,n in tozda Elektro Krško	izrr	.i
revolt zaradi slabih izkušenj znotraj doted. :<i samoupravne povezanosti in na referendumu zavpili samoupravna sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Razlog je enak, čeprav gre za dve povsem različni dejavnosti. Po mnenju pravobranilca so taki neljubi izidi navadno posledica sporazumevanja za vsako ceno, posledica ozko opredeljenih interesov.
Značilen je tudi primer iz Metalne, iz temeljne organizacije Tovarne gradbene opreme na Senovem. Tam so delavci zavrnili sporazum o razmejitvi pravic !n obveznosti, katerega naj bi sklenili z delavci novoustanovljenega tozda Servis. Pa vendarle sta tik sporazum sprejela oba delavska sveta in tudi na zborih delavcev k njigovi vsebini nihče ni imel pripomb. Delavci so izbrali neustrezno pot samo zaradi neurejenih medsebojnih odnosov, kar je spet poledica slabega sporazumevanja oziroma nesposobnosti c>:iroma .te-pripravljenosti za sporazumevanje.
J. TErPHV
mi ga med vojno vzeli Italijani," pravi. »Dve vnukinji imam, pa naj tudi oni vezeta belokranjske vzorce v belokranjsko platno; le tako se bo izročilo ohranjalo," je razmišljala.
Kristina dane* ne tke platna zaradi potrebe, dobro pa se še spominja časov, ko so iz hodničnega platnavBeli krajini izdelovali prte, rjuhe, oti.rače, moške srajce in hlače. Sama je v mladosti nosila lepo izvezeno krilo iz domačega platna. „Še po vojni sem tkala platno, bilo je to leta 1952, zadnjič pa 1956."
Ko je kupila prejico v karlovški trgovini, še ni vedela, kako si bo lahko iz nje stkala platno, kajti doma nimajo statev..Na posodo sem jih dobila na Belčjem vrhu, in to take, v katerih ni niti enega železnega dela; sposodila sem si tudi ničavnice, sestra pa mi je dala nekaj prave domače preje, stare 25 let. Kupljena preja jc za podložne nitke, prava domača pa za počezne," je razlagala. Nekaj manjših, a prav tako potrebnih delčkov, ki so še manjkali, da bi lahko začela tkati, je izdelal mož Janez, kljub 82 letom spreten možak.
Najlepši del tega opravila je bil gotovo snovanje in navijanje preje. »Pri tem so mi pomagale še tri ženske.
izložbeno okno v neki karlovški trgovini Kastelic iz Doblič pri Črnomlju sprožil mehanizem, ki mu pravimo spomin. Sprva pravi plaz podob, čustev in občutij, ko se je odvijati njena spominska nit, jo je po najkrajši ^ , Popeljala v njeno mladost, ki jo je zagledala še 2g I ' kot je morda v resnici bila. V izložbi je Kristina j.?®™1? zavoj domače preje, take, iz kakršne so v njeni flSti 'kali belokranjsko platno.
akrat je bila trgovina zaradi inventure zaprta; čez PrejT”"0.5601 šla samo zato nazaj v Karlovac in kupila v tehc°' i® povedala Kastelčeva-, ki je verjetno edina, ki zače|adneh tke pravo belokranjsko platno. »Tkati nisem irrteia Zat0* ker bj platno potrebovala, niti zato, da bi j za same1 kakšen dobiček. Ne, prej bi rekla, da gre sploh ^PSke. Ne, tu gre za veselje do ročnoga dela iivij '*a sP°niin na mladost, na vse lepo v sicer težkem DoStne'u P^d vojno," pravi Kristina, ki je tudi ' nis° nit°Van'6 'n druga nelepa namigovanja vaščanov Platna j' ** hip omaiala- -če ne drugega, si bom iz tega zvezla prt, kakršnega sem imela v mladosti, pa so
kipeča amerika sk
Po skoraj treh tednih Paname sem prestopil mejo naslednje države Centralne Amerike — Kostarike. Friendly by nature, prirodno prijateljska, so mi obljubljali prospekti; ki si jih s turističnim zemljevidom dežele vred dobil brezplačno na meji; s prijetno klimo, ki spominja na višini tisoč in več metrov na pomladi nekje v Evropi, s prijetnimi ljudmi, ki bodo v vsakem trenutku veseli, če vam lahko karkoli pomagajo. Obetajoče, ni kaj. Cesta,	solidno	grajena	transamericana,	se je
vila morda kakih stopetdeset kilometrov po nižinskem gričevju in nad številnimi rekami, ki so	pritekale	z gora.	V San Isidru	pa je
bilo komforta konec. Strmo navzgor se je iz višine morda petsto metrov povzpela na triti-soč štiristo metrov visoko Sierra de Muerta, goro smrti, kjer se je v neprijetnem mrazu in ob divjanju vetrov prevesila spet navzdol in po morda sto kilometrih vožnje pogosto naseljeni	planoti	končala	sredi nje; San	Jose,
glavno	mesto Kostarike,	ki je na višini	1160
m bolj spominjalo na prijetno prestolnico kakšne evropske dežele kot na „izgubljeni kraj sredi gora", kot sem pravzaprav ves čas pričakoval.
Pravzaprav so me pričakovanja izdala že v Panami, na samem začetku potovanja. Le stežka	je bilo	najti prizore, ki sem jih bil
vajen iz potovanj po Aziji in Afriki, obupna revščina se je umaknila popolnoma vzdržnim življenjskim razmeram, hiše v revnejših četrtih so bile sicer lesene in včasih improvizirane, toda ljudje, živeči tam, niso kazali znakov revščine. Solidno oblečeni, z motorji ali kolesi, prislonjenimi ob steno, v večnem živžavu ulice ali neštetih lokalčkov, ki so neredko nabito polni podžigali temperament juga. Center mesta je moderen, z avtomobili, katerih povprečje kvalitete je gotovo višje od jugoslovanskega, in elitnimi prodajalnami in lokali, katerih kvaliteto si povprečni Panamec navsezadnje še vedno ne more privoščiti.
In podobno je bilo tudi v manjših mestih, v vaseh, odmaknjenih od ceste celo. Podvrže-nost evropskemu načinu življenja se je skozi nekajstoletno vladavino belega človeka v tem delu sveta močno utrdila.
San Hoze me je pozdravil v poznih nočnih urah, odet v nešteto luči, ki so dajale iz višine nad njim ležečih gora vtis nenehno iskrečega se jezera. Stisnjena med svetleče reklame coca-cole, McDonalda, evropskih proizvajalcev avtomobilov in japonske elektronike je v centru, okoli križišča Avenide Central In Calle Central utripala prijetnost sobotnega večera. Družina je prišla skupaj na večerjo, utrujen ameriški turist z zemljevidom v roki sprašuje za pot do svojega hotela, ženica na ulici še vedno kliče številke loterijskih listkov, vsa zgrbljena sedeč na nizkem lesenem stolčku. V večernih urah je zrak prijetno hladen in vse drugačen kot v obmorskih nižinah Paname, kjer vse do zgodnjih jutranjih ur nisem mogel zaspati, v nenehnem boju z zoprno soparnostjo februarskih noči in obupno vztrajnimi komarji.
Prav višina, na kateri je klima tako zelo podobna evropski, je verjetno eden glavnih vzrokov prevlade belega prebivalstva v Kostariki, bogati obali, kot jo je v zanesenem navdušenju imenoval že Krištof Kolumb, ko je na svojem četrtem potovanju pristal na njeni obaii v današnjem Puerto Limonu. Nad 90 odstotkov prebivalstva Kostarike so belci in mestici, ki pa so v stoletjih križanja že po-
polnoma izgubili značilnosti svojih indijanskih prednikov. Čistih Indijancev, ki jih je recimo v Gvatemali še preko 60 odstotkov, ni tukaj niti za pol procenta več. Dežela postaja zaradi svojega podnebja in zaradi gotovo najbolj stabilne politične situacije v Centralni Ameriki obljubljena dežela evropskih priseljencev in ameriških upokojencev, ki prihajajo zaradi številnih davčnih olajšav sem preživljat zadnja leta svojega življenja.
V JUGOSLOVANSKI AMBASADI
V Paseo Colon, morda kilometer oddaljena od strogega centra leži na levi strani ceste jugoslovanska ambasada. Pred približno letom dni je bila odprta in v njen delokrog spadajo sedaj tudi države, ležeče severno od nje, ki jih je prej pokrivala ambasada iz Mehike: Nikaragva, Honduras, Salvador in Gvatemala. Dežele torej, ki postajajo žarišča nenehnih državljanskih vojn in gverilskih dejavnosti najnižjih plasti ljudstva, ki hočejo po stoletjih nenehnega najbolj grobega izkoriščanja končno prevzeti besedo. Za Nikaragvo, ki je v svojem boju že uspela izbojevati zmago, prihaja na prve strani svetovnega tiska Salvador, v začetnih, a vse močnejših krčih vreta tudi Gvatemala in Honduras. Ozek prehod med dvema Amerikama lahko vsak hip raznese.
Jugoslovanski ambasador, ki je akreditiran na tem, danes tako kočljivem območju, tovariš Emil Durini, je bil v dneh mojega prihoda ravno na uradnem obisku v Nikaragvi. Ko se je vrnil, sva se videla pravzaprav samo za nekaj minut, ravno dovolj, da ugotoviva, kako sva oba Novomeščana. Po dolgem času ponovno spregovoriva v domačem jeziku. Še isti dan je namreč letel v Panamo in mi obljubil, da se bova kaj več lahko pogovorila, ko se vrne.
V San Joseju sem tako ali tako moral ostati vsaj deset dni, da sem lahko uredil formalnosti okoli vstopnih viz za Nikaragvo, Honduras in Gvatemala S tovarišem Durini-jem sva tako imela pravzaprav kar tri skupne dneve, ki sem jih 'preživel kot gost v njegovi rezidenci. — Dolenjci si bomo pa menda ja pomagali med sabo, — je rekel. — Tako daleč na drugem koncu sveta pa sploh. —
Tovariš Durini je res čisti Dolenjec. Rojen je bil v Mokronogu, mladost pa je preživel v Novem mestu, na Glavnem trgu, kjer še zdaj stoji nedaleč od mostu njihova hiša.
— Čez tri leta bom upokojen, — pravi. — Stara leta hočem potem preživeti prav tam, v Novem mestu. Zelo prijeten kraj je to in celo Lilja, moja žena, ki je Beograjčanka, se s tem popolnoma strinja. -
Verjamem, da bodo ta leta po njegovem res polnem življenju dobrodošla. Tovariš Durini, edini ambasador iz Novega mesta, dela v diplomaciji že 49 let, vmes je preživel zapore, taborišče v Italiji, leta v partizanih, potem je delal na naših diplomatskih predstavništvih v Argentini, Mehiki, Peruju, velikokrat je obiskal Latinsko Ameriko z našimi delegacijami, dvakrat celo s Titom. Ni čudno torej, da je v Jugoslaviji eden največjih strokovnjakov za ta del sveta in tudi midva sva se v času mojega obiska veliko pogovarjala o dogajanjih v Latinski Ameriki. Pogovori, ki so nastajali v avtomobilu, med kosilom ali zvečer med gledanjem televizije, sicer niso imeli oblike intervjuja, upam pa, da mi tovariš Durini vseeno ne bo zameril, če jih uporabim
dolenjske oi
razvita država v centralni Ameriki. Salva kot najrevnejši, dosega narodni dohodek ** maj 140 dolarjev na prebivalca in še pri je treba upoštevati, da je to povprečje, k« ? dviga tanek vrhnji sloj neverjetno bogatih leposestnikov, štirinajstih družin, v katerih 1 ti je pravzaprav cela država. Ogromne iNJv žice, ki se kot piramida širijo pod
kot take in tako vsaj površno osvetlim dogajanja v tem delu sveta.
Tovariš ambasador, žarišča vojn, ki se vse bolj širijo po centralni Ameriki, imajo zaenkrat še vedno lokalni značaj, pomemben le za dežele zelene celine. Ali bi ta žarišča lahko postala svetovnega pomena?
—Te nevarnosti zaenkrat ni, kajti to je še vedno območje, ki ne predstavlja konfrontacije obeh velih sil in v katerem še vedno gospodarijo, če lahko uporabim to besedo. Združene države. Kuba pomeni tukaj sicer prvi prodor Sovjetske zveze, vendar pa se s tem globalna situacija v tem delu sveta še vedno ni bistveno spremenila. Kuba in njena revolucija sta brezdvomno primer za mnoge narode, ki se tudi borijo za osamosvojitev, vendar pa je pri tem ena stvar zelo pomembna. Med progresivnimi silami v Latinski Ameriki je zelo razvita zavest, ki jih tudi druži z Jugoslavijo in celotnim gibanjem neuvrščenih: nobene revolucije in njenega recepta ni mogoče izvažati iz ene dežele v drugo. Le-ta mora od spodaj, od najširših množic. Tudi vodje uspele revolucije v Nikaragvi zelo poudarjajo to načelo in znana je izjava enega od voditeljev sandinistične hunte, notranjega ministra Borgeja, da' so oni za dogajanja v sosednjih deželah krivi pravzaprav fr toliko, ker je njihov uspeh lahko spodbuda ostalim. Nikaršnih drugih poskusov presajevanja njihove revolucije da ni bilo.
Koliko danes ZDA izgubljajo pozicije, ki so jih skozi stoletja uspele razviti v tem delu sveta?
—Tukaj se je neverjetno razvila borba za ekonomsko in politično osamosvojitev. Sile v tej borbi so zelo široke; poleg levice in komunistov sodeluje v njej tudi srednji sloj in še celo del buržoazije. Latinska Amerika se bori za pravico, da sama razpolaga s svojimi prirodnimi bogastvi, ki so večinoma še vedno v tujih, večinoma ameriških rokah. Že samo podatek o narodnem dohodku na prebivalca pove veliko: medtem ko dosega v ZDA 1200 dolarjev na leto, doseže tukaj v Kostariki le 1040 dolarjev, čeprav je Kostarika najbolj
vrhom, pa nimajo praktično ničesar. Le-te v di hočejo spremeniti obstoječe stanje in to * tudi revolucija, ki vse bolj pretresa državo-
In kakšna, mislite, je njena možnost ** uspeh?	.J
— ZDA imajo v Salvadorju, kot skoraj®
povsod v Latinski Ameriki, velike politične gospodarske interese. Buržoazija in doma^ oligarhija sta zelo močni in prav zaradi tw je treba tukaj pričakovati dolgo in žil*J, borbo. Progresivne sile se z borbo, ki jo dijo danes, utrjujejo in krepijo, pripravlja pravzaprav za končni obračun, za katere«? * je težko reči, kdaj bo prišel.	i
Zelo važno pa je danes tudi, da se uspešno končana revolucija v Nikaragvi predvsem, da se utrdi z naslanjanjem na ne moči in z naslanjanjem na gibanje uvrščenih, ki je tudi njena glavna moralne slomba.	j
In če gremo malo na jug: lani je po skoraj sedemdesetih letih ameriške končno dobila v svojo last kanal in zon® ^ njem. Koliko se je spremenilo stanje. tem? Koliko so ZDA izgubile?	^c
— Da se razumemo: ZDA s to P°^f sploh niso izgubile vseh svojih pozicij kopu, vsaj do leta 2000 ne, ko bodo Pj^pj v celoti izročili v panamske roke. Dane5^ so ameriški strokovnjaki še vedno sk^3^ okrnjeno ostali tam. Brez njih bi bilo čno, ob neizšolanem lastnem kadru, j* težko upravljati prekop. In še nekaj, m morda ključnega pomena: ZDA je -ohraniti pravico, da v primeru nevarn®"^ prekop v popolnosti in brez zadržkov pj mejo nase skrb za njegovo obrambo. t(e-je seveda točka, ki lahko v določenen|h ^
kljub ,
nutku negira prav vse ostale. Je pa #
redno pomemben korak v zgodovini Praškega ljudstva in zanj pravzaprav^ zače ^ £
mu, če smo realni, delna predaja k8®8*
»vim Pf
začetek
vega obdobja, ki ima sedaj možnost, začne razvijati.	j0„ 0
V tukajšnjem tisku sem opazil ,zr nimanje za Jugoslavijo, predvsem x zdravstveno stanje predsednika Tita-so komentarji o tem? (Pogovor Je
sredi marca, prip. Z. S.)	j*ania j*
— Res je, sredstva javnega obvesc ^ ^ na najvidnejših mestih objavljajo ves .g jr ju bolezni našega predsednika. -jtivf^Ji-
tem zelo pomembno in zelo P	— (Js^L.
pravzaprav to, da je poleg b°'®zn'	,aVija,	"L
ka središče zanimanja celotna Jy9	■ v	r Q
na nnliti^na uroHitot/ in 016110 IZK
na politična ureditev in njene iz*	'
realna
ac o«181	*
voju
Prevladuje pozitivna	___
stanju v naši državi in tudi senzat”-' kjaj * pisanje o Jugoslaviji, ki se kdaj $1 v ,g pojavlja, prihaja le kot P°Y?et®pa hodnem tisku. Komentarji tu .^Ati ,
predvsem realno sliko o fia*e.m._Pna$tal8 ^ o njegovi borbi in o državi, '*nje, je njegovim vodstvom. Obstaja	kj	si	J	kJj
Jugoslavija po Titu obdržala v 'kj jo
ustvarila v gibanju neuvrščenin
• • - —— ŠE“U
zelo visoko cenijo.
ZVONE
kitajska v ŽIVLJENJU IN NA ODRU
Kmet VVang iz komune ..Treh zvezd" je "^dalje pravil: ..Kadar sem zelo utrujen, rad P(jwn žganje, potem bolje prenašam tegobe."
'*ez Ca* pride v sobo mati in opazim, da zelo težko hodi. Potem izvem, da ima pove-■ *** noge. Ko je bila 9 let stara, so jo pomeli! Kot otroka so jo poslali k družini nje-moža. Še zdaj noge povezuje z zelo ®*9*mi trakovi in kadar hodi, ima hude bo-°e. To trpi že vse življenje. Mati ne zna °e pisati ne brati in se tudi svojega življenja J**® ne spominja. Živi (z mislimi) izključ-°„v sedanjem času.
Stara mati vzame večkrat vnučka v naroč-
*e* obfiše mu nos z robčkom, ga ljubkuje in
*1??. daie kaj v usta. Moj prevajalec pove:
" jena ljubezen do vnučka je tako velika, da
le pred nobenim človekom ne skrije, tudi
P**d vami ne. čeprav je sicer zelo sramežlji-va.
Deklice, ki so prišle iz občinske hiše z na-r™' so začele pripravljati mizo za kosilo. Jaz ?em na zrak in stojim na dvorišču. S psom J*3 * za kratek hip merila oko v oko, pojem pa se je tako ustrašil, da se je vrgel s “ebuhom v prah, dal od sebe vse štiri in otožno cvilil. Tudi mene je bilo strah, drugi Kitajcj pa so se ob tem prizoru od srca sme-
l®l«
Y	kuhinji mi povedo, kako pripravljajo juho. ..Psa zakolješ. vzameš iz kože, “‘ktraniš čreva, zreže na majhne koščke in J kuhaš 2 do 3 ure s papriko, poprom in aru9'mi začimbami." V sobi je miza pogmje-H*. mao-tai (kitajska slivovka) je na mizi. ""točijo pa tudi limonado in pivo. Dekleta jjfmeso in kuhinje različne jedi. ki jih s paličicami nosimo v usta iz majhnih skledic. Jed je bila zelenjavna, kot so rekli, čeravno je 0 meso zraven.
Pes se je splazil pod mizo in jedel ostan-**• ki jih vsi mečemo kar na tla. Kmet spet reče: »Danes mi dajte manj na tožnik, ker ne delam!" Potem prinesejo riž
*	skodelah. Ne morem se dovolj načuditi: an9 in žena Krizantema nosita skodelico k
Nemalokrat lahko postane naključje v življenju 3*' razvoju tisti vzvod, ki nepričakovano spremeni tok dogodkov. Nekaj podobnega se je primerilo v okviru pobratenja med občinama Hercegnovi in Novo mesto. Pred štirimi ali petimi leti, tako se ja?3 JpominIaj° predstavniki iz Hercegnovega, so . ko so bili na obisku pri nas, Novomeščani jr* v SGP Pionir. Brez kakšnega posebnega fNena, morda samo v želji, predstaviti gostom nase dolenjsko gradbeništvo.
Gostovim očem ne uidejo posebnosti, ki jih je ^^ačin vajen in jih prezre. Ugotovili so, da je Pori' n'r ''e*'*10* sodobno opremljeno gradbeno letje. Ob običajni predstavitvi njegovega delo-s' -zlasti vtisnili v spomin podatke o J*>9jh uspešno in v zelo kratkih rokih zgrajenih turističnih hotelih ob Jadranu, godba, sestavljena iz teh dveh drobcev, je ■a uspešno nadaljevanje zdaj. po petih letih, s 8olrP SOm	med	Gostinskim podjetjem
pr ? * Hercegnovega in SGP Pionir Novo mesto.
lr 'z Novega mesta je prevzel gradnjo novega r,- .a Plaža v pobratenem Hercegnovem v vred-410 milijonov. Ko so Hercegnovci zaman dn: 1 S^beno podjetje, ki bi jim v manj kot letu i9[?dilo nov hotel s 380 ležišči, so se tftest0 rt 03 ^GP Pionir iz pobratenega Novega Dogovor je bil hitro sklenjen.
v obehOVnemu do9°dku — podpisu pogodbe — so Pobratenih občinah dali velik poudarek. ra*enn<Kt' podpisu v Hercegnovem so se iidej_-?Bdstawn'kov SGP PIONIR in investitorja Pte^j '1 _*kretar komiteja ZK Ivan Femetič. in predan konference SZDL Ante Strniša 9a (j: *edn'k občinske skupščine iz Hercegpove-^nik f £ Radulovič, iz Novega mesta pa pred-Dfed °tl*lnske konference SZDL Uroš Dular in k izvršnega sveta SOb Janko Goleš.
■^SS"0 besedo odgovornim tovarišem iz ^ grad^3 ^erce9nowe9a. ki so pomen Pionirje-n°Pnicon,e -- Herce9nowem ocenili kot prvo *ko sode|V V,S’P °bliko pobratenja: kot gospodar-^ naj ra^?n[e med pobratenima občinama, ki ^ toriš^h*3 56	na	wseh drugih proizvod-
|^n p
Ce9noWj; emetiC- sekretar Komiteja OK ZK Her-
L P°< Pobrateniu x je med obema '**'je. Vs®k ° '2redno sodelovanje in razume-°^nskima 0vano n' bilo samo v stikih med >'*aciiJ'0dStVoma 'n dru'šbeno-političnimi h '• Nai nUl* razviiali. so se tudi gospodarski tdD^^kih	?Ud'	-več skupnih kulturno-
.Ptaznfca ..sPortnih prireditev ter našo priredi-
V	Novem mestu.
"?Iteži'h trenutkih, ob lanskem ba^9 Nobena _	'	pravo	prijateljstvo pobrate-
»asi	ko	50	že 2- dan po potresu
J*Trialno in rt»Stawn,ki ter nam takoj poslali skupne^6"^0 P0"10« ter prikolice. V ^°vo,a nam pobratena mesta -y.ovefn gradijo otroški vrtec.
ustom in s paličicami hitro porivata velike količine riža po goltancu. Tako praznita skodelico za skodelico neverjetno hitro.
Ko smo spili malo žganja, smo bili vsi veseli in VVang nam pove svojo poročno povest. „Pri meni je imela ljubezen tri stopnje: posredovanje, zaroko in poročno ceremonijo. Zaroko smo imeli 10 dni po posredovanju. Na zaročni dan so se zbrali vsi sorodniki, od Krizanteme pa je bila prisotnost sorodstva omenjena na 8 ali 12 žensk. Očeta sploh ni bilo zraven. Pili smo, dobro jedli in se razumeli brez besed. Lahko se mlad zaročiš, toda poročiš se lahko šele z dopolnjenim 25. letom. To velja za moža, žena pa mora izpolniti 23 let. Družina je pri nas določila, kateri dan bo poroka. Jaz sem poskrbel za posteljo, ona je prinesla s seboj omaro in dva kovčka. Pomagal sem ji vse to kupiti, ker ni imela dovolj denarja. Dan pred poročno slavnostjo sem poslal 4 prijatelje: (to pomeni srečo) te stvari iskat, jaz pa sem šel z nekaj prijatelji in prijateljicami z biciklom po Krizantemo. Z njo je prišlo v hišo 8 oseb, njenih staršev pa ni bilo. Ko smo prišli z nevesto k naši hiši, smo spustili v zrak papirnatega zmaja. Lepo pisan je letel k nebu, mi pa smo pili, jedli in z nami so bili poslanci od brigade.
Zvečer smo šli vsi skupaj k staršem od Krizanteme, kjer je bila spet pripravljena slavnostna večerja. Potem smo šli vsi nazaj k nam domov in sosedje so začeli prihajati ogledovat Krizantemo. Sele ob 2. uri ponoči sva ostala sama."
In ko mi je vso zgodbo povedal, je še pripomnil: „Žena in mož si morata drug drugemu pomagati, se spoštovati in živeti v harmoniji!
Isti večer smo šli v mesto Guang—Han v opero. Pred slabo razsvetljenim vhodom stoji ogromna množica ljudstva. Kitajci so nas pozdravili s ploskanjem. Dvorana je do zadnjega kotička polna. Ko se zavesa razpre, so oči vseh igralcev uprte vame.
Popolnoma prevzeti gledajo Kitajci ljubezensko zgodbo, polno simbolike, ki se odvija na močno razsvetljenem odru.N Ko sem to s fotoaparatom in bliskalico ovekovečila za moj kitajski album, so se Kitajci ustrašili. „Aaaah". se je zaslišalo po dvorani in netopirji, ki so viseli na stropu dvorane, so začeli preplašeno prhutati sem in tja.
Direktor mi sporoči: „Za nas je velika čast, da smem za vas igrati, . Pot predstavi lahko pridete fotografirat na oder." Takrat nisem bila deležna časti jaz osebno, marveč kot predstavnica Evrope.
Igralci pojo čudovito, zelo doživeto. Prevajalec mi šepeta na uho: ..Igralci improvizirajo dialoge za vas." Po predstavi hočem neopazno priti na oder, toda Kitajci ne zapustijo dvorane. Vsa dvorana je ploskala, ko sem šla mimo v zelo slabo osvetljeno oblačilnico. Igralci mi hitijo naproti in stiskajo roke. Ganjena sem ob toliki pozornosti in pri-sičnosti. V polmraku (tako slabo je bilo razsvetljeno) vidim povsod obleke, rekvizite, škafe z vodo in v naglici na tla odvržene brisače. Na odru so spet prižgali vse luči in spet so postavili važnejše kulise. Sredi odra mi ponudijo stol, igralci se zbero okrog mene in prevajalec mi šepeta, kar govorijo: Jmate prekrasno uro! Vaša obleka je tako lepa!" Bila pa sem zelo enostavno oblečena, v poceni obleki. Potem se postavijo v klasične skupine - poze in jaz jih fotografiram. Zunaj je čakala name spet množica ljudi in prevajalec me opomni: „Gospa Grot, ne pozabite mahati!"
V	odsevu avtomobilskih reflektorjev vidim mnogo koles na cesti in vsa brez luči. Bili so kot zaslepljeni nočni metulji, ki so izginjali v temo. Po predstavi smo šli v mojo sobo in vodstvo opere mi pojasnuje dogodke. Predstava je pol opera, pol igra, vmes je nekaj akrobatike, simbolike, vse zelo nenavadno. Kitajci pojo z zelo visokim glasom. Za naša ušesa je ta glasba nenavadna in včasih celo neprijetna.
Celotno družbo so začeli pikati komarji, in kot so rekli, so bili tisti, ki prenašajo malarijo. Mene niso napadli in prevajalec mi spet vljudno pove: „Celo komarji so prizanesljivi z vami." Najbrž pa jim sestava moje krvi ni dišala.
Gong-Chang— Hsi, politični komisar Dejan-ger Sechuan opere, kadi cigareto za cigareto in navdušeno pripoveduje: „Po pbklicu sem pedagog, toda občinski propagandni oddelek me je določil za opero. Odgovoren sem za politično vzgojo. Za operno skupino je odgovorno vodstvo, ki sestoji iz devetih članov. Poleg tega imam še dve skupini: ena ima na skrbi umetniško, druga materialno plat predstave. Vsi pa so člani strokovne delavske zveze, to so neke vrste sindikati. Naš repertoar sestoji iz več kot 40 različnih oper. Vsak teden se naličimo novo opero. (Kako je to mogoče, mi ni jasno!) In imamo novo predstavo pod vodstvom 4 režiserjev. Orkester ima 22 članov. Kostume izdelamo sami ali pa jih kupimo v Cheng— Duju. Moram pa reči, da so prekrasno izvezeni in zelo pestri.
THEREZA DE GROOT
pristala ladja Novo mesto iz koprske luke. Naša mladina je, ne da bi ji kdo kaj naročil, pohitela s cvetjem in pesmijo v pristanišče in na ladjo, izrekli so dobrodošlico posadki in potnikom, jim izročili rože in jim zapeli. Iz pristanišča Koper smo nato prejeli ganljivo pismeno zahvalo... V Hercegnovi si želimo čimveč turistov in dopustnikov iz Novega mesta!
Djurdje Radulovič, predsednik občinske skupščine Hercegnovi: — Poudaril bi, da je naše gostinsko podjetje Boka kot investitor izbralo z SGP PIONIR kvalitetno in sodobno podjetje, ki s svojim velikim slovesom v turističnih gradnjah zagotavlja, da bo našo največjo popotresno naložbo uspešno in v dogovorjenem roku končalo. Pozdravljamo že takoj po pobratenju izkazano obojestransko razpoloženje za razvijanje sodelovanja na najširših osnovah, zlasti v gospodarstvu. S takšnimi stiki, kakor je ta ob gradnji hotela v Hercegnovem, se zbližujemo in hkrati, to bi posebej podčrtal — ostvarjamo in utrjujemo najpomembnejši del TITOVE oporoke: bratstvo in enotnost med našimi narodi. Naše sodelovanje ne sme ostati samo pri doseženem. Trdno upamo, da bodo začetni razgovori o skupnih vlaganjih med Tovarno zdravil KRKA, med IMV in nekaterimi našimi nosilci uspešno končani.
Veliko vrednost pripisujejo v Hercegnovem dejstvu, da bo pri gradnji hotela Plaža kot Pionirjev kooperant sodelovalo tudi domače gradbeno podjetje Prvoborac. Opravilo bo približno tretjino del.
Pobratenje občin Hercegnovi in Novo mesto torej resnično zavzema nove, višje oblike v gospodarskem sodelovanju. Prva lastovka je pri tem gradnja novega hotela Plaža in SGP Pionirje postalo pionir gospodarskega sodelovanja.
Na slovesnosti ob podpisu pogodbe je bil v Hercegnovem navzoč tudi član zveznega izvršnega sveta Milan Vukasovič. Naprošen za izjavo, je kot rojak Hercegnovčan dejal: — Veseli me, kar sem tu slišal. Takšno sodelovanje je dokaz naše enotnosti in tega, da sta temelja naše enotnosti skupni interes in enotnost v združenem delu. Sodelovanje pri tej gradnji uresničuje ustavno opredeljeno združevanje dela in sredstev in je velik prispevek k ustvarjanju skupnega, odprtega jugoslovanskega tržišča! Skupno rešujte težave, razvijajte takšne oblike sodelovanja, novi hotel pa naj bo vez in spomenik bratstva in enotnosti!
Poslovni korak, podpis pogodbe, kakršnih podpišemo vsak dan v jugoslovanskem gospodarstvu r\ajbrž na stotine, je dobil v tem primeru v Hercegnovem neobičajne razsežnosti: v resnici so začete oblike gospodarskega sodelovanja med pobratenima občinama, utrjujemo vezi bratstva in enotnosti med našimi narodi in hkrati gradimo odprto jugoslovansko tržišče. Pobratenje med občinama Hercegnovi in Novo mesto torej ni samo prisrčen stisk roke: postalo je veliko več in tega smo lahko samo veseli. Upamo in trdno smo prepričani, da bo Pionirjev korak našel posnemal-
C6!
MILOŠ JAKOPEC
SODELOVANJE GRADBINCEV — Takoj po podpisu pogodbe je odšla skupina Pionirjevih sodelavcev, ki so jo sestavljali: glavni direktor Slavko Guštin s sodelavci Tonetom Vircem, Milanom Matjašičem, Danetom Štirnom in Jožetom Lukanom v prostore Gradb. podjetja Prvoborac v Hercegnovem, kjer so tekli razgovori o podrobnostih sodelovanja obeh podjetij pri gradnji.
IZ POBRATENJA ROJENO SODELOVANJE
Mi želimo še več: da bi se gospodarstvi obeh občin trdneje povezali v raznoterih oblikah so-
delovanja. Podpis te pogodbe je prvi korak, omeniti pa moram tovrstne stike in razgovore, ki so že začeti z IMV in s Tovarno zdravil KRKA iz Novega mesta. Takšne oblike sodelovanja moramo poglabljati, omenil pa bi, da je pri nas dovolj prostora in možnosti zanje, kot potresno območje pa imamo tudi sredstva.
Ante Strniša, predsednik OK SZDL: — Dosedanje bratsko sodelovanje moramo razvijati tudi množično, med občani obeh pobratenih občin. Pred nedavnim je tu v Hercegnovem
predstavljamo vam
„Država v državi". Tako je naslovljena prva od štirih knjig, kolikor jih bo obsegala Rudolfa Hribernika—Svaruna ..Opredelitev", v glavnem dokumentarno, a tudi z neskritimi leposlovnimi težnjami zastavljena kronika o štiriletnem boju slovenskega življa proti tujim zavojevalcem in domačim pomagačem.
Dokumentarnosti pričujoče knjige ni kaj očitati, Hribernik (za lastno pravo opredeli tev, ki jo je v hudih časih izpričeval i junaškimi dejanji, je bil proglašen za narodnega heroja, sicer pa je poklicni vojak) se je izkazal kot temeljit poznavalec stvarnih dej stev, zato dokaj tekoče (ne da bi se posluževal morebitnih opomb pod črto) piše o dogodkil' po pristopu stare Jugoslavije k trojnemu paktu, o ponesrečenem odporu in razsulu starojugoslovanske vojske pa o odločnosti komunistov za osvobodilni boj, nastajanju Osvobodilne fronte, o prvih partizanskih akcijah, vseh pomembnejših bitkah in sploh o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem do spomladi 1942, ko je bila usta novljena prva slovenska partizanska brigada.
Po tej plati je Hribernij^avo pisanje mestoma celo dramatsko zasnovano in prepričljiv0; Ako bi „Opredelitev" vztrajala izključno Pr' takem načinu podajanja stvarnih dejstev (odveč so le prepogosti navedki govorov vojaških ali političnih voditeljev), bi lahko zapisaK, da z njo dobivamo besedilo, ki v primerjavi z dosednimi zgodovinopisnimi deli na p^ ljudnejši in preglednejši način prikazuje glavne sestavine boja za osvoboditev slovenskega naroda.
A ni tako, opraviti imamo s pripovedjo, ki med stvarne osebe in dogodke vpleta izmišljene junake in zato ustvarja videz, ko da gre za roman. Toda vgrajenost usod literarnih oseb v širok razpon narodnoosvobodilnega boja je premalo domišljena, deluje dokaj nasilno in nehote rahlja trdno dokumentarno zasnovo pisanja. Znotraj kronističnega podajanja so izmišljeni junaki izgubljeni, zdijo se kot priveski, ki z ničemer ne morejo odločilno posegati v neustavljiv tok stvarnega dogajanja
Z „Opredelitvijo", kakršna se kaže s pri čujočo knjigo, Slovenci kajpak ne bomo dobili že dolgo pričakovanega velikega, umetniško po(po)lnega proznega besedila o narodnoosvobodilnem boju, nesporno pa je to Hribernikovo delo (ponatiskujemo dva zaokrožena odlomka) vredno pozornega branja-
Rudolf Hribernik-Svarun:
OPREDELITEV
Lovska koča, v kateri so partizani, je popolnoma zametena, še bolj pa nizka gozdarska baraka na Velikem vrhu, v kateri so italijanski ujetniki. Iz snega štrlita samo slemeni streh. Vse naokrog sama divjina brez življenja, slišati je samo cepetanje stražarjev po zgaženem snegu, ko se od časa do časa približata robu hriba in se ozirata po bregu navzdol.
V obeh kočah kurijo dan in noč. Ogenj požira debela bukova polena. Molče sedijo partizani okoli ognjišča, le kdaj pa kdaj spregovori kdo kako besedo. Vse obhajajo moreče misli. Tišino vsako uro zmoti zamenjava straže. Premraženi stražarji po izmeni prihajajo bliže k ognju in se greiejo.
Šercer vsake toliko časa vstane, se Sprehodi po tesni sobi in se ozira po borcih, nato se s komisarjem spogledata, kot da se z očmi pogovarjata. Tudi njima niso potrebne besede. Oba razmišljata o odločitvi, ki jo morata sprejeti.
Napad Italijanov na patruljo pred vasjo Bela voda in v Mikličevi vili ter njihova sinočna akcija pri nemškutarjih v Glažuti sta gotovo razkrila njihovo taborišče. Italijani zdaj prav gotovo dobro vedo, kje so partizani. Verjetno že zbirajo sile za odločilen udar nanje.
Treba se je posvetovati. Vsi naj odločajo o tem. Molk prekine komisar. Slišati hoče mnenje vseh partizanov. Vsi so za umik z Debelega vrha. Glede usode ujetih Italijanov pa so mnenja zelo nasprotujoča. Nekateri zahtevajo, naj jih takoj postrelijo. Temu se odločno upreta komandir in komisar.
„Z njimi moramo ravnati po človeško. Če jih že ne moremo vlačiti s seboj, jih bomo pustili v taborišču, pa naj si sami poiščejo pot v dolino," meni .komisar. Podpre ga tudi komandir.
„Ranjence vzamemo s seboj do zadnjega. Večina si jih je že precej opomogla. Če ne bo šlo drugače, jih bomo nosili," so vsi soglašali. Zamolkel strel pred kočo pa jim vzame sapo. Spreleti jih leden srh. Vendar traja samo trenutek.
„K orožju in ven!" zakriči komandir.
Pred kočospet zagrme streli.
V hipu je koča prazna. Vsakdo ve, kje mu je mesto. Partizani skačejo v že prej pripravljene zaklone v snegu. Prvi od njih so tudi že odprli ogenj na Italijane, ki v manjših kolonah lezejo v breg. Po prvih partizanskih strelih se sprednji italijanski vojaki poskušajo raztegniti v strelske vrste. Toda že po nekaj korakih obtičijo v globokem snegu. Njihovi dve koloni sta prikovani v breg. Niti za boj se ne moreta razviti.
Šercer oceni, da je to priložnost za preboj. Umakniti se morajo, preden se sklene obroč in dokler so glavne sovražnikove sile še daleč spodaj v bregovih Debelega vrha.
Sledi povelje: Umiki Partizani se organizirano umikajo po žlebini, poraščeni z gostim smrekov-jem.
Italijani jih niti ne opazijo. Še naprej streljajo proti vrhu hriba, kjer so se dotlej branili partizani.
Da bi se hitreje umikali, se partizani izmenjavajo na čelu kolone in tako s svežimi močmi gazijo celec. Čisto na čelu kolone pa utirata pot na smučeh tovariša Daki in Florijan. Daki se tudi na smučkah ne loči od svojega mitraljeza. Z velikimi napori 'rijejo naprej, toda ovirajo jih tudi velike kraške skale, ki so nevarno skrite v snegu. Borci padajo mednje tudi po meter in več globoko. Ovira jih pod težo snega sklonjeno in polomljeno drevje. Sprednji borci se vse pogosteje zamenjujejo. Kljuje jim v prsih in zmanjkuje jim sape.
Komisar Ante spet skrbi za ranjence. Ves čas jih bodri in pomaga mu tudi tovariš Janko. Da b^ laže premagovali težave, njihovo opremo in orožje nosijo drugi borci. Ranjeni borci potrpežljivo molčijo in lovijo korak z ostalimi.
Zdaj komisar prisluhne mlademu ljubljanskemu študentu, ki mu je krogla zdrobila levico nad zapestjem.
Da bi drugim ranjencem dal poguma, polglasno recitira gesla starega slovenskega kmečkega pun-tarstva:
Gozd in gora poj, silen ženimo hrup, boga gmajna le vkup, le vkup, le vkup z menoj, staro pravdo v mrak tulimo, da se pretulimo skozi to zimo.
Za hip je komisar ujel Jankov začudeni pogled in se nasmehnil, nato pa mu je zašepetal na uho: „Še smo močni."
Sedemnajst ur že traja to prebijanje skozi sneg. Na grebenu Velike gore je snežna odeja debela skoraj dva metra.
Onemogli se ob povelju za počitek zgrudijo v sneg. Vsa kolona partizanov je nenadoma izginila v globokem snegu, le Šercer stoji, drži v rokah vojaško karto in busolo ter se orientira. To je morda že stotič. On dobro ve, kje so. Še nekaj kilometrov, še ena cesta, kjer lahlo zadenejo na Italijane. Če tega ne bo, je tudi nevarnosti verjetno konec. Ne sme dopustiti, da bi mu na smrt izmučeni borci v snegu otrdeli, kajti klonil je že tudi njihov duh. Obležali bi v snegu in zaspali v smrt.
Z otožnostjo v očeh gleda Šercer peščico partizanov, ki je še ostala od njegovega pol-
bataljona. Skupaj z njim jih je še devetnajst. Toda njegovo neutrudno telo in duh nista klonila. Sam pri sebi misli: „V boju morajo biti tudi žrtve. Brez njih ne gre. Vsak začetek je težak, v vojni še posebej." Stisnil je zobe. Za vsako ceno mora rešiti vsaj to, kar je še ostalo.
S pogledom preleti skrčene postave v snegu. To je vse bodoči kader, si reče. Okoli njih bodo zrasle nove čete in novi bataljoni.
Borci ležijo negibno, kakor v polsnu. S težavo jim v zavest prodre še vedno ostri glas: „Na noge! Gremo naprej!"
Zdaj gredo samo še navzdol. Telo, puška, nahrbtnik, vse je postalo lažje. Borci v veliki strmini tu in tam drsijo po gazi, ki je postala še globlja, kot je bila prej, ko so jo samo gazili. Toda noge se vse bolj zapletajo, v njih ni več moči.
Tihoto, ki vlada povsod naokoli, nenadoma pretrga pisk lokomotive. To mora biti nekje pri Ribnici. Točno pod njimi, morda pol kilometra daleč, morda še manj, je slišati pasji lajež.
Zdaj vedo, da so rešeni. Italijanski obroč, ki jih je oklepal cele tri tedne, je ostal za njimi.
V taborišču na Kožljeku so se spet zbrali skoraj vsi borci Šercerjeve skupine, ki so po koncu italijanske ofenzive zadnje dni oktobra odšli iz Ribniške doline v Ljubljano. Čeprav so bili vsi veseli, da so se spet srečali z Jankom, jih je bilo vseeno nekako sram pred njim, ker je samo on vztrajal v tisti težki situaciji po preboju iz italijanskega obroča na Travni gori in se pridružil krimskim partizanom.
Janko in Daki sta bila zdaj na Kožljeku s še nekaterimi drugimi med tistimi borci, ki so najbolje poznali tamkajšnje razmere. Bila sta domačina pa tudi med najstarejšimi borci. Zato ju je komandir enote pošiljal vsepovsod: zdaj sta bila vodnika pri akcijah, drugič spet vodji patrulj in kurirja za zvezo s terenom.
Ko je s prilivom velikega števila novih borcev komandir Bračič postavil Dakija za komandirja taborišča, je bilo Janku rečeno, da bo postavljen za komandirja voda, vendar je na vse pretege jprosil komandirja in komisarja, naj ga pustita še naprej za puškomitraljezca. Pojasnjeval jima je, da nima sposobnosti za poveljevanje in vodenje ljudi. In res se mu je posrečilo izmakniti se novi dolžnosti. Upoštevala sta, da se je vedno prosto-
voljno javljal za vsako akcijo, pri tem pa najraje nosil s seboj svoj puškomitraljez. To je ustrezalo tudi komandirju, saj je prav njega vedno najraje jemal s seboj.
V začetku januarja je v taborišče prišel mož, star okoli trideset let. Ze po njegovem obnašanju in po spoštovanju, ki sta ga do njega kazala komandir in komisar, je bilo takoj očitno, da je višji funkcionar. Kmalu so vsi borci izvedeli, daje to tovariš Zidanšek, ki je prišel iz Štajerske, in da ga je Glavno poveljstvo poslalo za komandanta novega bataljona, ki naj bi bil kmalu ustanovljen.
Nekega dne so takoj po zajtrku borci dobili nalogo, naj poberejo iz barak vse svoje stvari in jih znosijo ven na sneg.
„Kaj, hudiča, se bo pa zdaj zgodilo? " so se spraševali borci.
„Sobota je, pa bi mama rada počistila in poribala, da bo v nedeljo lepo in umito," se je ponorčeval Janko.
Ko so se zbrali pred barakami, jim je komisar pojasnil, da še danes pride v taborišče sedemdeset novih partizanov iz Samotorice v Dolomitih, ki se bodo vključili v na novoustanovljeni bataljon. Zato morajo polovico prostora v barakah izprazniti in urediti zanje.
V hudem mrazu, bilo je celo več kot 25 stopinj pod ničlo, so z metlami iz smrekovih vej očistili barake, zrahljali slamo na ležiščih in jo spet razporedili tako, da je je bilo videti v vseh barakah in na vseh ležiščih enako. Daki se je pošalil z Jankom:
„Vidiš, kako je dobra in pobožna naša mamica, dobro ve, kaj pomeni nedelja. Verjetno bo zdaj ukazala, naj se preoblečemo še v sveže perilo, da ne boš jutri med mašo tako smrdel. Sploh pa pazi, če boš šel k maši ob desetih, ko so v cerkvi povečini dekleta in se že malo ogreje. Veš, pri jutranji maši je laže skriti, če kdo smrdi. Takrat so v cerkvi večinoma stare mame in dedki s fajfami in tobakom za čikanje."
Borci so se smejali, nekdo pa je dejal: „Zdaj ti je pa Daki vrnil iz krajcarja drobiž."
„Le kaj, hudiča, je potrebno, da jim mi urejamo in pripravljamo barake in celo ležišča? Odredili bi jim polovico barak, če jih je res toliko kot nas, potem pa naj si jih uredijo, kakor vedo in znajo. Edino, kar bi bilo vseeno pametno narediti, je to, da bi naši kuharji svoje kotle in piskre malo očistili, saj so že tako sajasti, da bi jih morali najprej s krampi obdelati," se je jezil Janko.
Obrnil se je k Dakiju in mu dejal: „Ti, ki si komandant taborišča in si odgovoren tudi za zunanjščino te naše firme, bi se moral pobrigati, da bi postavili še mlaje pri vhodih pa godbo za dobrodošlico."	,
„Saj ne pričakujem neveste," mu je smeje se odgovoril Daki.
„Kaj veš, mogoče pa bo katera med njimi," je odgovoril Janko.	;
Ko so tako zbijali šale, se je v taborišče vrnil tovariš Luka z dvema tovarišema; odšli so pred dvema dnevoma, da bi prinesli star „švarcloze", za katerega je Luka izvedel, kje je zakopan.
Izmučeni in prezebli so razložili svoj težki tovor pred barako, v kateri je spal tovariš Luka.
Otresel si je sneg in ves premražen stopil v ni stežaj odprto barako; ko je zagledal samo prazna in urejena ležišča, se je obrnil k tovarišem in zarobantil: Ste mar znoreli, hudiči? Od mraza pokajo drevesa, vi pa takole na široko odpirate vrata in okna ter se greste spomladansko čiščenje in nekakšno higieno ali kako se že temu reče!"
Jzbiraj besede in glej, kako govoriš, kajti tako je ukazal komandant taborišča tovariš Daki," mu je hlinjeno resno dejal Janko.
„Kaj nimaš drugega dela in si ne moreš izmisliti nič pametnejšega, kot je to?" je Luka jezno zabrusil Dakiju, nato pa dodal: „Mar bi, hudiči, ta čas nasekali drv za kuhinjo, da jih ne bi moral jaz sam ali pa skupaj s kuharjem sekati in pripravljati, če hočeva, da nasitiva vaše vedno lačne riti!"
„To si pa dobro rekel, Luka! Kot vem, tvoja in kuharjeva ta zadnja nista nikoli lačni, toliko se že pobrigata zase," mu je jezno odgovoril Daki.
„Naj ti jezik zmrzne, in da veš da od tega trenutka naprej nisem več kuharjev pomočnik.
To sem sklenil, še preden sem odšel po tole ropotuljo," je z roko pokazal na stari avstrijski mitraljez. „Tegale bom .zrihtal', da bo pel k? urca, potem pa ga ne dam nobenemu iz rok, ti, Daki, pa si takoj najdi drugega pomočnika, kuharja, da ti bo lupil krompir, izbiral fižol, nosil vodo in sekal ter pripravljal drva za kuhinjo," mu je dejal Luka.	\
Stopil je k Dakiju, ga jezno pogledal v obraz in še pristavil:
„Kaj si zinil kot krap, ki ga vržeš na suho? Sprejmi moj tovariški nasvet in zapri usta. C® tega ne storiš pri priči, mi ne boš mogel nikojj odgovoriti, ker ti bo v tem mrazu prej zmrznil jezik."
,,Kam ste pa dali moje stvari iz barake? " j® vedno jezen vprašal Luka.
„Če misliš nahrbtnik, je tamle, vidiš, Pj| smreki, če misliš na svoje uši, pa smo jih PuS||j tam, kjer so bile, razen tistih, kijih imaš nase~/ Veš, dobro smo jih pregledali in lahko ti reče > da se tudi na njih vidi, da si iz kuhinje. Dosti o ^ rejene so kot naše, ki smo vedno v zasedah patruljah in pri vaših pičlih porcijah," ^ odgovoril Janko.	e
„Speci si jih za večerjo, da boš sit," zabrusil Luku, nato pa prijel cev svojega m,tr za jn jo odnesel proti kuhinji.	jjge
Še istega dne kmalu po kosilu je v ta.^01(- 50 prišla kolona sedemdesetih partizanov.	H
bili hudo izmučeni. Nekateri od njih samo še s pomočjo svojih tovarišev. T--	j„„
so prejeli prvo pomoč, so povedali, ?a.-anico, ponoči, ko so čakali na prevoz čez Ljub J ^\0 pri temperaturi dvaintrideset stopinj P° zmrznile noge.	,eni
Vsi novi tovariši so bili dobro od opremljeni. Bili so zelo mladi ljudje, v ' med osemnajstim in dvaindvajsetim leto • uSta-Že dan po prihodu dolomitovcev je bata-novljen bataljon. Imenovali so ga $erej® oSebn° Ijon. Tega sta se kot stara šercerjevca razveselila Janko in Daki.
boriš
ziherl
KURT IIKNKSCff
(MAflKe
pečne*
iz lzlozbe
Južno Afriko. Tamkaj se sooči s pobeglimi zločinci, ki še zmeraj sanjajo o firerju, domala pretrese pa ga spoznanje, da so črnci v tej deželi žrtve rasistične in nacistične miselnosti. Pridruži se jim v boju proti nazad-njaštvu in zatiranju.
O navedenem teče pripoved angleškega pisatelja Petra Upto-na, roman „Večer pred 20. aprilom" pa je v prevodu Andreja Novaka izda’a Pomurska založba. Pri slednji je domala istočasno izšla tudi „Čarovni-ca z morja", roman (poslovenila ga je Diana Kobler) Philippe Carr, angleške pisateljice, ki je slovenskim bralcem nezahtevnih del bolj znana po izmišljenem imenu Victoria Holt. Kdor ima količkaj literarnega okusa, o čarovnici Carrove še ob morju ne bo prebiral, osnova tega romana pa je zapletena zgodba, postavljena v čas pred štirimi stoletji.
ko nalašč...
Nadarjena in skromna časnikarka ter lepa in častihlepna manekenka sta prijateljici, ki se
v izjemno dolgih časovnih presledkih, za pričujočo zbirko pa to nepisano pravilo ne velja, kajti pred kratkim je izšla peta, napovedana pa je tudi že šesta, to je zadnja knjiga. Zgodilo se bo torej, da bodo ,, Ljudstva sveta" prišla na knjižni trg v slabem letu dni.
Ljudstva Severne Amerike, atlantskih otokov s Karibi in Arktike so v peti knjigi predstavljena na ustaljen način: zanimiva besedila obravnavajo različne plati pehanja in nehanja bodisi Indijancev, črncev, belcev pa otočanov, Eskimov ali drugih ljudstev, pisano gradivo pa dopolnjujejo številne slike. Knjiga prinaša uvodoma tudi troje razprav. John Napier razlaga nastanek človeka, o človeških rasah piše Jack Conrad, izviren slovenski prispevek pa je delo novinarja Dušana Dolinarja, ki v besedilu z naslovom „0 ameriškem snu" razgalja dandanašnje stranpoti te domala mitične dežele.
dva romana
Junak med zadnjo vojno preživi strahote koncentracijskega taborišča na Letonskem, po uničenju tretjega rajha pa zahteva odškodnino za prestano gorje in pohabljenost. Izve, da taborišče uradno sploh ni obstajalo, zato je junakova terjatev brez haska. Toda ne obupa, njegov življenjski cilj je osredotočen na iskanje resnice o pogubnem taborišču. Desetletja išče zaman, končno pa le pride na pravo sled in pot ga vodi v
?rma” jih druži
:Ud"0 SB .... . . .
vendarle ie res. da je v toi? stan;p.(;	vls°ko zapisana in slove-
lil6r'iah pn ca po Y°Jn' prej zaslovela po S|>i UrriptrT' V'VI in Sploh Privrženosti K« ni|a uhrl preden ie lahko pri-'n SnMkinokSl pLetiu svojih r°iakov-
., is _ Ktet, ki ga imamo v mislih
aDh!6r,isl<ftd r' del,ujoči zbor odraslih v 'lij9 l970 ne*kah", so ustanovili 10.
< °W je°io |kf -25 let po 0Sv0b°-ia Proslav, i ° neprekinjenega er*0rn u nK ' Z nedavnim jubilejnim obnovljeni grajski cerkvi, v
slavju pa sta se mu pridružila oktet Boštanjski fantje in oktet bratov Pirnatov iz Jarš.
Roman Jordan, ki poje drugi bas, za Kostanjeviški okut pa opravlja tajniške posle, se začetkov spominja takole: „Že pred vojno smo imeli v Kostanjevici močan pevski zbor. Vodil ga je Mirko Gorenšek, ki je tu preživel tri desetletja svojega življenja in je veljal za domačina. Po vojni dolgo dolgo ni bilo nič, razen tu in tam nekaj gostilniškega petja, ki je odmevalo pozno v noč. Ko so bile proslave in druge prireditve, so morali orgnizatorji vabiti pevce od drugod. Bilo pa nas je nekaj takih, ki nam je to presedalo in smo želeli organizirano prepevati. Pobuda za ustanovitev okteta je prišla iz kleparskega obrata, kjer so delali Slavko Sintič, Justin Jalovec in France Černelič. Taktirko je vzel v roke Černelič. Že na prvi vaji se nas je zbralo več, kot je bilo potrebno, saj smo od vsega začetka menili, da hočemo oktet, ne pa velik pevski zbor. Toda ko smo se glasovno razvrstili in preizkusili, nas je ostalo le še osem najbolj vztrajnih in trmastih."
Začeli so vaditi narodne pesmi. Vsi so imeli nalogo listati po starih pesmaricah in izbirati, kar se jim je zdelo primernega. Sami so prepisovali note in jih razmnoževali. Po slabem letu je bilo njihovo petje že tolikanj ubrano, da so se pokazali v javnosti. Peli so na neki krajevni slavnosti. ..Krajani so bili ob našem nastopu nekoliko presenečeni in tudi navdušeni. Podpirali pa so nas zlasti starejši, ki so se spominjali, kako je bilo v Kostanjevici pred vojno. Spodbujali so nas in se ponujali, da nam bodo preskrbeli nove
'M /lol^njskeva lisi a
pesmi. Tako je začel oktet rasti tudi s krajem."
Po dveh letih je Černelič prepustil dirigentsko palico Mirku Gorenšku. Slednji je vodil in umentiško usmerjal Kostanjeviški oktet do leta 1979 in se ves ta čas vozil iz Ljubljane. Prihod novega umetniškega vodje je kmalu obrodil prve uspehe. Pevci so dobili v roke novo notno gradivo, se učili novih in čedalje zahtevnejših skladb. Niso se zadovoljili več samo z narodnimi in lažjimi clovenskimi umetnimi pesmimi, spored naštudiranih pesmi so obogatili z novejšimi deli iz slovenske, jugoslovanske pa tudi iz tuje zakladnice zborovskih' skladb. Sredi leta 1979 je znal Kostanjeviški oktet zapeti že 87 pesmi, kar za ljubiteljski zbor, ki deluje dobrih deset let, vsekakor ni malo. Pod Gorenškovo taktirko je oktet nastopil 35 do 40-krat na leto. Štirikrat je pel na ljubljanskem radiu, enkrat v televizijski oddaji, ki so jo posneli nalašč zanj. Kostanjevičani se vsako leto udeležijo tudi tradicionalnega šentjernejskega Srečanja oktetov. Roman Jordan pravi, da jim je pravzaprav šele ta pevska manifestacija odprla okno v svet in jih spodbudila k še večjemu glasovnemu piljenju in ubranosti.
Od lani vodi Kostanjeviški oktet Ernest Jazbec, glasbeni pedagog iz Novega mesta. Pod njegovo taktirko so v glavnem utrdili in izpilili že naštudirani program, v spored pa na novo uvedli težja dela iz glasbene literature (Gallusove skladbe, črnske duhovne pesmi itd.), tako da je oktet ob proslavljanju svoje 10-letnice obvladal že kakih 100 pesmi.
Vadijo dvakrat na teden, pred po-
membnejšimi nastopi pa še po večkrat. Pred jubilejnim koncertom so pilili akorde tako rekoč vsak večer. To je za ljubitelje, ki se zbirajo na vaje pokončanem rednem delovnem vsakdanjiku, velik napor. Marsikdaj je že kazalo, da tega ali onega ne bo več, da se je odločil pevsko utihniti. Vendar se kaj takega ni zgodilo. Tudi zaradi te vražje trme, kot bi rekel Jordan. Morda pa se imajo prav tej trmi zahvaliti, da pojo v oktetu pretežno še vsi, ki so v njem preizkusili glasove že ob ustanovitvi. „Razen Kondrada Kozoleta, ki ga je. zamenjal Marjan Pinculič, smo tu še vsi: Milan Jordan, moj brat Jože Jordan, Karel Pavkovič, Milan Škerjanc, Luvik Jenškovec, Janez Kuhar (predsednik okteta) in jaz," našteje Roman Jordan.
Se bo po jubilejnem koncertu v Kosta-njeviškem oktetu kaj spremenilo? Pevci želijo, da bi še naprej vadili in nastopali v sedanji sestavi. Vsak nov glas bi pomenil v razvoju in kvalitetni rasti okteta korak nazaj, saj običajno dolgo traja, preden novinec dohiti druge. Računajo pa tudi s tem, saj je nekaj Kostanjevičanov stalno pripravljenih, da vskočijo. Nemara tudi zato, ker ima oktet urejene pogoje za delo. Napenjanja glasilk v gasilskem domu in po gostilniških kotih .;e jim že nekaj časa ni treba več bati. Pevci se disciplinirano sestajajo v učilnici kosta-njeviške šole, kjer so pri roki klavir in druga glasbila za intoniranje. lit tam se med vadbenimi urami porajajo novi načrti za samostojne koncerte in da.ge nastope. Stopili so v drugo desetletje svojega delovanja.
IVAN ZORAN
peta knjiga
Zadnjič smo se hudovali nad nedostopnostjo zbirke ..Ljudstva sveta", za kar je kriva previsoka cena, tokrat pa moramo opozoriti še na eno posebnost tega sklopa knjig, ki jih zalaga Mladinska knjiga. V navadi je, da tako obsežna poljudnoznanstvena dela na Slovenskem izhajajo
mik Preteklosti
doM-a[h?°'09iii' oziroma v poustvaril	je	0	tej vedi
^rivnostn	9 'jUdi' m'k
Ductni ?ega’ romantičnega, K'0^ Vest o arheolo-tronslcih JU v gvatemalskih Bahri	^^ovih, v pesku
rodav^Kif -1 notraniosti sta'
svet	ltaJ.ske v hipu preleti
asoP'si redno objavljajo bena Sti iz arheologije, no-U MreV'ia' ki M da na svoj ohiaJi Sl ne drzne, da bi ne ki n 3 V tak' al' drugačni obli-sen"rn0Veiša in najbolj pre-
T''T. teološka odkritja. ie 0 kajpak kaže, kako široko njo Sanje za arheologijo, z za nr pa splošno zanimanje iznri^ete^,ost- Ne nazadnje to vaja&ei°utUdi ^j^e- ^ »pre-štuHi:	suhoparne	znanstvene
Prav tel! lahk°tnejšo, a z dejstvi bralci «.?■ b°9at0 pripoved, saj „ a<Ji posegajo po njih. dobi°rci smo pred krasim na 1 kar dve knjigi, ki obrav-arhtt ? velika in presenetljiva
S&fs °t,kri,ia-Držav™
2n Slovenije je izdala po-l, ® 'n pri nas že prevedeno Dani t"0" del° ^ vrste „Poko-Mlari- u*tUre" C. W. Cerama, ni tr 'nska knjiga pa je na knjiž-sti" ^pos'ala „Uganke preteklo-K. Benescha. to 013 knjigama je skupno do« PoUuden, razumljiv in stopfen način predstavljata ar°bni svet iskanja mrtvih, iz-9mulih in v ..vihri zgodovine _°Padlih kultur in civilizacij.
siiL-6 sta b°9at0 opremljeni s ''kovnim gradivom jn časovni-
Vni iaafe •" 'Ca 01' ’ Ceramova l(ekai J33 i!ma p°leg tega še 'znam r? Jevid°v in obsežen stw= lterature ter krajevno dar. rn°. aza,°. brez katerega he Js.d°hre poljudnoznanst-L *nj'9e Pravzaprav niti ne I mo več predstavljati. In še I le obema skupnega — a Cena. Četudi bo marsi-ob listanju odkril, da obe 91 ^služita, da najdeta
hal. Velika in pomembna arheološka odkritja so se po vojni namreč nadaljevala; arheologiji je priskočila na pomoč moderna znanost, iznašli so nove načine merjenja starosti predmetov, radar, ultrazvok in druge naprave so omogočile, da so arheologi v kratkem času opravili delo, za katero bi nekdaj porabili desetletja. Zgoščene opise teh „pustolovščin duha" je mogoče najti v „Ugankah preteklosti". Med drugimi je Benesch posvetil primerno pozornost tudi našemu Lepenskemu viru, ki poleg Catal Huyuka in Jeriha slovi kot najstarejše smiselno urejeno naselje, torej kot nekakšen prednik mesta.
MiM
znajdeta v vrtincu nečednih spletk okoli pripravljanja modne kolekcije. Nazadnje sta obe izigrani, svetovljanski Pariz pa zapustita svojim značajem primerno. Pred prvo, moralno ne-opročeno, je ljubezni poln družinski krog, druga pa se po zgolj navideznem družabnem vzponu znajde na samotnih potih.
Na kratko smo povzeli vsebinsko zasnovo romana „Hiša lepih sanj", ki ga je spisal tudi na Slovenskem dokaj znani nemški pisatelj Hans Kades. Delo (v prevodu Bruna Hartmana je izšlo pri založbi Obzorja) je ko nalašč za zdajšnje vroče dni, saj pripoved o stiskah ljudi sredi velemestnega vrveža ne terja pretiranega umskega naprezanja.
učbenik
Ekonomska baza družbe, razred, partija, osebnost, država in revolucija, narod in narodnostno vprašanje, družina, oblike družbene zavesti — to so temeljni predmeti sociologije, o katerih je na začetku šestdesetih let na ljubljanski Visoki šoli za politične vede predaval pokojni Boris Ziherl, veliki slovenski marksistični mislec. Po zapiskih omenjenih predavanj (z izjemo poglavja o družini, ki je plod še zgodnejšega Ziherlovega profesorskega dela) je za izdajo pri založbi Obzorja Renata Mejak pripravila knjigo z naslovom „Temelji marksistične obče sociologije".
Vsebina slednje že doslej sociologom, drugim družboslovcem in študentom ni bila neznana, Ziherlova marksistična sociološka spoznanja in dognanja so bila dostopna v obliki skript, zdaj pa je to delo na voljo vsem, ki si hočejo razširiti znanja o družbenih silnicah. Na visoki znanstveni ravni, a podani na preprost, umljiv način so Ziherlovi pogledi na sociološka vprašanja kritični, na osnovi historičnega materializma pa prodorno segajo tudi na področje samoupravnega sociali7ma.
mesto na policah domače knjižnice, pa vsakdo ne bo zmogel iz ljubezni do tovrstnega branja odšteti kar 1040 din za obe knjigi skupaj.
Ceram je „Pokopane kulture" zasnoval kot pregled velikih arheoloških odkritij, ki so bistveno osvetlila zgodovino štirih zaključenih kulturnih krogov ali visokih kultur človeštva: helenskominojsko, egiptovsko, mezopotamsko in yucatansko. Gre za napete opise izkopavanja Troje, Knososa, Tutankamonove grobnice, razvozljanja hieroglifov, iskanja bajeslovnega Babilona, prvega podvodnega arheološkega podviga pri preiskovanju svetega majevskega vodnjaka Chichen Itza, skratka za tiste arheološke podvige, katerih vpliv na zgodovinopisje je zapaziti že v šolskih učbenikih.
K. Benesch pa kakor da nadaljuje tam, kjer je Ceram ne-
Če igralec seže po peresu, da bi spisal spomine, potem je jasno, da se je v njegovem komedijantskem življenju dogajalo kaj izjemnega. Biti tvorni član partizanskega Frontnega gledališča med zadnjo vojno — to je že taka izjemnost, ki prej ko slej pripelje do spominske knjige. Aleksander Valič je svojo z naslovom „Frontniki" poslal med bralce s pomočjo založbe Borec.
Knjiga govori o Valičevi poti do Frontnega gledališča, o igralčevem vživijanju v zahtevno delo pa o številnih predstavah in mitingih, zvečine v Beli krajini, pisec prikupno obuja spomine na zgode in nezgode, ki so se med širjenjem velikega kulturnega poslanstva pripetile frontnikom, pripoveduje o igralskih tovariših in o preprostih, kulturnih ulitkov željnih borcih, ki so nestrpno čakali na predstave.
V________________________________________________
Spominski del Valičeve knjige je berljiv ko nekolikanj suhoparnejši a zanimiv roman, ni mu moč očitati, da ne premore leposlovnih primesi, četudi je res, da se je pisec mestoma kar preveč oklepal dokumentarnosti. Slednjo bi lahko v obilnejši meri združil v dodatku, ki prinaša spored gledališča do razpustitve v oktobru 1945, glavna besedila, seznam članov, igralske zasedbe vlog in še kaj.
„Tisto, kar se mi zdi najlepše v Valiče-vih spominih, bi opisal kot partizanska skromnost in ljudska preprostost" Tako je v uvodu pričujoče knjige zapisal Bojan Štih, kot za podobne pa tudi za Valičevo spominsko knjigo velja, da je bila pisana z željo ohraniti „vsaj nekaj tistega, kar je nekoč bilo živo, lepo in pristno in kar počasi tone v mrtvo pozabo" (Štih).
iz Valvasorja. J. SIM
^4/^Sl ZAKL/\0/
ODKOD NAŠI PRIIMKI -PRIŠLEKI
Širša Dolenjska z Belo krajino in Kočevsko še nima raziskanih in obdelanih priimkov na svojem območju. Pred meseci pa je tako raziskavo pod naslovom „Povjesna antroponimi-ja Gorskog kotara u Hrvatskoj" dobilo to naše mejno območje. V njej je zabeleženih tudi veliko priimkov, ki so povsem enaki ali pa zelo podobni tudi na našem območju.
Zanimivo pa žalostno je, da prvi obširni opis Gorskega kotara ni prišel izpod peresa kakega domačina, ampak francoskega prirodo-slovca Balthasarja Hacqueta, ki je bil konec 18. stoletja najprej zaposlen kot rudarski kirurg v Idriji, kasneje pa je bil profesor v Ljubljani. Prav ta je opisal tudi narodne nošnje Ziljske doline. Kranjske, Dolenjske, Kočevja, Istre in raznih drugih krajev Hrvatske, tudi Gorskega kotara.
Leta 1069 so šle skozi Gorski kotar enote Raymonda Toullonskega, ki so sodelovale v križarski vojni. Takrat ti kraji še niso bili gosto naseljeni. Križarji pa so kljub temu naleteli na „... divji narod na gozdnatem in hribovitem območju z malo obdelovalne zemlje, ki se ukvarja z živinorejo na prostranih pašnikih, je vešč orožju in ropanju, živi barbarsko, a govori slovanski jezik, za razliko od onih v primorju, ki govore latinsko ..Šele v 12. stoletju, s pojavom knezov Krških, se je začelo obsežnejše naseljevanje tega območja.
BEG PRED TURKI
Že leta 1408 pa so se začeli turški vpadi - tega leta so Turki ropali vse do Metlike — ki so trajali do leta 1768. Večkrat so napadli grad Kostel in ga 1578 s prevaro (preoblečeni v Hrvate, ki „beže pred Turki") tudi zavzeli. Turki so s tega območja odpeljali v suženjstvo ob posameznih vpadih tudi po več 10.000 ljudi (leta 1469 kar 60.000),
V letih 1614 in 1615 so Turki napadli Vlahe v Liču, ker so zbežali iz njihove Turške krajine. Ob turških vpadih v Gorski kotar je veliko ljudi pobegnilo preko Kolpe v Slovenijo oz. na takratno Kranjsko. Mnogi kraji v Gorskem kotaru so ostali pusti in nenaseljeni.
Na izpraznjene kostelske kmetije so po letu 1531 naselili nekaj Uskokov, ki so se iz raznih krajev Hrvaške umaknili pred turškim nasiljem. Spomin nanje so priimki, ki so se še danes ohranili ne le v Gorskem kotaru, ampak tudi na Kostelskem in v Kočevju: Skender, Crnkovič, Jakcivac, Ofak, Papič itd. Tega leta je prebežalo na tisoč beguncev, in sicer Srbi iz Bosne in katoliški hrvati iz Dalmacije, Hercegovine in Slavonije. Domačini so jih imenovali Vlahe, tujce.
PRIŠLI SO NA DELO
Med prišleki in domačini je prihajalo do sporov. Okoli leta 1764 so se nekatere družine v Ravni gori pokatoličile, da bi smele tam ostati. Med njimi so bile družine Abramovič, Jurkovič in Markovič. Precej Vlahov so s tega območja istega leta preselili tudi zato, ker niso zagotovili prevoza blaga, namesto njih pa so sem naselili 48 sposobnejših prevoznikov iz Kranjske.
Po izgradnji livarne in kovnice železa v Čabru (leta 1651) je knez Zrinjski postopoma (do leta 1664) pripeljal sem razen Slovencev tudi rudarje i? Nemčije. Nekaj njihovih priimkov: Eržen, Ferbežar, Lautar, Malnar, Osvald, Pretnar, Kvaternik, Resman, Šturm, Trope, Wolf...
Ob Karolinški cesti, Delnicah in Fužinah se je udomačilo več čeških priimkov, kot: Brelih, Iskra, Loušin. Podobno je bilo s precejšnjo skupino Slovencev, ki se je v začetku 18. stoletja	naselila	v Ravni gori,	kot	so:
Abrahamsberg, Alič, Bajt, Božič, Brus, Erjavec, Glad, Grbac, Grebenc, Hibšer, Janež, Jereb, Ješevnik, Kalčič, Kenda, Klobučar, Leban, Oblak, Repinc, Rotar, Rožman, Skok, Svetličič, Troha, Trope, Velikonja, Vidmar, Vizjak, Vončina, Žagar.
Že v 14. stoletju se je na levem bregu Kolpe (na Kočevskem) naselilo več nemških družin. Ker	so se prišleki poročali	tudi	na
desni breg Kolpe, je v Gorski kotar zašel marsikateri nemško—kočevski priimek, kot: Epih, Ferderber Kapš, Kure, Majzl, Rauh, Rupe, Šprajcar, Štajduhar.
Gradnja Luiziane (ceste) v začetku 19. stoletja in pol	stoletja	kasneje železnice pa	je
sem pripeljala tudi nekaj italijanskih zidarjev. ■Posledica so	priimki	Čampa, Delost,	Detoni,
Fortun, Fortuna, Fugina, Kumpare.
Posledica teh mešanj prebivalstva je bila, da je tu mešanica ne le hrvatskih narečij, ampak še slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Tu je nastalo več značilnih narečij, kot rovtarsko (slovensko), bajtarsko, gobarsko. Zanimivo je, da v zgornji Kolpsko-Cabranski dolini še danes na obeh bregovih teh rek govore zelo podoben jezik. Jezik na hrvatski strani je celo mnogo bolj podoben knjižni slovenščini kot na primer prekmursko narečje.
Turki tu niso pustili le priimek Turk, ampak nasproti slovenske Bosljive loke hrvaško vas Turki, ki je nastala na kraju, kjer so Turki taborili; okoliški hribi, kjer so razpostavili straže, pa še danes nosijo imena „Vider-na", „Mala Straža” in „Velika Straža".
IZUMRLA IMENA
Avtor knjige o priimkih v Gorskem kotaru Antun Burič nadalje ugotavlja, da okoli 400 nekdanjih priimkov po letu 1900 ni več na tem območju. Omenimo naj le nekatere, ki so se kljub temu ohranili prt nas: Čampa, Čaval, Jančič, Meden, Palir, Peršin, Škoda, Štefanič, Vodopivec, Wolff, Zadnik, Žitnik.
Niti na Hrvatskem pa se niso ohranili naslednji priimki iz Gorskega kotora, ki so v povsem enaki ali pa zelo podobni obliki ohranjeni pri nas: Kavrančič, Lazar, Loušin, Tuška, Vajdetič.
Nekateri priimki so omejeni samo na določen kraj: Abranovič (Grbajel), Brajdič in Jurkovič (Brod Moravice), Jokovec (Mrkopalj), Čop (Gerovo), Tomac (Delnice), Grgurič (Lokve, Skrad), Svetličič (Ravna gora), Klepač in Kovač (Gerovo), Križ, Poje in Žagar (Čabar), Kvaternik (Gerovo, Velika Draga), Malnar (Čabar), Ožanič, Šafar (Brod na Kolpi), Ožbolt, Troha (Prezid), Šporčič (Mala draga), Stimac (Crni lug), Turk (Čabar, Gerovo) itd.
Vse te priimke je avtor zbral iz raznih listin, matičnih uradov, arhivov, župnijskih uradov in celo pokopališč, tudi s slovenske strani Kolpe. Uporabil je tudi razne druge vire, med njimi „Kostel ob Kolpi" Franceta Cankarja iz Kočevja.
Zgodovina se je dolgo kruto igrala z ljudmi z obeh bregov Kolpe in tudi dobro premešala priimke. Danes se ljudje s tega območja selijo v večja industrijska središča v državi, precej pa jih je odšlo za delom v tujino. Tisti, ki so ostali doma, lepo sodelujejo. Kolpa jih ne loči, ampak spaja. Priimki z obeh bregov Kolpe se še naprej zelo tesno prepletajo.	, JOŽE PRIMC
NK LEPEM HRIBU
V tej rubriki se je zvrstilo že kar precej dolenjskih „zakladov", seznam pa še ni izčrpan. Večkrat odkrijemo kaj novega, pomembnega za našo zgodovino. Žal pa se zdi, da tem ..zakladom" poseben pomen pripisujemo samo mi, malo manj pa ustanove, ki bi morale te zaklade varovati in skrbeti, da bi se ohranili še zanamcem. Mnogo teh ostalin preteklosti je namreč v precej slabem stanju. Vzrokov za to je več in na tem mestu skorajda ni prostora za njihovo razčlenjevanje. Marsikakšen dolg do naše preteklosti pa bi lahko izpolnili tudi s primerno monografijo o Dolenjski, saj pri našem delu spoznavamo, da je prav to področje nezadostno obdelano.
In pomanjkanje takega gradiva smo opazili tudi pri iskanju virov o gradovih Kozjak in Šumberk. Kar je pisanih virov, se je treba še vedno obračati predvsem na Valvasorjevo „Slavo vojvodine Kranjske", pa morda še na nekakšen turistični priročnik, kot je Dolenjska metropola Novo mesto, ki je v redakciji Antona Podbevška izšel leta 1930. Po tem pa je na tem področju vladala prava suša. Neizpodbitno pa je, da materialni ostanki naše preteklosti nezadržno propadajo (resnici na ljubo je treba povedati, da ne povsod), pa tudi spomin nanje vse bolj ugaša.
Do gradu Šumberk, ki gospoduje nad hribovsko vasico Sela—Šumberk, se da pripotovati po dolini Krke skozi Žužemberk, druga primerna pot pa f>elje z magistralne ceste z odcepom pri Biču. Nekaj časa pelje pot po makadamu, kmalu pa se je moč peljati ponovi asfaltni cesti, ki je zrastla kot oddolžitev tem krajem z* sodelovanje v NOB. Kakšnih dvajset minut hoje iz vasi, pa je nekaj nad 500 metrov nadmorske višine visok hrib. Na njem so ostanki nekdaj mogočnega gradu. Valvasor piše, da se gradu pravi Schoenberg, kar se nanaša na lepe hribe v okolici. Že v njegovem času je bil popolnoma propadel. Najprej je bil v lasti gospodov Schoenbergov, katerih rod je izumrl, po njih pa so grad dedovali Auerspergi. Tako naj bi neki Engelhard Auersperg leta 1410 grad obnovil. Sedanji pogled na grad ni kaj dosti drugačen, kot je bil v Valvasorjevih časih. Grad je skoraj do kraja porušen, čeprav se nekateri zidovi pa tudi oboki še ne dajo. Okoli njega raste visoko grmovje, po pripovedi domačinov pa na njem zdaj kraljujejo gadje. Malo pod gradom je ohranjena cerkev iz istega časa, iz nje pa je bil pred leti ukraden starodaven zvon, ki naj bi bil napol iz srebra. Z ruševin gradu, ki je verjetno bil pomembna vojaška utrdba, je lep razgled na vse štiri strani Dolenjske, v lepem vremenu pa je moč videti tudi Kamniške planine. V smeri proti Hmeljni-ku je videti hrib, na katerem je nekoč stal grad Kozjak. Kot je znano je bil omenjeni grad prizorišče za Jurčičevo zgodovinsko povest Jurij Kozjak.
Jurčič pravi v svojem delu, da je „izmed mnogih razvalin po dolenjskem Kranjskem znamenit grad Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo ... Kakor grad so bili tudi njegovi stanovalci silni, mogočni gospodje. Ohranili so bili svoje prosto slovensko irpe - Kozjak, ki je
v rodovini segalo daleč nazaj v nepojmljiv® čase slovenske zgodovine tudi potem, ko so večidel vsi prosti domačini morali umakniti sel tujim plemenitašem iz Nemške in Laške . • • Na drugem hribu, nedaleč od Kozjaka, je stal drugi grad — Šumbreg. Neka pravljica pripoveduje, da sta bila zidarja, ki sta zidala ta dva
gradova, brata in sta zidala obenem . .. m
Toliko pravita Valvasor in Jurčič o teh dveh gradovih. Domačini, ki žive v Selih-Šunv berku, o teh gradovih ne vedo povedati kaj dosti. Njihovo pomnjenje je s temi gradovi povezano za nekaj let nazaj, ko so imeli na ruševinah gradu mladinska srečanja, katerih s o se udeležili tudi mladinci iz Ljubljane. Tudi v predvojnem turističnem vodiču o Selih-Šufl1; berku ne piše kaj več. Je pa notri opazft! zanimivo podrobnost. Tedaj je bila v W) hribovski vasici hranilnica in posojilnica, ki i® imela tudi svoj reklamni oglas v „Progresj; nem" vodiču. In tedaj so v vasi premoglitu gostilno, ki je obiskovalcem lahko ponudij8 celo prenočišča. Po vojni je bilo to področje dolgo časa stran od glavnih tokov razvoja-A zadnjem času pa je trebanjska občina vlož^3 precej v razvoj. Krajani sami se sicer ra d' potožijo čez vse večje odseljevanje domačin1?'' v prijaznejše kraje, medtem ko doma ostajaj0 večinoma starejši ljudje.
Ti kraji, znani tudi v slovenski literatur'/ prav gotovo ne zaslužijo pozabe. Tej pa b' J' lahko iztrgali že, če bi njihove znamenito5 predstavili javnosti. Prvi pomembni korak B bila že izdaja monografije o Dolenjski z njenimi naravnimi, kulturnimi in mi znamenitostmi. In v njej prostor tudi neugledne gradov, opremljene z pa četudi prevedenimi samo
zdravilo za mor. bolezen
stara , povri. poškodba mera
afr.
republika
prejšnje križanke
naprsne
~ i: ■ i !■. r
vrtna
rastlina
zdravil.
rastlina
omenitev
Radarska slika mayevskih drenažnfli kanalov.
Skrivnost, iztrgana džungli
rus.
pesnik
prebivalec!
vzdrževa-lec reda
eržišnik
Radarska naprava v letalu odkrila, česar arheologi niso zapazili — Stoletja skriti kanali — Dobri poljedelci Mayi
del
menjacica
J. TRDINA
k ajenje je vse, kar imamo, Pn vsej svoji zasužnjujoči “P°jnosti vendarie naš edini ^Precenljivi smisel.
J. VIDMAR
obsega precejšnja ozemlja. Svojevrsten rastlinski „labodji spev”, čigar skrivnosti človeku še ni uspelo odkriti.
SRCE VZHODA
V kulturi Vzhoda zavzema bambus že od nekdaj najodličnejše mesto. Stari Kitajci so ga v svoji pesniški govorici prištevali med Štiri Gospode (orhideja, krizantema, sliva in bambus), poleg bora in slive je štel tudi k Trem Prijateljem, kar vse kaže, da so Kitajci poznali vrednost in uporabnost te nenavadne rastline. Najodličnejše mesto pa so bambusu izkazali, ko so ga vzeli za simbolno podobo božanskega Bude, Konfucija in La o Ceja, torej treh osrednjih mislecev vzhodnega kulturnega kroga.
Na bambusovem papiiju so z bambusovimi ščetkami izrisali prve kitajske pismenke. Strokovnjaki menijo, da se kitajska kaligrafija nikoli ne bi dvignila do takih umetniških višin, če ne bi poznali bambusa. In medtem ko je bambus marljivo služil spretnim rokam pri postavljanju mostov, gradnji hiš, spletanju košar, košev, preprog, rezanju puščic in kopij, je navdihoval velike pesnike in slikarje. Umetnostni zgodovinarji pravijo, da ni nobena stvar na svetu, razen človeka samega, doživela toliko upodobitev in upesni-tev kot prav bambus.
In še tole: v središču eksplozije prve atomske bombe, katere gobasti oblak nad Hirošimo je naznanil samouničujočo moč človeštva, je od vsega živega najprej pokukala na svet zelena bambusova mladika.
Trava, ki zraste do 60 m visoko — Ko zacveti, začne odmirati — Stari Kitaj prišteli med Štiri Gospode in Tri Prijatelje — Vsestransko uporaben
pričela ogrožati stavbe, ceste in letališke steze.
Življenjska moč bambusa leži v njegovih koreninah, ki kot prepletena ^pajčevina hranijo vsako steblo, vsako mladiko in jo spodbujajo k rasti. Sožitje vseh delov rastline je naravnost zgledno in se ne prekine, dokler bambus ne vzcveti.
S CVETJEM V SMRT
Ko pride čas cvetenja in se bambus odene v cvetove, je to čas njegove smrti. Nihče ne ve niti ne more napovedati, kdaj bo bambus cveteL To skrivnost rastlina ljubosumno čuva zase.
Dogodek je za rastlino tragičen. Ko zacveti, prično listi odmirati, novo listje se ne pojavi več in bambus povsem odmre. Nenavaden dogodek se pripeti razmeroma zelo poredkoma. Nekatere vrste cvetijo samo vsakih 120 let, nekatere vsakega pol stoletja. Točnega obdobja za posamezno vrsto ni mogoče ugotoviti, zato so številke le ugotovljena dejstva zadnjih desetletij. Pred sedmimi leti so bili Japonci priče cvetenju bambusa madake, ki je. predtem nazadnje cvetel leta 1864.
Najprej požene drobne bele cvetove ena sama rastlina, šele čez čas se smrtno cvetenje razširi. V e nem letu vzcveti ves bambus na določenem območju, ki dostikrat
y	136
b^asa IVjlm krikom soglasja so zgrabili r' te^ tuf ga odvedli na mučilni kol. h 1‘i Prsi -Tl *a*trgali obleko in mu raz-r^Ojih s ' edai 80 obstali kakor ukopani: j pa a? edali vtetovirano modro želvo. lnkiStvb in 3e. *ravnal v kraljevskem dostopi 0 8eže»i Za*al: “Kateri Mohikanec bi e ki n0„„°M0ka m°i'h očetov? Kri Modre P°gasila plamene!«
»Kdo si?« ga je po trenutku presunljivega molka vprašal častitljivi starec. »Unkas, sin Velike Kače,« se je glasil odgovor, »in če se ne motim stojim pred svojim pradedom Orlom.« — »Moj čas je prišel,« je tedaj vzneseno kliknil stari poglavar s tresočim glasom, »moje oči spet vidijo vzhajati sonce mojega rodu in stari Orel lahko mirno odide v večna lovišča!«
s^^š#Šsm	•
REKORDNO HITRA GRADNJA — Nova Agrostrojcva tovarna v Šentrupertu raste kot goba po dežju. Zdaj so gradbeniki že pokrili okostje bodoče tovarne, kmalu pa se bodo začela tudi notranja dela. Nedtem pa še vedno teče pravda o tem, ali je prostor primeren za to tovarno. Z njim namreč še niso zadovoljni strokovnjaki za ohranjanje kulturnozgodovinskih znamenitosti. Po njihovem mnenju mmreč tovarna kvari Šentrupert, ki je prvovrsten kulturnozgodovinski spomenik.
Delegatski odnosi so prava pot
Naloge stabilizacije bomo izpeljali, če bo vsak na svojem delovnem mestu izpolnil vse naloge, za katere je zadolžen — Absolventi šole marksizma dobili diplome
Osrednja pozornost članov trebanjske občinske konference ZK je bfla na petkovi seji usmerjena h gospodarstvu, njegovim n zultatom v prvih treh mesecih, še posebej pa k nalogam, ki jih za naše gospodarstvo terja program stabilizacije.
Čeprav je res, da je tre- treba pereča vprašanja reševati
Lepra
banjško gospodarstvo kot celota uspešno, saj je rast njegove oroizvodnje nadpoprečna -ugodni so tudi drugi kazalci, kot sta produktivnost in ekonomičnost, pri čemer jim je to uspelo brez prevelikega zaposlovanja — pa je tudi res, da se bo gospodarstvo kljub temu moralo prilagoditi zahtevam stabilizacije. Predvsem gre za tiste delovne organizacije, ki že dalj časa poslujejo z izgubo, hkrati pa za tiste, ki so v veliki meri odvisne od uvoza in jim bodo stabilizacijske škaije prav gotovo povzročile težave. Jasno je namreč, da stabilizacije ne bo. moč izpeljati z administrativnimi ukrepi, še manj pa z upanjem, da bo tako stanje trajalo letos, naslednje leto pa sc bomo lahko enako vedli pri porabi, kot smo se doslej.
Še posebej bo treba v naslednjem obdobju v kali zatreti vsakršno skrivanje in izmikanje, zamegljevanje pravega vzroka za nastalo stimulacijo. O tem je treba delavce podrobno obvestiti, treba jim je povedat, kaj ti ukrepi pomenijo. Hkrati je
sproti, po redni delegatski in samoupravni poti, ne pa kot si žele nekateri, mimo samoupravnih organov, s čimer hočejo dokazovati, da samoupravljanje ni učinkovito. Seseda vse to ne pomeni, da je sedanje stanje nerešliivo, je med drugim še dodal Lojze Šterk, predsednik medobčinskega sveta ZK z a Dolenjsko. Naloge bomo uspešno izpeljali, če bo
vsak na svojem delovnem mestu in delovni dolžnosti izpolnil vse, kar se od njega pričakuje.
Na seji so razpravljali tudi o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter sprejeli predlog CK ZKS o kadrovski dopolnitvi CK Z^S in CK ZKJ. Boštjan Kovačič, v odja medobčinskega študijskega marksističnega središča je podelil diplome absolventom 2. generacije dopisne šole marksizma. V nagovoru je poudaril pomen idejno-političnega usposabljanja komunistov, .še posebej v sedanjem času.
J. S.
Ne upravičujejo imena
V trebanjski občini imajo sedem Titovih štipendistov, ki pa se ne udejstvujejo v družbenopolitičnem delu
KOMANDNO -ŠTABNA VAJA V TREBANJSKI OBČINI
Pretekli teden je bila v trebanjski občini komandno -štabna vaja. na kateri je pokrajinski odbor za Dolenjsko preveril izvajanje obrambnih nalog na zasedenem ozemlju. V vaji so »delovali vsi dejavniki, od krajevnih skupnosti do občinskega komiteja za SLO, ki so se mnogi tudi premaknili na rezervne lokacije. Vaja je pokazala precejšnjo stopnjo usposobljenosti, hkrati pa je razkrila tudi napake, ki jih bodo v prihodnosti odpravili
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov trebanjske občin-ske skupščine, kije bila pretekli ponedeljek, so delegati poslušali nekaj poročil o delu medobčinskih organov in služb, sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Trebnje in sprejeli predlogi programa dela vseh zborov skupščine.
Največ razprave pa je med delegati sprožilo vprašanje kadrov, o' katerem je govoril tudi družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini, ter informacija o štipendiranju iz Titovega sklada. Sedanji družbeni dogovor naj bi bil odziv na spremembe v zakonodaji, kar so pogojevali sprejem zakona o združenem delu, sprejem ustave in kongresni dokumenti ZK Jugoslavije. V razpravi so delegati največ razprave posvetili tudi točkam, katere je posebej obravnaval že tudi izvršni svet skupščine. Tak člen je
IZ KRAJA V KRAJ
ZGODBA SE PONAVLJA
Lani ob tem času smo pisali o vrsti nesklepčnih skupščin SIS. In zgodba se letos spet ponavlja, kljub temu da je bil lani ta pojav* ostro obsojen od družbenopolitičnih organizacij. Skupščina skupnosti otroškega v arstva se je namreč udeležilo premalo delegatov, da bi bila sklepčna. Zdaj bo treba spet poslati vabila, spet bo treba pognati organizacijski stroj. In vse to terja dodatna sredstva, kar pa v sedanjem času niso več otročarije *eprav gre za skupnost, katere skrb so otroci.
KAJ JE PRAVI VZROK? - Na Mimi ne manjka športnih navdušencev, ki bi radi izkoristili redke sončne dni za namakanje v mirenskem bazenu. Toda kaj, ko teh svojih želja ne morejo uresničiti! Mirenski bazen je namreč še vedno prazen. Ob tako obilnem deževju seveda ne gre misliti na pomanjkanje vode. In ti športni navdušenci se sprašujejo, kaj je pravi vzrok, da je bazen prazen.
S KOŠNJO HITIJO - Te dni je po travnikih moč opaziti, kako kmetje hite spravljati seno. Prav tako pa je v tovarnah opaziti, da marsikakšen delavec manjka. Zveza je povsem jasna.
DA JIH NE BO ZEBLO -Kulturni dom v Šentrupertu je gostil že marsikakšno prireditev. In krajani so kar zadovoljni z njim. Težko pa je zdržati v njem kaj dlje pozimi. Ta
TREBANJSKE NOVICE
Novo mesto dobi novo centralo
število telefonskih priključkov naj bi se povečalo na 28.000, oziroma podvoj'10
32., Iger niso natanko določene ugodnosti za delavce, ki se izobražujejo ob delu, precej vprašanj pa je vzbudil tudi pojav nelojalnega prevzemanja štipendistov.
Štipendiranje iz Titovega sklada je sicer v trebanjski občini urejeno za dijake in študente, te štipendije prejema sedem štipendistov. Vendar je opaziti, da se mnogi dijaki in Študentje, ki te štipendije prejemajo, ne udejstvujejo v družbenopolitičnih organizacijah. Prav temu vprašanju bo namreč treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Zlasti pa je pereče, ker štipendij iz Titovega čelada ne prejemajo delavci, ki bi! študirali ob delu, kar je pomanjkljivost, ki jo bo treba vsekakor odpraviti
Po skupnem zasedanju vseh treh zborov je bilo še skupno zasedanje zbora združenega dela in krajevne skupnosti, po njem pa še posebno zasedanje zbora združenega dela, na katerem so obravnavali uspešnost gospodarjenja v prvem trimesečju.
NA OGLEDU V ISKRI - Predstavniki novomeškega PTT P^jj* so si v Kranju ogledali obrat Iskre, kjer izdelujejo telefon91' centrale. (Foto: Alojz Boc)
Še vedno prevelike?^
Se bo cepitev krajevnih skupnosti nadaljevala? " Namesto občinske konference zasedala le sekcija SZDL
V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo za Podjetje ptt promet Novo mesto vložilo veliko sredstev v gradnjo nove javite avtomatske telefonske centrale in modernizacijo obstoječega ptt omrežja. Število telefonskih priključkov naj bi naraslo na okrog 28.000.
Delovna organizacija za ptt Novo	mesto bo med prvimi
promet Novo mesto in DO	slovenskimi mesti, ki bodo dobile
Iskra-Elektromehanika iz Kranja	sodobne	glavne centrale sistema M
sta 17. junija v Kranju sklenili	10 CN.	Kranjska Iskra v teh dneh
pogodbo za postavitev nove glavne zaključuje preizkušnje GATC ATC Novo mesto in pogodbo za razširitev central v Črnomlju in Sevnici.
Glavna ATC sistema Metaconta 10 CN s skupno 6.000 naročniškimi priključki bo vključena v promet ob koncu leta 1983. Razširitve obstoječih telefonskih centrai v Črnomlju in Sevnici pa bodo gotove že v prihodnjem letu, s čimer bodo občani pridobili skupno 2.400 telefonskih priključkov.
Glavna ATC Novo mesto in I posodobitev obstoječih objektov je | za DO za PTT promet Novo mesto j dokaj velika obveznost, za Dolenjsko pa pomeni to velik korak k | zagotovitvi kvalitetnih zvez.
KAM S PRIKLJUČKI?
V Škocjanu imajo velike težave, ker je programirana čistilna naprava letela iz programa javnih del ob stabilizacijskih ukrepih. Medtem pa so že zgradili novo naselje s 15 hišami, kjer so računali na novo napravo, in ker je še ne bo, ne bo kanalizacije kam priključiti. V Sko-
I cjanu predlagajo, naj ti vsaj za	novo
naselje ir. krajane, ki so investirali v kanalizacijo, naredili majhen zbi-j ralnik, preden bi se fekalije spuščale v Raduljo.
SLAVNOSTNA SEJA S PRIZNANJI
Ob dnevu samoupravljacev bo | jutri v novomeškem Domu JLA slavnostno zasedanje vseh zborov občinske skupščine, izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij in SIS, predstavnikov delavskih svetov in članov skupščine novomeškega kluba samoupravljalcev.
Najzaslužnejšim samoupravljalcem bodo podelili priznanja.
PRAZNIK »GORJANCEV
Jutri bo v prostorih podjetja ..Gorjanci” v Vavti vasi slavnost, na kateri bodo podelili tradicionalna I -priznanja (značke) najboljšim vozni-1 kom in posebna priznanja najboljšim samoupravljalcem. Praznovanje bo ob 30 jetnici samoupravljanja.	v ; '
Sindikat gre spet v živo
Danes v Novem mestu razprava o pripravah na republiško sindikalno konferenco, na kateri bo beseda o delitvi po delu in rezultatih dela — Občinski sindikalni svet tudi o zaposlovanju
Celju, prav tako pa je že sklenila pogodbi za glavne centrale v Kopru in Mariboru.	,
Predstavniki kranjske Iskre so ot) podpisu pogodb zagotovili, da bodo lahko izvedli dogovorjene naloge, s tem pa se bodo možnosti za nadaljnje sodelovanje pri posoda* bljanju ptt omrežja na Dolenjskem še povečale.	ALOJZ	BOC
Za v ponedeljek, 23. junija sklicana seja občinske konference SZDL Novo mesto je zaradi nesklepčnosti odpadla, navzoči pa so kljub temu nadaljevali delovni sestanek kot sekcija SZDL. Razprava je tekla po dnevnem redu, pripravljenem za konferenco.
Kake dve uri je tekla beseda o razvoju družbenoekonomskih in samoupranih odnosov v krajevnih skupnostih. Glavne probleme je v uvodni obrazlagi očrtal član izvršnega sveta Dušan Jarc, hkrati pa je z
PRIDOBITEV ZA ŠKOCJAN
Gasilsko društvo v Škocjanu obhaja letos častitljivo 80-letni-co ustanovitve. Jubilej bo proslavilo v petek, 4. julija, z otvoritvijo novega gasilskega doma v Škocjanu. Slavje bo združeno s praznovanjem dneva borcev in 35-letnicc osvoboditve.
m.
dom namreč nima pravega gretja. Zato nekateri Šentruperčani že razmišljajo, kako lepo bi bilo, če bi v domu imeli centralno kurjavo. In menda se že pripravlja akcija zbirala sredstev. Vsi seveda upajo, da se bodo Šentruperčani radi odzvali akciji
SKUPNE SLUŽBE PA TAKE! -Kar se kritike tiče, je nekaj časa veljal prost lov na samoupravne interesne skupnosti, pa so se lovci tega naveličali. Zdaj pa so se spravili nekoliko na skupne službe. In tako je prišlo v tem „lovu” na dan, da veljajo Putnikove skupne službe v Ljubljani kar poldrugi milijon dinarjev. Poznavalci bi verjetno rekli; saj to ni tako veliko. Pa jim povejmo, da te skupne službe štejejo te tri ljudi. Kdo ve, kam dajo denar, če imajo nizke osebne dohodke. Pa ne da v elaborate o razvoju gostinstva in turizma v trebanjski občini?
Slovenski sindikati pripravlja-
to za pozno jesen svojo drugo konferenco. Na njej bo tekla beseda o hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela. To je področje, ki zadeva v živo slehernega v združenem delu. Da bi sprejeli dovolj tehtna stališča in sklepe na konferenci, so sprejeli rokovnik o poteku priprav. Slednje bodo zajele vse, od članstva v osnovnih sindikalnih organizacijah do republiških teles.
O aktivnosti v tem obdobju bo beseda na današnji plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu. V pripravah bo potrebno pretresti dosedanje stanje na področju delitve v novomeški občini in dati pod drobnogled predvsem tiste tozde, ki z uresničevanjem na delitev dohodka in osebnih dohodkov nanašajočih se določil zakona o združenem delu' najbolj zaostajajo.
Na današnji plenarni seji pa bodo razpravljali tudi o usmeritvah in nalogah sindikatov pri uveljavljanju načrtnega zaposlovanja in smotrne izrabe delovnega časa. Ugotovitve kažejo, da zaposlovanje uhaja z vajeti in da tudi tako imenovani minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev niso kdove kako spoštovani in upoštevani. Gradivu za današnjo sejo je priložen seznam organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma o teh standardih. Zato je pričakovati, da bo sindikat poskušal priti s tem na čisto in da bo zavzel tudi stališča do tega, kako in kje najbolj delovati, da bo delovni čas res v ccloti koristno izrabljen. Ne nazadnje je to pomembno, ker smo v letu gospodarske stabilizacije, delovni čas pa predstavlja po-
membno rezervo in prihranek.
Med drugim naj omenimo še to, da sledi sindikat zgledu občinske konference ZK. Poslej bodo tudi paamezni člani občinskega sindikalnega sveta zadolženi za spremljanje dela v osnovnih organizacijah. Sklep in seznam zadolžitev bodo prav tako sprejeli na današnji plenarni sindikalni seji.
novimi ugotovitvami osvetlil nej ra vprašanja iz gradiva, objavljen*®^ v časopisu »Odločajmo ”. Povze mo nekatere stvari iz razprave.
Večje število krajevnih skuPn rtih šteje več kot 2.000 prebival«" Ugotavljajo, da' so prevelike, *** ostaja še vedno mnogo k»j*®? zunaj krajevne samouprave in od -Čanja. Težnje po delitvi v krajevne deupnosti v glavnetn vendar o tem še niso rekli besede. Ob tem ugotavljajo, da . hočejo deli nekaterih krajeynr skupnosti odcepiti in sc pripoji*1 sosedom.	..
Podeželske krajevne skup«0"' tarejo prostorski in kadrovski I* blemi. Krajevni dejavniki se kje sestajati, zato je marsikje v211 želja, da bi v novem srednjeročna® obdobju zgradili družbene domove' Pomanjkanje kadrov pa se najb°? kaže pri sestavljanju statutov ® drugih temeljnih dokumentov ki* jevnih skupnosti. S statuti so santfj ^ mestne krajevne skupnosti na tekp* • čem. Posebna komisija, ki jo jA imenoval izvršni svet, že oblikuj4 predlog za pomoč kadrovsko šibkii® krajevnim skupnostim. Bržčas bodo ustanovili servis krajevnih skupno#1 , v Novem mestu.
Več krajevnih skupnosti je n* svojem območju odprlo peskokopa katerih poslovanje pa še ni usklajen® z zakonom. To velja zlasti krajevne skupnosti, ki pripravljal0 pesek in gramoz za prodajo, saj jto® pomeni to pomemben vir dohod' kov. Menijo, da je treba uredit pravni položaj za peskokope, ne P® le-te zapirati Peskokopi pomagaj® krajevnim skupnostim uresničev® komunalne in druge načrte, »jr velja še posebej na manj taz^ območjih. Po novem naj bi za n*»nj razvite krajevne skupnosti v nov meški občini štele poleg Hinj v »u krajini še Birčna vas, Podgrad, U* sela in Stopiče.
Vs
Novomeška kronik
KOLONE PRED ZAPORNICAMI dni razkrivajo in nišijO;
KOLONE PRED ZAPORNICAMI - Prometni zastoji zaradi predolgo spuščenih železniških zapornic v Kandiji in Bršljinu se ponavljajo. Nedolgo tega so v Kandiji nastale kilometrske kolone, ker zapornic niso dvignili skoraj pol ure. Vozniki ne morejo razumeti, zakaj se to dogaja, saj ne morejo naprej, četudi m nobenega vlaka. Ce so se odgovorni odločili, da bodo na ta način testirali potrpljenje motoriziranih občanov, so se nekoliko ušteli.
KDO BO MERIL PARKIRNI CAS? - Vsaka druga parkirna ura na Glavnem trgu je pokvarjena, mnoge so brez mehanizmov, tako da nepoučeni vanje zaman spuščajo parkirne dinarje. Nasploh parkirne ure ničemur več ne služijo, kvečjemu ovirajo avtomobiliste pri parkiranju. Take, kot so zdaj, so popolnoma odveč, postale so celo mestna sramota. Ali pa so sc odgovorni odločili, da jih kljub temu pustijo. V dokaz gostom, da je parkirna modernizacija vsaj bežno oplazila dolenjsko metropolo?
NOVI TRG V RUŠEVINAH -Staro pošto na Novem trgu že nekaj
dni razkrivajo in rušijo; stavbe, v kateri so imeli ..Gorjanci”, gasilci,geodeti,^ ja, medobčinska gospodar.^ v' nica in nekatere druge organizacije, poteka od jc r hodne, zadnje straniJ* oOye0, naposled začelo umika1* b0> K Prostor avtobusne postaj kaže, dolgo zožen.
- Ena gosp« spet ni zgodilejjL pomembnega, v	^
nikjer pralnega P***<e tf> vreščeče čakgo* dužbenim časom • • •
DOLENJSKI LIST
Povprečje marsikaj skrije I Proč z zavirajočo lagodnostjo!
Urokom za izgube čimprej priti do dna — Povečale so se za 50 odstotkov — Poziv J sindikata k ocenjevanju odgovornosti kršilcev resolucije in družbenega dogovora
Sevniški komunisti so pretresli vrsto žgočih vprašanj — Za Jugotanin ukrep družbenega varstva? — Predsednik OK ZK je Slavko Štrukelj, sekretar komiteja pa Ladislav Močivnik
Rezultati četrtletnega gospodarjenja v brežiški občini so ta čas j ^edišču družbene pozornosti. Med prvimi jih je ocenjeval 8*’ d*gar stališča bodo jutri posredovana tudi delegatom {*č“lske skupščine. Splošna slika za to obdobje je v primerjavi z nsko ugodnejša , v primerjavi s planom pa nekoliko slabša .
oudariti velja, da je sindikat «Qovoljen z razmerjem med stopil0 rasti osebnih dohodkov v podarstvu in negospodarskih de-j Mrtih in da zato posebej opo-DQr,*Su* te8a “zmerja poslej ne bi t . 'n oslabili materialne osnove j. w" Ugodni splošni podatki pa, Z’ **crvai° tudi nekaj kršilcev oenega odgovora zaradi neiz-VJ* evsnja planov, ki so bili že od začetka na majavih nogah.
Izgube so bile na primer kar za 50 odst. večje kot lani. Z njimi prednjači Salonit Anhovo-tozd Opekarna, o kateri smo že nekajkrat pisali. Med kršilci je nadalje De-korles iz Dobove, ki se je konec lanskega leta uspešno izkopal iz izgube, letos pa so ga neprodane zaloge spet pripeljale na staro pot Tu gre za odgovornost skupnih služb pri Lesnini, kajti tozd nima svoje razvojne in prodajne službe, da
jjtos v barvah zastave
jknske nikoli ne odpovedo sodelovanja za praznik KS
Zenske v krajevni skupnosti rt'če se mrzlično pripravljajo J? nedeljsko parado cvetja in naib r ^ Arnovem selu je med .olj zaposlenimi zagotovo šivilja st>na Ocvirk. Naredila je kroje “j nato urezala še kakih 20 ?	1 ki jih bodo nosile r.jenc
vaSčanke. Letos se jih bo
tretjina oblekla v belo, tretjina v modro in tretjina v rdečo barvo. Nosile bodo barve Jugoslavije in z njimi manifestirale privrženost Titovim idejam, bratstvu in enotnosti naših narodov. Vsaka vas se bo predstavila po svoje, vsi skupaj pa bodo počastili praznik s cvetjem.
»NA OCVIRK:	»Pri
?*** prireditvah rada poma-zlasti z veseljem pa “®«iem kaj posebnega, ne-“akdanjega, kot je bfla na Pinter posavska ženska na-r°dna noša, obnovljena po I (^anhpredlogah.”
JOŽEFA KORŠIČ: „Vse ženske iz vasi bomo v sprevodu, S6 nas je. Le tos sodelujemo že tretjič.Tiste, ki znamo šivati, si bomo obleke same napravile. Tudi pri zbiranju starih predmetov za razstavo bomo sodelovale.
bi lthko vplival na proizvodnjo oziroma prodajo.
Po mnenju občinskega sveta Zveze sindikatov je tudi Posavski veterinarski zavod predolgo na meji rentabilnosti, s katere se občasno preveša med izgubarje. Vzroki so | prav gotovo v neurejenem financiranju te delavnosti, zato sindikat predlaga svetu posavskih občin, naj to prouči in ukrepa.
Na probleme v »Termah” je' sindikat opozoril že lani ob ocenje-i | vanju devetmesečnega gospodarjenja. Ta tozd ima namreč sam več kot polovico izgub v občini in izvršni svet se je že odločil, da mu bo posvetil posebno sejo. Ta naj bi osvetila objektivne vzroke izgube zaradi vklučevania v poslovanje in vzroke, ki izvirajo iz neustrezne organizacije dela, dosedanjega nagrajevanja, kadrovske politike in fluktuacdje kaHrov.	J-	T.
Novo v Brežicah
STROŽJI NADZOR - Da pole: tni meseci občanov ne bi presenetili z neprijetnostmi zaradi morebitnih zastrupitev s hrano, sladoledom ipd., bodo sanitarna, veterinarska in1 tržna inšpekcija pogosteje obiskovale gostinske obrate, menze, slašči-ščarne in tržnico. Pozorno bodo nadzorovali tudi vse prireditve v1 turistični sezoni, na katerih organizatorji radi pozabljajo na higienske ukrepe.
NiC PRETIRAVANJA - Pri osebnih dohodkih v prvem četrtletju z resolucijo in družbenim dogovorom opredeljeno povprečje ni bilo preseženo niti v gospodarstvu niti v družbenih dejavnostih. Povsod so razdelili za osebne dohodke manj,
Za razmeroma slabo razvitost gospodarstva v sevniški občini so odgovorni tudi komunisti. V preteklosti dostikrat ni bilo pravih smernic razvoja, vse preveč je bilo stihije in lagodnosti, —*— so se lotevali prestrukturiranja gospodarstva, vse prei tudi medsebojnega povezovanja in sodelovanja.
To bi bili poglavitni poudarki iz uvodnega poročila dosedanjega sekretarja občinskega komiteja OK
o je bilo
ZK Franca Pipana na programsko-volilni konferenci, ki je bila 16. junija.
Boris Slapšak je opozoril na neusklajenost kadrovskih bilanc. De -jal je, da je vprašljivo, če bomo dosegli zaposlitev po občinski resoluciji, kaj šele po kadrovskih planih; komunisti bi morali posvetiti več pozornosti kadrovskemu planiranju, na tem področju bi bilo potrebno urediti tudi izobraževanje.
Alojz Florjančič je nazorno predstavil rast zasebnega kmetijstva na primeru mlečne proizvodnje. Se 1972 so kmetje oddali 1 milijon litrov mleka, letos načrtujejo 3,0 milijona, leta 1985 pa že 6 milijonov litrov mleka. SIS za pospeševanje kmetijstva je propadel na občinski skupščini, potem ko ga je združeno delo že sprejelo. Banke prepočasi rešujejo težnje kmetijcev po vlaganjih; trenutno jih še rešujejo hranilno-kreditne službe.
i znaša-družbenih dejavnostih pa 7.890 dinarjev.
DELAVCEV PRIMANJKUJE -V brežiški občini bi letos potrebovali kar 761 novih delavcev, po podatkih skupnosti za zaposlovanje pa lahko računajo le na 270 delavcev iz neposrednega zaledja. Potrebe so večje od možnosti, zlasti pri zaposlovanju moških.
BREŽIŠKI VESTI
Janko Rebernik je menil, da bi se morali pri delu delegacij bolj aktivirati vodilni delavci. Sa mo stojne delegacije bolje delajo&ot konference. Omenil je vzroke ^a stagniranje sevniške občine, med katerimi je najpomembnejša sestava gospodarstva. Glede Jugotanina je vprašal, če je primeren čas za ukrepe družbenega varstva, saj OK ZK Jugotanina obljublja, da bo do 15. septembra vse jasno.
Člane konference je očitno bolj „prevzela” pereča gospodarska problematike, kot še vedno tleče vprašanje, kje so vzroki za neuspel referendum za večnamensko dvorano, na katero bi morala odgovoriti analiza SZDL, ki je še niso izdelali (menda vaški in ulični odbori).
Razumljivo je, da je bil Jugotanin osrednja tema, še zlasti ko je bilo povedano, da je OO ZK Jugotanina proti ukrepom družbenega varstva in da delavski svet ni sprejel direktorjeve ostavke v izjemno težkem položaju tega delovnega kolektiva. Ignac Virant je izrazil izredno veliko zaskrbljenost komunistov in drugih občanov zavoljo Jugotanina. Vsi postavljajo vprašanje moralnopolitične -in druge odgovornosti v Jugotaninu in širše. Družbenopolitična skupnost bo morala proučiti, če so zadostni argumenti za odložitev ukrepov na poznejši čas.
Članica CK ZKJ Jelena Stanoše-v ič je pohvalila opazno pripravljenost sevniških komunistov, da spreminjajo odnose v združenem delu in pri poglabljanju družbenopolitičnega sistema.
DALI SO KRI - Odziv krvodajalcev je bi tudi ob zadnji krvodajalski akciji v sevniški občini nad pričakovanji. Najdragocenejšo tekočino je želelo darovati kar 899 občanov, pri občinskem odboru RK pa so zabeležili podatek, da so kri odvzeli 796 ljudem. Na posnetku: med krvodajalsko akcijo v Crmelju. (Foto: P. Perc)
NE POČIVAJO
Ne davno je 9 članov smučarskega kluba pri sevniškem Planinskem društvu Lisca skrbno urejevalo smučišča na Lisci. Odvažali so kamenje in posejali travo: verjetno bodo smučarji prevzeli tudi barvanje žičnih naprav. Za boljšo telesno pripravljenost bodo v avgustu in septembru uvedli poletni trim.
Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Roman Ogrin je opozoril, da morajo komunisti izkoristiti ugodno politično ozračje. Zlasti je treba spremeniti odnos do dela. Stvari bi morali vedno kritično obdelati, saj kritičnost ne pomeni razvrednotenja našega dela.
OK ZK je za predsednika izvolila dolgoletnega družbenopolitičnega delavca Slavka Štruklja, za sekretarja komiteja Ladislava Močivnika novi člani komiteja pa so Pavla Fon iz Jutranjke, Boris Kozamernik iz „ Lisce” in Ivan Kunšek iz STT Tovarne konstrukcij iz. Sevnice.
P. PERC
SEVNIŠKI PABERKI
Nekateri Sevničani, zlasti iz starega mestnega jedra, so že pred časom potožili sevniškim komunalcem, da ima pitna voda kaj čuden vonj. Komunala je pri priči zaprosila strokovnjake celjskega centra za socialno medicino m higieno za posebne laboratorijske preiskave vode. Pri vzorcu, vzetem iz omrežja pri bifeju ob občini, so ugotovili rahel vonj po ožganem, sicer pa voda ustreza predpisom. Drugače je pokazala analiza vzorca iz vodnjaka pri Stillesu, ki je precej močnejši od tistega pri železniški postaji, saj daje 12 litrov vode v sekundi, to vodo pa uporabljajo vsi meščani od Partizana poti stari Sevnici. Vzorec, vzet 13. maja, ni ustrezal predpisom, ker je voda imela močan voi\) po ožganem, nitritni dušik je bil pisoten na mejni, še dopustni koncentraciji, pa tudi poraba kisika je bila povišana.
Komunala je takoj odpravila sanitarno-tehnične pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledu vodnjaka, da bi lahko strokovnjaki laže usmerili raziskave na določitev vira tujega vonja v vodi Zaenkrat povzročitelj še ni znan. Čeprav te vonj po zažganem' moč dognati šele pri mlačni vodi (segreti do 40 stop. C), ljudje pričakujejo, da bodo ukrepi poti krivcu vse pej kot mlačni. Ne nazadnje tudi zato, kere lahko za marsikoga vonj po ožganem celo smrad po neodgovornem odnosu do vode.
si:vxiši;i VESTNIK
Ko poidejo zaloge, zaškriplje Tovarni ho kmalu potrebna obnova
—— r	J	w	 1-	V Kolinski na Mirni bodo prihodnje leto temeljito obnovili strojno linijo
,— Krška papirna, kovinsko predelovalna in konfekcijska industrija na preizkušnji
Ofgžmizacije v krški občini ugotavljajo, da rezultati eni	v prvem četrtletju niso ustrezno merilo za
r fvanie uspešnosti v naslednjih trimesečjih, to pa zaradi tega,
»rod	razpolagali	še z lanskoletnimi rezervami surovin in
e	materiala.	Tudi	v	odstotkih	povečana	akumulad-
djiva, ker so zneski majhni.
združene«a dela po vilj	dinarja in v pičakovanju
l0Wli P0V iščei° w°ie mesto i0 „^8°jih gospodarjenja, ko se io ® ev®h predvsem s podražE ti{nT't*et‘kih virov. V najbolj uP0raK?°loŽaiu je Celuloza zara-■ dražjega kolubarskega .ga m--------
dražjega______________
terega *" Etične oskrbe z lesom,
6 ni ?e???no Uvaža. lani nam-
uobila vseh pogodbenih
količin, zato je po letošnjih merilih pikarajšana za uvoz lesa iz tujine.
Kovinskopredelovalna industrija se ta čas srečuje s pomanjkanjem nekaterih vrst železa in jekla, kajti železarne ne izdelujejo vseh pofilov oziroma jim jih ne pošiljajo. O vzrokih lahko samo ugibajo, najbrž
J
i#
K'
&
S>r
i!>
)1>'
m
K"1
Na morje
Pet. 600 OTROK
1 ^ otrok se bo to v*13 k&a 7 V inski bazi, ki jo
cp rezinah*23 prijate|jev mladine h!13’ ki in u na Lošinju. Najvišja 'dnevnn h^do starši plačevali za C seveda r?nje' bo ••S00 dinar-^eviin« . ° ponovno obve-•	različno	visoke olajša-
PrvpEM UMRLIH k, IZPLAČILA
smo
kam d ‘olidarrf ~ ob6ini ustanovi-r4£P°m°či £ J*"6 Posmrtninske »b :,n°m v t’J» .hitrega pomagajo ^Itk^Ubi	Muh gmotne stiske
»Dolenjski list« v vsako družino
^Snija
* U1 svniik j	*u*Ke
ob#oii OH ^reskih članov, “n* in • 1 • januarja 19 80 in p* « ‘eh sredstev že
s?
S>feaff»*r
I	N A^03 Juga i^K P°kojnn
«	PPinn nakas £ Krik**a» s tanE
J'	fcntet3 >z Do! i ce8a’Antona
|K-.ka z Bre°j- Jakovca, Minka
i *	N a!?1' Mame F^v*3 2,UIx:vca k
jjvfl	z	r^kin s Senovega,
littf	l C« s Senovem Ž0683' lranca
H:,,,, *anice in 8a’ nca Kranjca kj x	kamna	^gusta Kinka z
**	bo^ob^3 50
Vt ohi Privabila ‘ H c£lika ^a-^ane. mfcd članstvo še
AKCIJA „STADION 80”
V delovni akciji »Stadion 80” v Krškem je letos sodelovalo 3000 brigadirjev. Do 20. junija so mladinci delali dopoldne in popoldne, po 150 na dan, medtem ko je lani delalo pri urejanju stadiona 30 brigadirjev 21 dna Med prostovoljci so bili petežno mladi iz kr Sc e občine. Samo letos so napravili okoli 1 3 tisoč delovnih ur. Odzvali so se dijaki šolskega centra, učenci osnovnih Sol iz vse občine, mladi iz krajevnih skupnosti, vajenci in delavci iz delovnih organizacij. Pripravljenost za sodelovanje je bila enkratna, zato je bila akcija nadvse uspešna.
POSTRVJI ZAROD V POTOKIH
Ribiška družina Brestanica -Krško je vložila v potoka Brestanica in Dovšlci potok okoli 800 postrvjih mladic. Z njimi naj bi kasneje napolnili druga lovišča. Pred leti so že vlagali mlajši zarod, ki pa ga je pogosto odnesla narasla voda in se ni v celoti obdržaL
pa se za pomanjkanjem skrivajo tudi želje po zvišanih cenah.
V »Kovinarski” imajo na primer težave, odkar so se zaostrili kreditni pogoji za asfaltne baze. Kupci morajo namreč po novem odšteti 80 odst. sredstev iz svojih žepov in naročniki so zaradi tega odpovedali že sedem asfaltnih tovarn. KovE narska predlaga, da bi pogoje za nakup omilili, da baz ne bi uvažali in teh prodajali bolj ugodno kot domače.
V težavah je nadalje konfekcijska industrija, ki je prav tako močno vezana na uvoz blaga iz tujine. Uvaža namreč kar 70 odst. materiala, zato se prav lahko zgodi, da bo občasno ostala brez dela. Vse to seveda zahteva dodatne napore za uresničevanje sprejetih planov in ponovno preverjanje stabilizacijskih ukrepov.
J. T.
KRŠKE NOVICE
SPLOŠNA POHVALA - Deležni so jih bili izdelki, ki so jih pokazali učenci krške osnovne šole s posebnim programom »Dr. Mihajlo Rostohar.” Razstavili so jih v prehodu med zavarovalno skupnostjo »Triglav” in Temeljno posavsko banko - KrSco, tako, da si jih je lahko ogledalo veliko število mimoidočih.
ŽIVAHNE DEJAVNOSTI - Se-novsko »Društvo upokojencev” šteje ta čas nekaj več kot 600 članov. Ti so imeli pred dnevi občni zbor in ocenili svoje delo v minulih štrih letih. Za predsednika društva so ponovno izvolili Anteja Horjaka.
VAJA DELA MOJSTRA - Več kakor 180 mladih plavalcev je v bazenu v Krškem nastopilo na osnovnošolskem prvenstvu v plavanju. Prednjačili šo seveda Krčani, kjer sta plavalno vzgojo uspešno nrevzela »v roke” to sezono zakonca Govedarica. Minulo soboto sta na prijateljsko merjenje moči na Reki odpeljala kar 40 novih krških plavalcev!
KRŠKI
TEDNIK
Dolenjski kmetje, še posebej pa trebanjski, so se že lahko prepričali, da je Kolinska-TOZD Tovarna za predelavo krompiija na Mimi vsega upoštevanja vredna družabnica, predvsem, ker že deset let vztraja pri predelavi krompirja, čeprav ni nikoli manjkalo težav, in seveda zaradi stabilno visokih odkupnih cen.
Kot je povedal tehnični vodja inž. Bojan Potočnik, tovarna tega ni dosegala brez naporov. Bile so težave z dobavo krompirja, kar je zdaj že nekoko pozabljeno, zdaj pa se po desetletnem obratovanju pojavljajo težave v tovarni.
Predvsem gre za opremo, na kateri so se po desetih letih začele pojavljati okvare. To pomeni, da terja vzdrževanje več naporov, več stroškov. Pri odpravljanju težav si prizadevajo, da bi čim več delov nabavili doma, a pri tem nimajo vedno najbolj srečne roke. Sušilnega valja ne bodo mogli kromirati
doma, ampak ga bodo morali poslati v Francijo. Kljub okvaram, ki se pojavljajo, pa bodo s temeljito obnovo počakali do
ga leta. Letos bodo nabavili le dva nova pakima stroja. Precej denarja pa bo šlo tudi za investicijsko vzdrževanje, saj bodo , morali za več kot poldrugi milijon dinarjev popraviti streho, prispevati sredstva za čistilno napravo.
Vse to pa so naložbe, ki ne bodo prinašale, so pa nujne za obratovanje tovarne.
Nekaj težav imajo tudi z nerednimi dobavami embalaže, energije ipd. Večkrat jim zmanjka tako kartonske kot plastične embalaže. Zaradi tega pomanjkanja so že morali večkrat ustaviti proizvodnjo in delavce preusmeriti na vzdrževalna dela. Tudi pomanjkanje mazuta ali elektrike lahko bi-
stveno oteži potek proizvodnje, saj samo enourni izpad električne energije povzroči štiriumi izpad proizvodnje.
Vse te težave in pa zahteve stabilizacijskega programa jim narekujejo, da še bolj kot sicer spremljajo proizvodnjo in težave v njej. Redno kontrolirajo normative, s posebno pozomo-
. ^ 'imam j****
bojanPotočnik
stjo spremljajo dele proizvodnje, Iger je pričakovati največje izpade, in takoj tudi
ukrepajo. ^ pre(jelava lanske
letine krompirja še vedno traja, morajo paziti, da krompir dobavljajo sproti, ker bi sicer prihajalo do kvaijenja, kontrolirajo sušino, skratka, skrbe za nemoten potek proizvodnje in za čim boljšo kvaliteto proizvo-
(lov' O potrebnosti takega ravnanja so prepričani vsi delavci, saj o nujnosti čimboljšega gospodarjenja ni več dvomiti.
J. SIMČIČ
STROJI TERJAJO OBNOVO - Tovarna za predelavo krompiija na Mimi obratuje že deset let. Zato bo kmalu potrebna njihova temeljita obnova. In delavke ter delavci bodo imeli potem lažje delo.	*
TREBANJSKE NOVICE
1
23. junija 1930
DOLENJSKI LIST
19
POPRAVLJALI BOUU . *>«■ KTORJE - V Dolenji	^
Ribnici je K7. Rib«'1* novembra lani mehanicn vj,V 1 co, ki zdaj popravlja voz' , bi j. j bližnji prihodnosti P3 najcla^5 popravljali tudi traktofl >kfc ne prikolice in druge P e !’>*) popravili traktorjev so
Ni vsaka aalažba dabra aalažba I Na Kastelskem spet pojejo krampi
Prednost predvsem investicijam, ki bodo pripomogle k večjemu izvozu
Tri izmene brigedirjev gradijo vodovod v tem odmaknjenem predelu
Zadnja seja občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju je b3a posvečena uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Pomemben del v stabilizacijskih prizadevanjih je tudi področje investicij, čemur so na konferenci namenili precejšnjo pozornost.
V pivi vrsti so poudarili, da cilj ustalitvenih ukrepov ni zaviranje vlaganj, saj brez novih investicij ni razvoja. Z vsemi močmi pa je treba preprečevati vlaganje v dvomljive naložbe, za katere ni jasno, če bodo dajale pričakovane rezultate. Možnosti, da so se kaj naučili iz lastnih
ČRNOMALJSKI DROBIR
NOV PROMETNI RED - Ko so končno le zaključili dela pri urejanju glavne ceste skozi mesto, so postavili in zarisali tudi novo prometno signalizacijo, tako da se je prometni režim v primerja« s prejšnjim spremenil To so na lastni denarnici občutili vozniki, ki so vajeni voziti „na pamet” in so prehitevali tam, kjer je sedaj neprekinjena črta. Tudi tu velja, da vsaka šola nekaj stane.
NE ENO NE DRUGO - Tudi vreme je za zadnji konec tedna Dokazalo svoj nepravični obraz. Me dtem ko je bila pred tednom dni, ko se »parni” niso smeli voziti, prava poletna vročina, je bilo tokrat, ko so morali ostati doma »neparni”, kislo in neprijazno. Tako so se eni in drugi dolgočasili. Tudi tisti, ki hodijo škropit vinograde, nimajo sreče, saj jim škropivo dež sproti spere.
OHCET IMA PREDNOST PRED KULTURO - Kdor si v Vinici želi na svoji ohceti več svatov, najame kar dvorano v novem večnamenskem domu. Na ta račun kdaj odpade tudi kakšna kulturna prireditev, kot pred časom, ko so Črnomaljci hoteli na Vinici gostovati s komedijo „Ščuke pa ni ’, pa iz te moke ni bilo kruha, ker je bila dvorana že oddana za ohcet.
napak, je tudi v črnomaljski občini preveč. Med take v prvi vrsti sodi investicija v proizvodnjo plinskih naprav v kanižarskem Rudniku, kije
POŽIVITEV HIŠNE SAMOUPRAVE
Koordinacijski odbor za stanovanjska vprašanja pri OK SZDL Črnomelj je začel akcijo za poživitev hišne samouprave. Pri vseh krajevnih konferencah so začeli postopek za ustanovitev svetov zborov stanovalcev za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. S stanovanjsko skupnostjo pripravljajo predlog za koordiniranje teh svetov v vseh krajevnih skupnostih v občini, kjei imajo stanovanjske bloke: v Semiču, vseh treh črnomaljskih krajevnih skupnosti, Dobličah - Kanižarici, Dragatušu in Vinici.
že pogoltnila precej denarja, ne kaže pa, da bo kdaj kaj haska od tega.
Le tos so v občini naredili natan-1 čen seznam vseh tekočih investicij, prijavljenih pri banki, jih razvrstili in organom banke predlagali nadaljnji potek ali prenehanje posamezne investicije. Vso podporo imajo predvsem naložbe, ki bodo pripomogle 1^, | večjemu izvozu. Tu gre v prvi vrsti za oba največja izvoznika v občini: semiško Iskro in črnomaljski Be It. Iskra vlaga v Semiču in Adlešičih, kjer je v načrtu nova proizvodna dvorana, Belt pa podpirajo v njegovih prizadevanjih za novo livarno lahkih ulitkov.
Med večje naložbe sodi še gradnja kokošje farme na Krasincu, ki jo Kradita KZ Črnomelj in zaloga Perutnina, ter načrtovana gradnja obrata Kolinske za predelavo kokoš-iega in govejega mesa, vendar v občini še niso storili vsega, da bi ta naložba končno stekla. Prav tako v občini veliko skrbi posvečajo še nekaterim drugim naložbam, za katere naj bi sredstva prispevali investitorji iz razvitih slovenskih občin.
Po treh tednih bo 29. junija končala dela prva izmena na mladinski delovni akciji (MDA) „Kostel 80”, ki gradi vodovod od izvira pri Delačih proti Novim selom. To je gotovo ena največjih lokalnih MDA v republiki.
V prvi izmeni dela v dveh brigadah 70 mladincev in mladink iz gimnazije, osnovne šole in šol za učence v gospodarstvu. Brigadi nosita imeni dveh kočevskih narodnih herojev, Jožeta Boldana-Silnega in Andreja Cetinskega-Leva. Komandant akcije pa je nosilec spomenice 1941 Nace Karni-čnik.
V drugi izmeni, ki bo od 29. junija do 6. julija, bo delalo okoli 50 mladincev in pionirjev iz osnovnih šol Kočevje in Vas - Fara. V zadnji, tretji izmeni, ki bo trajala 10 dni, pa bo sodelovalo okoli 50 mladincev in mladink iz občin Kočevje in Ribni-
ŠE NIC DOKONČNEGA
Stanovalci, ki so se vselili v nove bloke v Kidričevi ulici v Kočevju lani, so sicer prejeli odločbe za vselitev, ne pa ostalih dokumentov. Predvsem že dolgo zaman opozarjajo, da hočejo vedeti, kako so njihova stanovanja točkovana, in da bi na osnovi tega končno le dobili v podpis stanovanjske pogodbe.
ca, ki bodo hkrati predelali tudi obvezni del programa iz obrambe in zaščite.
MLADI JUNAK
Nace Kamičnik, komandant MDA „Kostel 80”:
„Ko smo prišli na akcijo, je tri dni padal dež. Bil sem presenečen, da so mladinci težave tistih prvih dni dobro, oz. celo junaško prenašali. Odnosi z vaškim odborom so pristni, s KS pa zadovoljivi Tudi z družbenopolitičnimi organizacijami dobro sodelujemo.”
Lela Mujkič, namestnica komandanta za interesne dejavnosti:
„Najprej smo se ukvarjali s športom, potem smo organizirali razne tečaje. Imamo plesne vaje. Precej zanimanja je za foto tečaj. Deluje tudi mladinska politična šola. Nekateri predlagajo, naj bi imeli ob popoldnevih še slikarsko kolonijo: slikali bi ruševine starega kostelskega gradu. Prijetna so srečanja ob tabornem ognju. Za informiranje imamo tudi stenčas in novost, ki smo jo letos prvič vpeljali: „Radio brigadir”, ki brigadirje vsak dan sproti obvešča o novostih v brigadi, občini, domovini in po svetu.”
Tabor v Kostelu so za mladinske delovne brigade pripravljali taborniki odreda ..Svobodnih gozdov & Kočevja in mladinci osnovne “P11)*" zacije Vas - Fara. Posestvo Snežnik je pomagalo pri urejanju sanitarij« Lovska družina Banjaloka pa je da“ na razpolago svoj novi lovski dom-Brigade tesno sodelujejo z vaškim odborom Kostel, KS Kostel in drugimi, ki pomagajo mladincem pn akciji Posebno tesno je sodelovanj® s posestvom Snežnik, ki bo ponV*P* lo KS Kostel tudi pri vrtanju m miniranju.	J.	P.
DROBNE IZ „ KOČEVJA
NA CEPLJENJU in Jušne kužke *>
_ Pse
irejSnjj
PSI
čuvaje in liišne kužke so teden cepili proti steklini. — in ljubitelji psov so po pripeljali pse na ce pljei potepenci pa se še vedno mestu in razmetavajo po smetnj smeti ter drugo nesnago,
poročevalec
MOSTU PA NI - Na slovesnosti pred dvema letoma ali še nekaj \eč so postavili temeljni kamen za most čez Kolpo med Sodevci in Blaževci. O mostu do danes ni ne duha ne sluha, še temeljni kamen bi težko našli. Brod, ki so mu takrat dajali še prav malo življenja,!
VE C TUJCEV - Pteninstato^ ||
"j OM*'
. H ko< čihizj liki-J
, obi« nikov Letos je
pri Jelenovem studencu na stoj Mestnim vrhom “ hn”
, kot je bila r ihaja veliko s)< ikov pa tudi vpisni knjigi je opaziti, uu in kočo precej več tujih izletniko
na, kot je bila prejšnja leta.. prihaja veliko skupin domačin trakov pa tudi posamezniki
iestnim vrhom je letos bolj	K)
i Irot hilii nraiSnia leta* ** j .
imačih izff m iezniki...,£ Vj
na
{'e še danes edina možnost, da človek, voz ali avtomobil pridejo irvaško stran Kolpe.
POČITEK PO DELU - Po delu in kosilu so se brigadiiji prve izmene na akciji „Kostel 80” zbrali v senci da bi se pogovorili o vsem, pa tudi rekli kakšno pikro na račun vodstva, ki seveda ni vedno takoj ugodilo vsem njihovim željam in predlogom. (Foto: Primc)
turistov kot prejšnja leta. - . _ koča redno oskrbovana. ” , iep pritegne na to izletniško P01 sprehod po bujnem gozdu do k ^
i-
razgledni stolp nad Kočevjem-
OČISTITI RINŽO jezero cveti, morje cveti uj y drugod marsikaj cveti. jJLfj Kočevju ne zaostajamo. ^.a Yreba tudi cveti Vrste tega cvetja ni strokovno ugotavljati, ker ‘e.-.COt smrad odkriva, da gre za gn°Jn {0i ki sc ie desetletja stekala v ,j nekdaj čisto reko. V vodlje'M precej druge nesnage. Rinžo j« “jj v čimprej očistiti Njena ozdravl bo vsako leto dražja.
KOČEVSKE NHIB®
Štednja na vseh ravneh
Uresničevanje stabilizacijskega programa v kmetijski zadrugi — Od izkoriščanja delovnega časa do kilometrin
Metliška Kmetijska zadruga sodi med tiste delovne organizacije v občini, ki so svoja stabilizacijska prizadevanja zastavile zelo resno in na vseh ravneh. Stabilizacgski program je dobil najšiišo podporo delavcev, ki se zavedajo da je treba, če hočejo obdržati sedanjo življenjsko raven, za to več in bolje delati.
„V Kmetijski zadrugi se stabilizacijsko ne obnaša mo samo letos, marveč že vsa leta nazaj,” je povedal direktor zadruge inž. Janez Gačnik.
SPREHOD PO METLIKI
METLIČANI SO DOBESEDNO OSTRMEU, ko so se pojavili na Cesti bratstva in enotnosti stroji ter delavci, ki so polagali novo asfaltno prevleko, hudo potrebno, kajti cesta je bila razdrapana, da česa podobnega ni bilo mogoče videti v še tako odročni vasL Cmi asfalt je dal Me tliki svežo, urejeno podobno, marsikomu pa je zavozlal jezik.
PAVLE RIZNIC, SICER ZAPOSLEN v Transpornto - gradbenem podjetju Metlika, je dobil pred kratkim v roke filmsko kamero, s katero naj bi zabeležil važnejše dogodke v Beli krajini za ljubljansko televizijo. Nekaj krajših prispevkov smo že videli na malem ekranu, prav pa bi bilo, če bi odgovorni faktorji tovariša Rizniča obveščali o pomembnejših trenutkih naše deželice, saj je piscu teh vrstic znano, da nima tovariš Pa vle nikakršnih detektivskih izkušenj, pa ne more sam vohljati naokoli, kaj bi bilo vredno filmskega zapisa.
POKLICNA TEKSTILNA ŠOLA BETI je razpisala za šolsko leto 1980/81 sedemdeset učnih mest za ikMc konfekcionarja. Do srede junija je prispelo v ravnateljstvo Izobraževalnega centra blizu 40 mijav, torej je za vpis še vedno čas. Teh nekaj vrstic smo zapisali zato, ker starši po telefonu sprašujejo, kako je z vpisom. Objavljeni stavki naj bi torej spodbudili vse, ki oklevajo, naj pohitijo s prijavami
metliški tednik
„Štednjo smo zastavili na vseh ravneh. Dobro vemo, da imamo še rezerve zlasti pri boljšem izkoriščanju delovnega časa, pri porabi reprodukcijskega materiala, omejili smo tudi sredstva za potne stroške in reprezentanco.”
Pozitivni učinki tako zastavljenega stabilizacijskega programa v Kmetijski zadrugi so že vidni, vendar ne v tolikšni meri, kot so pričakovali, kajti povečujejo se stroški za goriva, maziva, energije in drugi. Ob polletnem obračunu pa bodo bolj točno videli, koliko so prištedili in kakšni bi bili njihovi stroški, če sc ne bi ravnali po stabilizacijskem programu.
.Podrobnejša analiza uspešnosti stabilizacijskih prizadevanj je koristna tudi zato, da vsi skupaj ne pozabimo, da je to naša stalna naloga,” pravi Gačnik. V zadrugi se tudi dobro zavedajo, da je uspeh stabilizacijskih prizadevanj v veliki meri odvisen tudi od tega, kakšen je sistem nagrajevanja. .Prizadevamo si, da ie osebni dohodek naših delavcev v čim večji meri res odvisen od opravljenega dela m storilnosti,” pravi direktor Gačnik.
A. B.
PRAZNIK KS PODZEMELJ
V	nedeljo bodo krajani krajevne skupnosti Podzemelj prvič praznovali svoj praznik, ki so ga izbrali v spomin na začetek organiziranega delovanja prvega Društva kmečkih fantov in deklet v teh krajih leta 1933. V nedeljo ob 14. uri bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili tudi krajevna priznanja Osvobodilne fronte. Pripravili so tudi kulturni program, po katerem bo pri gasilskem domu družabno srečanje.
SPET TO KOPALIŠČE
Sredi junija so se vročekrvneži že metali v Kolpo, a kaže, da med kopalci ni bilo nobenega iz Viatoija, saj bi sicer opazil, da bi bilo treba prijeti v roke motiko ali krampico ter posekati travo, ki se je razbohotila med betonskimi ploščami ob rečnem bregu. Morda pa ne bi bilo slabo če bi mladi sami pljunili v roke in uredili kopališče.
po
jur
Dom starejšim
Sosedje naj bi združili napore in denar
KDAJ ŠOLSKO POSTAJALIŠČE? - V Metliko se vsak dan iz cele občine pripelje v šolo veliko učencev. Da bi bila njihova pot s postaje v šolo in obratno čim bolj vama, se v Metliki zavzemajo, da bi bliže šoli uredili posebno avtobusno postajališče.
Pomoč in nega na domu za starejše, onemogle in bolne občane deluje v ribniški občini bolj skromno. Socialna služba vsako leto zagotovi oskrbo na domu le nekaj občanom, bodisi z reini-ško pogodbo ali pa poišče osebo, ki bi bila pripravljena redno pomagati za določeno plačilo ostarelemu in bolnemu sosedu. Ta ko obliko varstva pa uveljavljajo vedno težje, ker je tudi vedno težje najti človeka, ki bi Ml pripravljen dajati tako pomoč.
Stari ljudje pa imajo tako oskrbo raje, kot da bi jih dali v zavodsko obliko varstva. Sicer pa ima ribniška občina veliko starih občanov, prostora v domovih za starejše občane pa skoraj ne. Vse to so ugotavljali tudi na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, na kateri so razpravljali o delovanju vseh občinskih SIS in tudi o socialnem skrbstvu.
V	razpravi je bilo poudarjeno tudi, naj bi v Ribnici ali okolici, lahko tudi v sosednji občini, zgradili dom za starejše občane. Ob tem pa so »pozabili” povedati, da jim je prav to ponujala zadnjih nekaj let občina Kočevje. V domu, ki bi ga zgradili v Kočevju, bi bilo dve tretjini Dostelj na razpolago kočevskim, tretjina pa ribniškim starejšim občanom. V takem razmerju bi gradnjo tudi financirali. Ribniška stran je sodelovanje zavrnila, Kočevci pa še danes nismo zbrali dovolj denarja, da bi tak dom sami zgradili. Skupnega jezika niso našli, trpijo pa starejši občani, ki nimajo zase sodobne ga doma in dobre oskrbe.
^___________________________LPR1MC
AMD NE POČIVA
Letos je AMD Ribnica organizirala tri tečaje za voznike motornih vozil, ki jih je obiskovalo 100 občanov. Te dni se bo začel že •‘etrti tečaj. Konec avgusta bo AMD organiziralo ocenjevalno vožnjo, na kateri bodo trije najboljši in najboljša ženska-voznica nagrajeni. V septembru pa bo občni zbor AMD.
M.G-č
Telice na Travni gori
KZ Ribnica načrtno ustanavlja sodobne kmetije
Drago Bartolj z družino je pred kratkim začel na Travni gori rediti 50 telic po sodobnem paškokošnem sistemu, se pravi z močnim gnojenjem.
Tu je bil prej navaden pašnik. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto Ljubljana in pospeševalno službo KZ Ribnica - posebno še kmetijskega tehnika Franceta Kluna - so ga preuredili tako, da je prav zaradi gnojenja možno na manj površinah rediti več krav.
Drago Bartolj še vedno s sinovoma ograjuje posamezne parcele in postavlja električne pastirje. Pašnik bo torej kmalu urejen in razdeljen na čretinke.
Ribniška KZ že več let pomaga kmetom pri urejanju sodobnih kme-
vcli
tij. Pri tem sodeluje s strokovni raznih strokovnih ustanov. V pomoč pri investiranju pa je - . tom njihova lastna hranilno-kre® služba, ki je tudi organiziran* zadrugi.
PORODNIŠKA ZA KMETICE
Delegat kmetov - kooperantov je na zadnji seji občinske skupščine Ribnica opozoril, da imajo zaposlene ženske že po 140 dni porodniškega dopusta, kmečke ženske pa nič. Poudaril je, da ni prav, ker so zavrnili predlog •'■metov, naj bi imele kmetice vsaj 40 dni porodniške. Odgovorili so mu, da je v pripravi nov predpis, na osnovi katerega naj bi imele porodniški dopust tudi kmetice in študentke.
SEJE BREZ DIMA?
Alkoholizem in tudi kajenje sta razvadi, ki pestita tudi prebivalce ribniške občine. Socialno skrbstvo predlaga, da bi v boju z njima sodelovali vsi od družine preko hišnih svetov in drugih do organizacij. Povsod je treba ljudi odvračati od teh razvad, zaradi katerih trpi zdravje občanov. Marsikje so na primer že prepovedali kajenje na sestankih, na zadnji seji občinske skupščine pa je bilo predlagano, naj bi se delegati zavezmali, da bi se sploh na vseh sestankih odrekli tobaku in tobačnemu dimu.
novembra lani co, ki zdaj bližnji
ne prikolice m aru^ popravili traktorjev so v občini veliko raznih ^ p-
jev, ki so bili kuplicn.	^
povojnih let do dane množico raznih traktor imeti stalno na zalogii v delov. Zato so bodt centralnim skladiščem. . lov za traktorje v Ljubil ^
VSE ZA RE^VAN^pojt f
upravna stanovanjska jsoidh £ s sofinancirala	0	ra	P	«#
žarnih lestev, prikolico^ ^ prahom in 23 vanje ljudi izpod
S
sarri jrafcv'«* ►
n
bili stanovalce, da b	^
‘mi aparati.	^	pet*®'
, Črrt AR JE V /7.1} A
z gasilnimi aparati.	^
MANJ	vidijo	<£
tnem načrtu so P	pa	^ je
število učencev v o predvidenih 15°	.976	0*	jtevii®
DOLENJSKI LIST
televizijski spored
EtEK,27 VI.
^labod
!!;^r°Ciiav
^ Ml SMO SMESNA DRUŽ1-
IŠjNsib strašilo
!Šs«SSS»K0NCERT:
,“•2° OBZORNIK 19&SANKA
PnlGUSBA 12 ATEUEJA ^vn01?211® to^e te zagrebške val	oddaje	bo	povezo-
‘ ^Mbinac. Nastopili bodo Rn., Rad°jka Šverko, skupina ®kest ”V0US’ ^Brebški simfonični tejjj J* s solistom Iv anom Ivanči-Bajj p ***)• opemi pevec Ferdi-lledai;«fdovan’ solisti in ansambel ^^®®Komedija pa skupini
Novi fosili in orkester zagrebškega vojaškega območja.
21.00	KAKO SO OSVOJILI DIVJI ZAHOD
22.30	V ZNAMENJU
2245, NOČNI KINO: SINJEBRA-
DEC
Ta trancoski film so televizijci pred časom že napovedovali, gledati oa ga bo moč šele drevi. Gre za pripoved o na videz poprečnem družinskem možu, ki pa je hkrati tudi zloglasni morilec. Film je posnel Claude Chabrol, glavno vlogo pa igra Charles Dennar.
18.30	REŠEVANJE UMETNIN Po besedilu dr. Ivana Sedeja so ljubyanski televizijci posneli izobraževalno oddajo o restavratorstvu, kakor se učeno reče različnim načinom reševanja umetnin in starin, ki jih je nagrizel zob časa.
16.55	Obzorja - 17.15 Poročila -17.20 Koledar - 17.30 Mali svet -
18.00	30-letnica samoupravljanja v SFRJ - 18.50 Paja Pazjanija -
19.30	Dnevnik - 20.00 Družba in kidtura - 21.00 Včeraj, danes, jutri
-	21.15 Portreti - 22.05 Dillinger ie mrtev (italijanski igrani film)
‘OBota,
28. VI.
^labod
d5 M*
o ,30 ^,U PINGVIN še >E2RTj G000 V GLASBENI V /n
Ameriški režiser A lian Dwan je film o deklici, ki v planinah pri starem očetu preživlja prijetne čase, posnel (1937) po istonaslovnem romanu Johanne Spryi. Kmalu po nastanku je film polnil kinodvorane predvsem zaradi prikupne Shirley Temple v glavni vlogi, pritegnil pa bo najbrž tudi današnje mlade gledalce. Ob Templovi igrajo še Jean liersholt, Arthur Tteacher, Helen
Westly in drugi
»ROCILA
,40 v
Ittu Kovič: MOJ PRIJATELJ
iS n	B
A prava zelenega zma-
is poletaVCEK
btl,JrVlRJI PRAZNUJEJO, pre-
ll ftft. hovelj
<Av»^ Fallada: ČLOVEK IlOCE
ss«
poklici v Železniškem
^&Darstvu L~ somrak Človeka, doku-
-r^°ddaja l5)t °ClLA ,5'25 HE1DI, film
16.50	PORC
16.55 DINAMO : SARAJEVO, prenos nogometne tekme
18.45	RISANKA
18.55 NAS KRAJ
19.10	ZLATA PTICA, pravljica
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00 A. Aleramo: ZGODBA O LINI
21.00 VSI SO IGRALI RAGTIME, kanadska glasbena oddaja
22.00 ODKUPNINA, film
Na Švedskem teroristi ugrabijo angle&cga ambasadorja in zahtevajo, naj angleška vlada spusti na
prostost pet pripadnikov njihove tajne armade. Švedske oblasti so nad tem kriminalnim dejanjem ogorčene, a v zadevo se nočejo vplesti. Zgodi pa se, da ista tolpa ugrabi tudi švedski avion, kar sproži vrsto dejanj... Film s tako sodobno tematiko je pred petimi leti posnel angleški režiser Caspar Wrede, glavne vloge v tej kriminalki pa igrajo Sean Connerry, lan Mc-Shane, Normar Bristow, Isabel Dean in drugi.
23.25 TV KAŽIPOT 23.45,POROČILA
17.15	Narodna gla&a - 17.45 Zapisi z vasi - 18.30 Atletski pokal Jugoslavije (prenos) ~ 19.30 Dnevnik — 20.00 Cas jazza - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Prostor in čas (feljton) - 21.40 Športna sobota -	2205	Dokumentarna
oddaja
^delja, 29- vi.
&labod
pit
p. 2j ^ROCILA
A . nedeljsko dobro
U Ss nr KVINTET
'!0$t DlSClNA ZA PRIHO-
t^pRABl TI.N
1200 UUDJE IN ZEMLJA
I 1.00 V.RAtIPOT
J*JGOSLAVIJA, dober
^5'jX0CILA
Flavija : zda, pre-
'•20	tekme	*
P* Azteku.
> ? Ari J?A UROČILA . N* Uvu^rau POKAL JUGO-
l^e nos
LUek ™ V1
17.45 MOZ Z ZVEZDO, film Kavboj se zaposli na ranču lepe posestnice. Sime pašnike Divjega zahoda tedaj že začnejo ograjevati, to pa povzroča hudo kri in vroče obračune. Marsikaj se zgodi v tej ameriški kavbojki, ki jo je tako rekoč mimogrede že 1955 posnel King Vidor, igrajo pa Kirke Do"glas, Jeanne Crain, Claire Trewor, William Campbell in drugi.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
17.25 POROČILA
17.30 MINIGODO V GLASBENI
DEŽELI
17.40 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE 18J0 ISKANJE SKRIVNOSTI
Življenja
V izbor filmov z beograjskega mednarodnega festivala znanstvenega in tehničnega filma so televizijci uvrstili tudi delo, ki govori o zanimivih vprašanjih in skrivnosti življenja. Skuša odgovoriti, kaj je bistvo življenja, kakšno vlogo imajo pri tem geni.
SREDA, 2. Vn.
20.00, S. Jankovič — A. Isakovič: TRENUTEK
21.00 VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Vezi, ki so se med Srbi in Slovenci spletle med zadnjo vojno, nekdanji izgnanci in gostitelji utrjujejo z izmeničnimi obiski. Letos je t. L vlak bratstva in enotnosti pripeljal v naše kraje in o tem obisku ho govorila dokumentarna oddaja ljubljanskih televizijcev.
21.45 V ZNAMENJU
2200 RISANKA
2205 GLASBENA ODDAJA
22.20 Športni prgled 2250 ATLETSKI POKAL JUGOSLAVIJE, posnetek
J SSiTUSKA oddaja
n.
1&35.0BZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
ir
ti
ifi
fto*
'»Oj.	--	lutkovna	odda-
^SpSuNtS^NAR0DI
fc0R>§U:TANEC
2-SKALA
Stantetu - Skali.
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
20.00 DNEVNIK
20.00 V ŽIVO: ZAPOSLITI ZAPOSLENE
Tokratna oddaja bo ubrana na temo prizadevanj za ustalitev gospo-' darstva. Povabljeni poznavalci gospodarskih stanj bodo govorili o gospodarnih naložbah, o kratkoročnem in dolgoročnem načrtovanju za prihodnost, o vključevanju znanja pa domače iznajdljivosti in ustvarjalnosti v prizadevanja za boljše gospodarjenje, o učinkovitem delovnem času in še o čem, kar bi
20.00	FILM TEDNA: ŽEPNINA
(Dlabod
17.45	POROČILA
17.50	UMETNOST NA SLOVANSKIH TLEH
18.10 NAŠA PESEM 80
18.40	OBZORNIK
18.55	NE PREZRITE
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
JUGO-
Francoski režiser Francois Truffaut je svojo filmsko dejavnost1 že večkrat posvetil otrokom, otroštvo obravnava brez pridržkov, a iskreno. Tako tudi junaki filma Žepnina, ki je nastal pred petimi leti, niso le malčki, ampak tudi njihovi starši, učitelji, odrasli znanci Svetova otrok in odraslih se prepletata, nastaja splet odnosov, odzivov enih na dejanja drugih in obratno. Zgodbe ta film tako rekoč ne premore, gre za prikaz otrok pri pjihovih 'igrah tik pred poletnimi počitnicami ko je čas napet, poln
želja, težav in še česa. Ig rajo Virginie Thevenet, Nicole Felix Tania Torrens in drugi.
21.45	V ZNAMENJU
22.00	625
16.55,Jugoslavija : Španija (prenos rokometne tekme za jugoslovanski pokal) — 18.15 Pisani svet — 18.45 Na obisku - 19.30 Dnevnik -
20.00	Televizijska drama - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Glasbena medigra — 21.25 Svetovna poezija — 21.55 Glasbeni atelje
ČETRTEK, 3. VII.
15.35 Dnevnik - 15.50 Nedeljsko popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Konj, nioj prijatelj - 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Žepnina (ameriški igrani film)
20.00	7. JUGOSLOVANSKI OPERNI BIENALE LJUBLJANA 80
20.30 Smareglia: ISTRSKA SVATBA, prenos iz ljubljanskih Križank
23.00 POROČILA
feinija '980
(Dlabod
1
16.55	POROČILA
17.00 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST
18.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA
18.30	OBZORNIK
18.40	TVORCI MOČI IN VEZI
Pol ure trajajoča oddaja bol predstavila ekonomski pomen mladinskih delovnih akcij, govor lx> o siceršnjem pomenu mladinskega prostovoljnega dela, o njegovih pogojih in vrednotenju, o delovnih normah in o deležu mladinskih brigad pri odpravljanju razlik v gospodarski razvitosti posameznih področij Slovenije. Prikazano bo tudi izobraževanje in usposabljanje mladih, kolektivno delo, privzgajale odnosa do dela, brigadirske pesmi itd. Govorni del oddaje bo popestril pevec Andrej Šifrer.
19.10	RISANKA
19.24. ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.00	MED ISKRENIMI LJUDMI: VEČER Z MAJDO SEPE 21.35 AU SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO
14.00. Prenos polfinalnih teniških dvobojev v Wimbledonu - 18.30 Glasbena medigra - 18.45 Zagre-bulje - 19.30 Dnevnik - 20.00 Neposredni stiki - 22.30 Včeraj, danes, jutri
KROJAŠKO PODJETJE
»KROJAČ” NOVO MESTO
vam nudi
UNIFORME VSEH VRST,
DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA!
Berite »Dolenjski listu
ZAHVALA
Po dolgotrajni in mučni bolezni nas ie zapustila naša draga sestra, teta, svakinja in dolgoletna rejnica mnogih otrok
MARIJA ANDOLŠEK
iz Pluske pri Trebnjem
V	63. letu starosti se je tiho poslovila od vseh, ki smo jo imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč ob smrti, za izrečeno sožalje, številne vence in cvetje, k’ ga je naia draga teta imela tako rada. Posebno zahvalo smo dolžni
«	•	• A ___	1/  n A 11 Mm MAIi1a<n1mA KaMkJik rtL
ga je nasa uraga leia uncia iuku wua. i	miho»v
OSSS Trebnje in tov.. Mariji Koželj za poslovilne besede ob odprtem grobu, Splošni bolnici-interni oddelek II, pevcem, Društvu upokojencev ter kaplanu za opravljeni obred.
16.55. Jugoslavija : Švedska (prenos rokometne tekme za jugoslovanski pokal) - 18.15 Šola za junake -
18.30 Volk, ki je iskal zvonec (lutkovna oddaja) - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja —
19.30 Dnevnik - 20.00 O. Veljič -I. Kušan: Ana in Nives (televizijska drama) 21.15 Glasbeni trenutek -21.20, Kulturna oddaja -- 22.05 Dnevnik - 22.20 Glasbena oddaja
Razpisna komisija
za imenovanje
ravnatelja
celodnevne
osnovne šole
»BELOKRANJSKEGA
ODREDA"SEMlC
razpisuje po 136 členu Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS št 5/80) prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje:
— da je družheno-politično aktiven in da ima ustrezne moralno-politične lastnosti
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoj-noizobraževalnem delu
Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov.
521/26-80
Vsi njeni
k.
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 70. letu starosti umrl naš dragi mož, brat in stric
SLAVKO
KASTELIC
Ceste herojev 39,Novo meslo
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Labod, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju OnkoloScega inštituta v Ljubljani za vso skrb in nego v času zdravljenja, proštu Lapu za poslovilne besede in opavljeni obred ter pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke. Vsem* enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ž ena Mici roj. Mum in sorodniki Novo mesto, 20. 6. 1980
nas moralo še kako brigati, a nas pogosto ne.
21.20 EMILE ZOLA 22.05 V ZNAMENJU
17.40 Dnevnik v madžarščini -' 18.00 Dnevnik - 18.15 Palčki nimajo pojma - 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Kako so beatlesi spremenili svet (zabavna glasba) - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Družbene teme - 22.00. Poezija
ZAHVALA
\
Po zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
MIHA GNIDOVEC
iz Lašč pri Dvoru
Šobovi ter ostalemu medicinskemu osebju OnkoloScega
Najprisrčneje se zahvaljujemo dr. _______________________________________________ .	_
inštituta v Ljubljani za vso požrtvovalnost, skrb in človeško toplino. Prav tako se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, kolektivu (Cestnega podjetja Novo mesto za vso pomoč in
govorniku tov. Francu Božiču za tople poslovilne besede, darovalcem cvetja, Iskri Žužemberk, Petrolu Dvor ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji po*i, nam pa izrazili sožalje in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Anica, Micka,Elka z družinami, Joža, sestra Marija z družino, brat Jože in drugo sorodstvo
Mfi f *
Ml
DOLENJSKI LIST
tedensK6le
Četrtek, 26. junija - Helena Petek. 27. junija - Dan samoupr. Sobota, 28. junija - Leon Nedelja, 29. junija - Peter Ponedeljek, 30 . junija - Emilijana Torek, 1. julija - Julija Sreda, 2. julija - Oton Četrtek, 3. julija - Tomaž
LUNINE MENE
28. junija ob 10.02 - ščip
i
BREŽICE: 27. in 28. 6. ameriški barvni film Rdečilo za ustnice. 29. in 30. 6. ameriški barvni film Hišni obiski 1. in 2. 7. ameriški barvni film Herbi gre v Monte Carlo.
ii:
ČRNOMELJ: 26. 6. italijanski film Štiri minute za 4 milijarde. 27. in 29. 6. ameriški film Konvoj. 29. in 30. 6. nemško-francoski film Nosferatu - fantom noči. 1	7.
ameriški film Pik Panter. 1. 7. ameriški film Obsedenost. 3. 7. francoski film Zanesenjak.
KOSTANJEVICA: 28. 6. japonski film Bomba v supereksprcsu. 29. 6. nizozemski film Boj na življenje in smrt.
KRŠKO: 28. in 29. 6. hongkon-ški film Tigrova vrnitev.
MIRNA: 28. 6. film Kačje jajce.
NOVO MESTO: - KINO KRKA: Od 27. do 29. 6. ameriški barvni film Superman. 30. 6., 1. ter 2. 7. ameriški film Ubijanje a la carte. 3. in 4. 7., angleški barvni film Beg v Atene.
RIBNICA: 28. in 29. 6. ameriški barvni film Osveta Toma Hantera.
SEVNICA: 27. 6. italijanski barvni film Nemoralne nune. 28. in 29. 6. ameriški barvni film Log on o v bog.
SLUŽBO DOBI
BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno, Sprejmem takoj. Osebni dohodek 7.000 din. Nudim »bo - stanovanje. Gro-suplje, teL (061) 771-454. FRIZERSKI SALON „JELKA”, DoL Toplice, sprejme pomočnico in učenko. Soba preskrbljena,
ostalo po dogovoru. Te L 85-748 BREZ PLaCILA v zamem na stano vai\je dekle, lahko z otrokom, da bi pazila v eni izmeni dveletnega otroka. Poldka Koželj, IMV Novo mesto, oddelek lahka piesevnica.
STANOVANJA
ŠTUDENTKA, ki žeU nadaljevati študij na PA v Novem mestu, išče sobo od septembra dalje v Novem mestu ali bližnji okolici. Marija Fabjan, Prevole 11, Hinje.
DEKLETOMA ODDAM v Regerči vasi dve opremljeni sobi s souporabo sanitarij. Jože Ogulin, Reger-ča vas 83 b, Novo mesto.	]
ODDAM neopremljeno sobo dekletu. Janko Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM karamboliran opel kadet. Stane Mežič, Dolga Raka 6, Raka.
ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Franc Avbar, Gor. Straža 47.
PRODAM motor MZ, športni, 150 ccm. Anton Šime, Pristava 6, Stopiče.
CITROEN GS KARAVAN, bele barve, letnik 1976, prevoženih 73.000 km, ugodno prodam. Anton Bruderman, Zakot 20, Brežice, tel (068) 61-089. F
ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Jože Fabjan, DoL vas 15, Mirna peč .
PRODAM Z 750, letnik 1970, registrirano do maja 1981. Jože Selak, Dolenja vas 1, Otočec.
PRODAM VW 1600 TL, letnik 1966. Andiei Gerbec, Majde Šilc 19, Novo mesto, teL 22-363.
PRODAM R 16 TL, registriran do maja 1981, za 5 M TeL (068) 62-371 popoldan ali (068) 71-045 int. 23 dopoldan.
HlODAM fiat 1300, dobro ohranjen, in nekaj vina. Ce na ugodna Rudi Kotar, 68212 Velika Loka
19.
PRODAM osebni avto Mercedes 190 D, fiat 850 šport coupe in traktor Kramar 12 KM s kosilnico, oddam tudi na kredit. Alojz Marolt, Podbočje 51.
PRODAM škodo, letnik 1974. Naslov v upravi lista. (2416/80).
PRODAM novo Z 750 SC, leto izdelave 1980. Maijan Pleskovič,' Gor. Gomila 4, Šmarješke Toplice.
POCENI PRODAM Z 750 in prikolico za osebni avto. Dušan Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto.
AUSTIN 1300, karamboliran, poceni prodam, motor je nepoškodovan. Jože Tkalčič, 21. oktobra 17. Črnomelj.
PRODAM MZ 125 TS. Avtoklepar-
■ stvo Modic, Trdinova 49, Novo mesto.
LADO SL, letnik 1976, v odličnem stanju, ugodno prodam. Zakot
20, Brežice.
UGODNO PRODAM Z 750. Kralj, V. Brusnice 86.
PRODAM FIAT 126 P, letnik oktober 1977. R. Klobčar, G. Straža 98.
PRODAM Z 101, letnik 1974, motor 1976. Maijan Vovko, Nad mlini 20, Novo mesto.
PRODAM z 750, letnik 1974. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesto.
PRODAM R 4, letnik 1978. Ogled od ponedeljka 30 . 6. 1980 dalje.
rc Kovačič, Valantičeva 5, o mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1976. TeL 23-548.
PRODAM DYANO, letnik 1977. Informacije po teL 23-867 ves dan.
PRODAM dobro ohranjen GS X 1,2, letnik 1977, prevoženih 36.000 km. Informacije po teL 22-096.
PRODAM ALFA ROMEO GIUUA 1600, letnik 1968, obnovljeno, ali zamenjam za drug avto. Branko Uhemik, Otočec 48, 68222 Otočec.
PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, prevoženih 70.000 km,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniškopodjetjeDOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference'SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnie.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina
298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 (ce. ustrezna druga valuta v_ tej vtednosti) - Devizni račun
52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj-ska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. ‘ strani 320 din. beseda 6 din - Za vse drugi
1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacne IS skupščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100*03-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon
22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij n Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ne vračamo -Novo mesto -
registrirano do aprila 1981. Kovač, Jurčičeva 20, Trebnje, tel. 83-184 popoldan.
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Strajnar, Gradišče 5 pri DoL Toplicah. Ogled možen v popoldanskem času.
UGODNO PRODAM ŠKODO S 110 L, letnik 1974, v odličnem stanju, registriran do februarja 1981. Merica Kižan, Gubčeva 8, Brežice.
PRODAM Z 101 L, prevoženih 13.500 km. Lnkšič, M Kozine 17, Novo mesto, tel 23-509.
■PRODAM R 4, letnik 1974. Ivan De ržič, Loče 55. Dobova.
JAVVO 350, staro 7 mesecev, ugodno prodam. Bruno Povše, Prelesje 8, 68232 Šentrupert.
PRODAM Z 750 S, letnik 1978. Ul like Vaštetove 3, Novo mesto, teL-23-458.
PRODAM Z 101, letnik 1976, ali zamenjam za Z 750. Regerča vas 17 a Novo mesto.
UGODNO PRODAM osebni avto Z 101, letnik november 1973. Informacije po telefonu 23-611.
PRODAM Z 750 zaradi odhoda v INA, Škrbec Marjan,Ratež, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM tovorno prikolico za osebni avto. Tel. (068) 23-962 od 15 ure dalje.
PRODAM par juncev. Franc Plut, Zalog 11, Novo mesto.
PRODAM 4 malo rabljene gume Dunlop SR 13 6,4P - 7,00 s platišči vred. Gojko Lazič, Meniška vas 18, DoL Toplice.
PRODAM prikolico za osebni avto Šmihel 11, Novo mesto.
POCENI prodam nov pralni stroj „Obodin“. Lojzka Gliha, Velik) Gaber 38.
PRODAM približno 2 m3 hrastovih desk (5 cm). Ogled v nedelje popoldne. Naslov v upravi lista. (2418/80).
PRODAM volčjaka, starega 4 mesece. Naslov v upravi lista. (2419/80).
PRODAM mladiče, nemške ovčarje z rodovnikom. Viktor Antončič, Ristanova 30, Novo mesto.
PRODAM 7.000 kosov zidne opeke - modularni blok M 150 (290 xl90 x 140). Dostava na dom. Meteljko, Škrjančeva 8, Ljubljana.
KOŠNJO SENA IN OTAVE prodam v Gotni vasi. Šolska 14 a, Novo mesto, teL 24-865.
PRODAM košnjo sena v Pogancih in pod Vinjo vasjo. B rudar, Gotna vas 2, Novo mesto.
PRODAM kompletni otroški voziček, kombiniran (globok in športni). Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
KUPIM
KUPIM motor osebnega avtomobila VW. Alojz Stani&i, Konec 13, Stopiče.
KUPIM motor za VW 1200 ali 1300 ali pa karamboliranega. Ponudbe poajite pod šifro „VW”.
KUPIM R4, star eno leto (po možnosti rjav - metalik). Jože Grubar, Šentjernej 138, teL 25—141 do 14. ure.
KUPIM staro ali novo strešno opeko Kildnda, model 272. Janez Penca, Ragovska 15, Novo mesto, teL 24-009.
V BLIŽINI KRKE ali ob kakšnem potoku kupim kmečko hišo,
zapuščeni mlin ali zazidljivo parcelo. Plačam v gotovini. Ponudbe na teL (061) 323-470, 310-053
ali 323-737.
KUPIM 5-10-tonsko štanco in škarje za razrez. Naslov v upravi lista. (2417/80).
Mirne peči 37, naj se zglasijo 28. in 29. tega meseca.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo frizerski salon na Drski zaradi kolektivnega dopusta zaprt od 24. 6. - 8. 7. Začnemo ob 7. uri zjutraj. Slavka Južnič.
CENJENE GOSTE OBVEŠČAM, da sem se preselil v nov objekt. Vedno nudimo ribe, od petka do nedelje pa odojka. Ob ponedeljkih zaprto. Za obisk se priporoča gostilna Selak.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAVA, da bo frizerski moški in ženski salon, Šmihel 13, Novo mesto, od 1. 7. 1980 do 15. 7. 1980 zaradi letnega dopusta zaprt. Rudi Gliha in Danica Mihalič. ,
IZREDNA PRILOŽNOST! Priporočam se za fotografiranje porok, rojstnih dni, pogrebov ui podobnih slovesnosti. Slike pa vam izdelam na Kodakolor materialu. Odlična kvaliteta, cena ugodna. Pridem tudi na dom. Vsako soboto fotografiram v poročni dvorani. Se priporočam! FOTOGRAF TONE PUNGRCAR, Slakova 2, 68000 Novo mesto, teL 24- 304.
^ Kmetijski stroji^
PRODAM kombajn ZMAJ 780 v dobrem stanju. Turk, Brod 25, Podbočje.
PRODAM kombanj in osebni avto Moškvič. Marjan Kralj, Gor. Ka-mence 29 , N ovo mesto.
PRODAM obračalnik za mali traktor. Kavšek, Gotna vas 27,No'’0 mesto.
UGODNO PRODAM obračalnik za BCS, sod 1800 1, nov puhalnik v
Avgust Miklošič, Opekamiška 36, Ribnica.
STRANKE, ki imajo naročila za piščance pri Maijanu Parkelju iz dobrem stanju in nakladalko.
. Marija Gabrijel. Malkovec 22, Tržišče.
POPRAVEK
Pri zahvali pokojnega JOŽETA LENClCA iz Mihovice 18, je prišlo do pomote pri priimku. Namesto JOŽETA LENCTCA, je pisalo JOŽETA LENlCA. Za neljubo napako se opravičujemo!
a
awit«w
HVALA VSEM, KI SO POMAGALI NAŠEMU MATJAŽU, ko se je pri igri zapletel v mrežo in je poteboval nujno in takojšnjo pomoč. Iskrena hvala Branetu Laziču iz Podhoste in Metodu Romu iz Obrha, otrokom Ja nezu Zupančiču, Miranu Košmrlju in Mitji Kapšu iz DoL Toplic ter sosedom kulovčevim. Hvala za veliko požrtvovalnost in strokovno znanje celotnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, posebej še dr. Pompe-tu, dr. Moreli, sestri Baržičevi in dr. Vicevičevi, da je naš Matjaž kmalu zapustil bolnišnico in je spet med zdravimo otroki.
. STARŠI
Horvat iz Podvrha - dečka, . Ajster iz Trnja -	Maljj:
Losič iz Brežic - deWic0> .j, Milar s Senovega - Davida. Kuševič iz Laduča	‘	_
Verica Krajačič iz Male Gon* d eklico, Marija Živko iz Breg Tatjano, Josipa Cingulm iz tovskega vrha - deklico,
Bratelj iz Obrežja - Dejto* žj0 Balas iz Kremena - Tanjo.
Račič iz Malega Obreža r Tropina Vučanjk Mirjana a Ki p - deklico, Maijana Lind* vasi - deklico, Ivuša K'e Dubrave - Tomislava, Mn* .« Podgorja - Ivano, Julflajia kPRjt Dečnih sel - Simono, Jožf, jeria iz DoL Leskovca - Pwn0£«a Jazbin še k iz VeL Denisa in Danica Hribar iz > J5 deklico. ČESTITAMO! ;6
m&MMm
DRAGIMASTARŠEMA, ALOJZIJI in FRANCU DRENIKOVIMA iz Velikega Podljubna 27, želi ob 40-letnici skupnega življenja veliko zdravja in skupnega razumevanja sin Franci z družino, posebno pa mala Urška.
IZ BRf ŽIŠK€,V P0K0DNI§NIC€
V času od 14. do 19. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Ružiča
AVTO-MOTO J®
Stvo novo
razpisuje
JAVNO LICITACIJO^ prodajo DVEH 0« NIH AVTOMOBIL ZASTAVA 750.
Licitacija bo 1. julija 1“rj ob 16. uri na Ljubijaj cesti 8/b. Interesenti rn0^ položiti pred licitacij0 odstotno kavcijo. ^
ZAHVALA
14. junija nas je v 73. letu starosti zapustila naša diaga in nadvse skrbna mama, žena, stara mama, sestra, teta in botrica
ALOJZIJA KLEMENČIČ
roj. Novak iz Ždinje vasi 41
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, pomagali v najtežjih trenutkih ter pokojno mamo spremili tako številno na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo
Zoretovim za lepe vence, kolektivom: Tovarna zdravil Krka Novo mesto, Gozdni obrat, Vrtnarija, Komunalno podjetje Novo mesto, ZB Otočec, govornici Joži Škufca. Zahvaljujemo se strežnemu osebju Doma počitka Šmihel in pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto ter župniku iz Otočca za pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, hčeika Slavka, sinova Ivan in Franc z družinami, vnučki, sestri Urška in Francka, brat Jože ter ostalo sorodstvo
'I
lj
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel, ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legeL (Kosovel)
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je v 18. letu nepričakovano zapustil ljubljeni sin in brat
GORAN BEC
iz Trebnjega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izraze sožalj*’ darovane vence in cvetje ter za vso pomoč v težkih trenutkih. Se posebno se zahvaljujem0
1 rl imiVri m Ifl	A GpKiii	t n tnmaira	a	11^	n	m	a	XI	^	n	1.	1	—	Z	1*2	n 	A__1 !l'	1	1	?	...	 -	Mffll
01
.	.	govorniku	Milanu	Koršiču	za	ganljive
vsem, ki ste našega dragega Gorana v tako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Žalujoči: mama, ata, Dragan, Svetlana in ostalo sorodstvo
se
ztia
cve
obi
tih«
PRODAM dve gradbeni parceli v Gorenji vati pri Milni, velikosti 30 arov, ali tudi več (po želji), z vso potrebno dokumentacijo za	.
gradnjo. Elektrika je na parceli,	^
voda poleg, asfalt sjcoraj do vasi,, ki je 2 km oddaljena od avtobusne in železnice postaje. Informacije dobite pri Ani Dremelj, Škrjanče 7, 68233 Mirna.
lth servis Črnomelj popravka in montira v garancijskem roku in izven vse vrste hladilnih naprav proizvodnje LTH, enako ti|di izdelke drugih proizvajalcev. Montiramo ne glede na oddaljenost. Pokrivamo teren od Trebnjega do Brežic. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, teL (068) 76-073.
OPRAVLJAMO vsa dela v zvezi z rezanjem pločevine (do 7 mm) na 2,5-metrskih Škarjah. Vodopivec, Brestanica, Stolovnik 49, tel. 75-156.
OPRAVLJAM VSA ELEKTRO-INSTALATF.RSKA DELA.
ZAHVALA
9. junija nas je v 77. letu starosti tiho, kot je živel, za vedno zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče in brat
ALOJZ PAPEŽ
Vih 17 pri Boštanju
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem..]0 j, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Najl®"^ hvala kolektivom Stillesa, Jutranjke in Tovarne konstrukcij iz Sevnice za v<o pozorno* ^ darovane vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Juriju Pesjaku za dolgoletno zdravljenje- ^ enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji po*1’ duhovniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Terezija, otroci Lojze, Jože, Slavka, Rezika in Mimica z družil18111'’ brat Tone, sestra Lojzka ter vnuki
?*hv *n ve Pesm *adn o*bj
22
DOLENJSKI LIST
Št. ?ti 11611
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 49. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, sin, dedek, brat, tast, svak in stric
EDVARD    VOLF
fc* * zaJiyalJujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem soJaK»nCen?’ •	816	nam	Poma€ali	v	najtežjih trenutkih, izrekli
nipo^L •’ P°, .Jnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na strani 1,za Jl P?**- Posebna zahvala dr. Mlačaku, ki mu je stal ob siminL ■MdnJlh trenutkih, družini Petrič in Jožici Vandot, If"™?ln.‘. organizaciji in sodelavcem iz šivalnice TOZD opravljenfobred Metlika’ Rudniku Kanižarica ter župniku za
Žalujoči: žena Anica, hčerka Edica, hčerka Anica z •no, mama, bratje in sestri i, družinami ter ostalo sorodstvo
Medika, Ulm, Črnomelj,
Se la pri Dragatušu, 13. 6- 1980
Solza grenka ne bi bila, ko tebe, dragi, zemlja ne bi krila.
V SPOMIN
1. julija mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj v komaj 14. letu starosti zapustil naš dragi sin in brat
BRANKO ERŽEN
iz Vel. Strmice
Mineva žalostno leto, odkar te je kruta usoda iztigala od nas. Zeto tiho je brez tebe, toda tvoj tihi dom nam govori, da te za vedno več ni. Hv ala vsem, ki se ga še spominjate.
Neutolažljivi: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki, nenadomestljivi izgubi našega dragega, dobrega moža, očjja, brala, nečaka m svaka
IVANA PRISTAVCA
roj. v Bršljinu pri Novem mestu
Priiatpfi!? “ aljujemo vsem njegovim nekdanjim sosedom, zadnii il1? ln znai}cem.> k> » g* spremili na njegovi prezgodnji Škofi!	Pflnes^	cvetje	in	sočustovali z nami. Počival bo v
J Loki, kjer je bfl njegov drugi dom.
4018 Marija z Bojanom, sestra Mara z 2 rt? Tmetom> nečaki Davorin, Anka, Andrej in Milena ‘‘‘■uzinami, svakinja Anica, teta Lori, bratranec Marjan, stric Lojze in ostalo sorodstvo.
Škofja Loka, Novo mesto, Goriča vas, Ljubljana, Zalog, 23. 6. 1980
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je zapustil dragi oče, stari oče
ANTON
KUKMAN
Iskrena hvala vsem za podarjene vence, posebno kolektivom Pionir, Labod, ZB, upokojencem iz Otočca in Novega mesta, Krajevni skupnosti Otočec in Bela Cerkev za prapor. Posebej se zahvaljujemo govornikoma tov. Jožetu Košaku m Tonetu Riflju, vsemu zdravstvenemu osebju, godbi in pevcem iz Novega mesta.
Žalujoči: žena Marija, sin Tone z družino, hčerka Marjana, z družino, ostalo sorodstvo in vsi pokojnikovi prijatelji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
... ANE PREMRU
iz Gruče 3, Šentjernej
^iskreno zahvaljujemo vsein sorodnikom, vaščanom in ovnim organizacijam, ki so v tem težkem trenutku sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje. Hvala °vniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše ga dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA ŽONTA
s Potovega vrha 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Tovarni zdravil Krka-odd. izolacije in ATB za podarjene vence, župniku za poslovilne besede in lepo opravljeni oored.
Žalujoči: žena Marija, sin Slavko z ženo, hči Marjeta z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
b boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in svaka
IVANA GOLETA
iz Šalke vasi pri Kočevju
se js)cre
ziiancemn°u7;iuiem0 sorodnikom, sosedom, prijateljem in cv’etjei vencp1VOma Kočevje in Hydrovod za darovano °t>red.’ Hvala a 'zre^®n° 50&(j0, godbi in župniku za opravljeni doma VSem’ ki ae na&ga očeta spremili do njegovega
]^e*ena > sin Ivan in hči Helena z aruzmami, brat Rudi in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE PRAH
iz Čanj 33, Blanca
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz nevrolo3cega oddelka Splošne bolnicc Maribor in skrb in nego v zadnjih trenutkih njenega življenja. Iskrena hvala tudi sosedom Zakškovim, Kerinovim in Hlebčevi za pomoč. Hvala pevcem iz Trbovelj, govorniku za poslovilne besede, sodelavcem in kolektivom za darovane vence ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
v 8l.
letu
ZAHVALA
starosti je nehalo biti srce naše drage, nadvse dobre mame
ANE MATEKOVIČ
in v!a jujetno se v>im Vaštetove 14, Novo mesto Pes	govorniknmo	50 n®m.*2rekli sožalje, ji darovali cvetje
^uPniku za	Poslov‘ljie besede, pevkam za ganljive
oseh/1 ?°t‘- Hvala dr in *ci ste Pokojno spremili na njeni 114 bi« ^“r^ega oddelki 7ad°te°fetno uspešno zdravljenje, ‘J* vrnili zdravje	novomeške bolnicc za pomoč in trud,
Sinova Ivan in Jože z družinama
Vsem ki se je najlepša hvala.
V SPOMIN
29. junija bo minilo leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica
ROZALIJA
SAJE
iz Malenške vasi
Se spominjate in obiskujete njen grob,
Vsi njeni
J6V1) 26.
V SPOMIN
30. junija bo minilo šest žalostnih let, odkar si šel tragično od nas, ljubljeni brat
FRANC
JERMAN
z Loške ceste 2, Črnomelj
Šel si od nas in nikoli se ne vrneš, bolečina pa je ostala v naših srcih. Še vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj.
Vsem, ki se ga še spominjate in mu prinašate cvetje in prižigate cvečke, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 22. jung, ko nas je v 59. letu zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC
ROLIH
iz Gor. Suhadola
Mineva žalostno leto, odkar te je nepremagljiva bolezen prezgodaj iztrgala od nas. Zelo tiho in prazno je brez tebe, ne moremo verjeti da te ni, toda grob nam govori, da te za večno ni.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
FRANCA
ZUPANA
iz Volčjih njiv 6 pri Mimi
se iskreno zahvaljujemo gasilskim društvom, obema govornikoma za tople poslovilne besede, sovaščanom in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, delovnim organizacijam za podarjeno cvetje in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Trebnje, urološkega oddelka Splošne bolnice No^o mesto in Onkološkega inštituta v IjiibljanL
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA
KLOBUČARJA
iz Dobindola
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, posebno pa /urgovim in Ponovim za pomoč, vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivom: Kovinar Novo mesto, Industrija obutve, Novoteks-konfekcija I., Frizerski salon Jelka-Dol. I opuce, uD Dobmdol in Uršna sela, ZB NOV Uršna sela, SVP Novo mesto. Iskrena hvala tudi tov. Francu Grilu za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Kristina, sinova Alojz in Jože z družinama, sin Marjan, hčerke Tinka z možem Vida in Manca z družinama, Zofka s Sanjo in hčerka Jožica
IZ ER£ŽIŠK€,.
P0R0DNI$NIC£^
V času od 7. 6. do 13. 6. 1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Božica Krajan iz Brežine - Danijelo, Darinka Podvinski iz Bukoška -Tatjano, Fanika Sošterič z Mrčnih
sel - dečka, Nevenka Čakanič iz Kerestinca - Vjekoslava, Jožica Jamšek iz Zdol - Matjaža, Anica Preskar iz Pavlove vasi — deklico, Rebeka Naglič iz Krškega - dečka, Anica Pangrčič iz Brezja - Moniko, Terezija Cepin iz Zakota - dečka, Terezija Ban iz Krškega - dečka,
ČESTITAMO!
funija 1980
DOLENJSKI UST
23
itittltH
S * ^ S' * .
\ Najboljši metalec diska 5
Jutri se v Beogradu začne finalno atletsko tekmovanje za pokal maršala Tita, na katerem ima pravico do nastopa po dvanajst najboljših v posamezni disciplini v državi Novomeščani že več let na vseh velikih atletskih tekmovanjih v državi igrajo vidno vlogo in tako bo tudi te dni v Beogradu. Med tistimi, ki so si v prejšnjih tekmovanjih priborili pravico do nastopa na finalnem tekmovanju, je tudi 23-letni Boris Okleščen, metalec diska iz atletskega kluba Novo mesto. Medtem ko je bil na lanskem tekmovanju Boris med dvanajstimi najboljšimi metalci diska zadnji, je letos med kandidati za najvišja mesta, o čemer najbolj zgovorno govore njegovi zadnji rezultati, ki so ga tudi pripeljali v jugoslovansko reprezentanco, ki je pred kratkim uspešno nastopila na balkanskem prvenstvi v Sofiji Z atletiko se Boris, sedaj absolvent visoke šole za telesno kulturo, ukvarja komaj pet let Začel je s kopjem, nadaljeval s kroglo in bil 1976 državni mladinski prvak v metu krogle. Vendar je še vedno iskal svojo disciplino. Ker je klub potreboval metalca diska, je vzel v roke tudi ta športni rekvizit, ki je bil že starim Grkom simbol atletike. Zadnji, ki se je pred Borisom v Novem mestu ukvarjal z diskom, je bil prof. Penko, katerega met 44,44 metra je bil dolenjski rekord več kot 13 let, do pred tremi leti, ko je Boris vrgel disk 20 centimetrov dlje. Potem je Boris še štirikrat popravil dolenjski rekord, ki znaša sedaj 52,72 metra, kolikor je dva kilograma težak disk vrgel
na tekmovanju v Novi Gorici Ta met mu je tudi odprl vrata v državno reprezentanco.
„ Najhujši je bil prehod od mladincev k članom, ” pripoveduje Boris. „Med mladinci sem bil med najboljšimi, med člani pa na repu ” Se lani je bil komaj peti v Sloveniji in dvanajsti ali trinajsti v državi „ Vendar sem tiste rezultate dosegal z malo treninga. Ko sem spoznal, da se z metom okoli 50 metrov prebijem med najboljše - do tega pa so mi manjkali dobri trije metri -sem se odločil, da bom začel resno trenirati Predvsem mi je manjkalo moči tu pa tekmovalec lahko tudi sam veliko naredi; potrebuje le prostor in uteži ’’
Lansko jesen so za silo usposobili klet v stavbi na novomeškem stadionu, kjer je potem Boris celo zimo dan za dnem delal dolgotrajne in naporne vaje z utežmi: počepe s 150 in več kilogrami na ramah, tako imenovani bendž, ko se dvigalec vleže na klop in dviga v ležečem položaju.
Zimsko garanje se je Okle-ščenu hitro obrestovalo: na vseh letošnjih tekmah, razen seveda na balkanskem prven-stiu, je zmagpl, njegov najboljši met je letošnji tretji najboljši v državi Zato Boris upravičeno misli, da v Sofiji ni zadnjič oblekel majice z državnim grbom. „ Če bom imel žez zimo primeren prostor za trening, računam, da bi prihodnje leto disk lahko vrgel 56 ali 57 metrov.’’ Pri vsem tem pa je za Borisa šport predvsem veselje, razvedrilo, sprostitev, konjiček, ne pa edini življenjski cilj in smisel
A. BARTEU
Konec zidaniških »podvigov”
Prijeli Jožeta Roliha — Lastniki zidanic se končno le lahko oddahnejo
Po dobrih treh mesecih se je prejšnji torek zvečer ob organizirani akciji miličnikov in delavcev novomeške UJV končala vlomilska pot 26-letnega Jožeta Roliha, osumljenega številnih ulomov v zidanice, predvsem po Trški gori.
Po prvem vlomu v noči na 2. marec so se podobni »podvigi” nadaljevali iz dneva v dan. Iz zidanic so izginjale jestvine, odeje, cigarete, pijača, tako da so novome9ci kriminalisti do torkovega prijetja pripisali Rolihu nad 50 vlomov na območju Trške gore, Grčevja, Golu-šnika, odhajal pa je tudi čez Krko na Tolsti vrh, v okolico Brusnic in Rateža, kjer so za njim ostajala razbita vrata vikendov in zmanjšane zaloge v kleteh. Kriminalisti pa upravičeno sumijo, da je bilo vlomov še več, vendar jih vsi občani niti prijavili niso.
In kako to, da se je toliko časa izmikal roki pravice? Nedvomno je imel Rolih pomagače, večkrat pa je odhajal na izlete v druge kraje, tudi v Portorož in Ljubljano. Da tudi te
  N
ZANIMANJE ZA BELOKRANJSKE IZDELKE
V okviru turistične prireditve „Ohcet v Ljubljani” so organizatorji povabili tudi izdelovalce predmetov ljudske obrti iz vse Slovenije, ki so si postavili stojnice v Čopovi ulici. Svojo stojnico je imela tudi Marica Cvitkovič iz Adlešičev, ki je prodajala lepo izvezene izdelke iz pravega belokranjskega platna. Najboljša .reklama” za svoje delo je bila Cvitkovičeva sama, ki je bila oblečena v belokranj-* sko narodno nošo. Okoli njene strojnice je bilo vedno polno ljudi.
Priznanja CZ
S svečanosti ob dnevu civilne zaščite v Kočevju
Na svečanosti ob dnevu CZ v Kočevju so najzaslužnejšim za razvoj in uspehe enot CZ podelili priznanja.
Zlate značke in priznanja so prejeli: Miha Petrovič, Nikolaj Marentič, Janez Lesar, Anton Kovačič, Alojz Pretnar (vsi iz Kočevja), Milena Vlašič (Stara cerkev), Tinka Gregorič (Struge), Jože Janež (Osilnica), Alojz Čampa (Itas), Ivan Jerman (Salka vas) in Stane Lukave-čki (Melamin).
Značko in priznanje CZ so prejeli: prva ekipa PMP iz KS „lvan Omerza” (za osvojeno prvo mesto na občinskem tekmovapju ekip PMP), sekretarka skupščine občinske organizacije RK Jožica Klarič in gasilska enota Inkopa Kočevje, ki je zmagala na zadnjem tekmovanju gasilskih enot CZ iz OZD.
Tokrat so bila taka priznanja podeljena prvič. Dobili so jih predvsem tisti, ki že dolga leta, večina od začetka, delajo na področju CZ. Ob podelitvi so ugotovili, da je še precej občanov, ki bi zaslužili priznanja, in da bodo ti prišli na vrsto pri prihodnjih podeljevanjih.
J. P.
DEKLETCE PRITEKLO NA CESTO
28-letni Jože Zagorc iz Gorenjega Vrhpolja se je v petek zvečer peljal na kolesu z motorjem od Šmarja proti Šentjerneju. V DoL Brezovici je iz leve nenadoma pritekla na cesto lldetna Dušanka Frišt, ki jo je zadel in zbil po tleh. Oba sta padla. Dekletcu so pomoč nudili v novomeški bolnišnici, Zagorcu pa v šentjemejskem zdravstvenem domu.
Letos 2 medveda
Načrt odstrela divjadi
V lovskem letu 1979 so načrtovale lovske družine na območju obči-
V soboto Noč na Kolpi
Prireditev bo letos v Gribljah — Med gosti televizijska znanca Jaka šraufciger in Dudek iz Gruntovčanov
Letošnja tradicionalna turistično -zabavna prireditev Noč na Kolpi bo v soboto, 28. junija, ob 20. uri na
odločiti, kam v soboto, 28. junija, naj zavije v Griblje. Prepričani smo, da mir ne bo ne dolgčas ne žal.
poti niso bile povsem nedolžne, je zelo verjetno. Se nekaj je, kar je oviralo iskanje. Rolih je dobro poznal vse kraje, bil izredno hiter, dnevno prehodil daljše poti, videli so ga zdaj tu, zdaj tam. Včasih se je za nekaj dni potuhnil, tako tudi
zadnje dni. V torek pa je ponovne odšel v akcijo. Ob pomoči občanov so ga miličniki in kriminalisti prijeli v Runčcu pri Novi gori na samotni poti Presenečenje je doživel s cigareto v ustih in vrečko v rokah.
B.B.
SEMlSKE IGRE — Če prav je vreme slabo kazalo, sije semiške igpe ogledalo nad 2000 ljudi. V raznih spretnostih iz predvojnih časov se je pomerilo sedem ekip iz okolice Semiča in ekipa iz Gradca. Zmagal je Štrekljerec, drugi je bil Črešnjevec, tretji pa Gradac. Zmagovalci so prejeli pokale in diplome. (Foto: F. Dtganc)
V Šentjerneju konjske dirke
V nedeljo ob 15. uri na prenovljenem hipodromu
Dolenjskim ljubiteljem konje-niškega športa se v nedeljo, 29. junija, po daljšem premoru obeta zanimiva prireditev. Sentjemejčani pripravljajo tega dne ob 15. uri na prenovljenem hipodromu velike konjske dirke, ki jih organizira domači klub za koroški šport.
V nedeljo bo na programu osem dirk, od krožne dirke Slovenije, do enovprežne vožnje za 3-do 12-letne
Kaktusovih sto cvetov
Z lepoto plačan trud
V Kidričevi ulici v Sevnici živi tovarišica Ašičeva, ki je velika
ljubiteljica rož. Poseben ponos ji je kaktus z imenom epilil, doma iz tropske Amerike, ki je letos zacvetel z nad sto cvetovi hkrati.
Epifil je kakteja z bolj ali manj sploščenimi vejami, sestavljenimi iz členkov, ki so po robu valovite ali nazobčane in imajo dobro vidno listno rebro. Razmnožuje se s potaknjenci, ki poženejo koreninice v mešanici listovke, peska in lesenega oglja. Epifil, ki ga običajno gojimo v posodah, mora pozimi v stanovanje ali topel rastlinjak, poleti pa v polsenco. Zalivanja ne potrebuje dosti.
FRANC SESKO
domače kasače. Po besedah prirediteljev bodo obiskovalci - računajo, da jih bo blizu 10.000 — prišli na s/oj račun, saj bo nastopio kar okoli 50 konj iz vseh slovenskih klubov.
Poleg te, že tradicionalne dirke pa bodo Sentjemejčani v jeseni organizatorji ene največjih konjeniških prireditev v Jugoslaviji, na kateri bodo po trije konji iz vakea republike skušali doseči naslov najboljšega v državi. Tekmovanje bo h toliko bolj zanimivo, ker tudi domačini v tej tekmi niso brez možnosti Nedeljska prireditev bo zato dobra preizkuhija.
272 sm. Načrta niso v celoti dosegle, saj so odstrelile 103 jelene in 262 sm. To so ugotovili na zadnji seji
  . SQ
ne Ribnice odstrel 119 jelenov in iloti i
s 103 jel ivili na
občinske skupščine Ribr sprejemali načrt odstrela za lovsko leto 1980.
Odstrel medvedov, risov, volkov in divjih petelinov je bil načrtovan za vse območje Lovske zveze Kočevje. Na območju občine Ribnica pa so padli trije medvedi (2 v revirjih LD Ribnica, 1 LD Dolenja vas) dva risa (zaradi smrti katerih je bilo veliko napisanega, še več pa je bilo govoric) in dva velika petelina.
Za letos je na območju Ribnica
predviden odstrel 121 jelenov in 277 srn. Med\ MA Velike Polja vas); divjih prašičev 17 (lani 10), je-
srn. Medveda naj bi padla le dva (LD Velike Poljane in Ld Dolenja
rebov 38 in zajcev 95.
kopališču v Gribljah. Vsa prejšnja	T.	G.
leta je bila v Metliki, a se je pokazalo, da letos ni pravega zanimanja za organizacijo, pa je prijelo stvar v roke Kultumo-umetniško društvo Niko Zupančič iz Gribelj.
V programu bodo sodelovali izvajalci, ki bodo gotovo pritegnili gledalce z obez bregov Kolpe. Ta večer se bodo pojavili na odru: narodnozabavni ansambel Henček s svojimi fanti kantavtorica Mateja Koležnik, pevec Andrej Plevnik,
Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko, vedno kvalitetnejši se-kstet Vit is, folklorna skupina iz Črnomlja, Miljutin Šimek - Jaka Šraufciger, humorist iz Maribora, bolj znan kot voditelj pokojnega TV žehtnika, kot gost večera pa se bo pojavil Martin Sagner - Dudek, priljubljeni lik pred leti predvajane televizijske nadaljevanke. Program bo povezoval Toni Gašperič, nečak tete Mare.
Glasbe, petja in humorja torej ne bo manjkalo, organizatorji pa niso pozabili tudi na dobro kapljico in na jedi - specialitete. Kdor se ne more
S
Pavlič padi
pri 210 km j na uro
Na dirki v ČSSR v naliv, ko je bil drugi' Zdravniki obetajo hitro j okrevanje
Lojze Rivfič je imd na ski mednarodni mo dirki za pokal F1M v Bistrici v ČSSR res zv mero sreče, pa čeprav potem, ko je bQ na pragu svojih največjih uspehov; dokončaL
Lojze je že kvalifikacijah s petim mest' Jnbnl, da lani ni njkjs®1: osvojil prvega mesta. To 'f \ nedeljsko vožnjo še potrdi, “ je bil vseskozi na drugem n*1**' nekaj sto metrov pred dlje* I* ■e zapeljal v hud naliv, motOP jvičd drseti in pri 210 k* * uro je Pavlič zletel v ograjo.
Na srečo so posledice huM? padca bolj vidne na motorja, 7 je povsem uničen, medtem k®* Pavlič končal le s tremi ^ lomljeni rebri. Dovolj, da 1* ^ mogel nastopiti na dirki ** Nizozemskem, medtem ko ^ zdravniki zagotavljajo, da boj* nastop 6 julija v Belgiji Upajmo, da bo imd takrat * aeče.
V-	—‘
TAT MED RIBNIŠKI^ OBČINARJI
Pred tedni je neznan storilec kal prostore občinske stavbe V*' nici in iz nezaklenjenih pisarn®^: sd iz ženskih torbic 2.840 d*!? več prehrambenih bonov. so te dni prijeli 22-letnega Rit*7 na Andjdka M., ki je osu*v omenjenih tatvin. Vse kaže, dab®JJ morah kazensko ovadbo zoper razširiti, kajti miličniki ga sami® ' nekaterih podobnih dejanj.
NAŠEL ŠTIRI PARE ROGOV - Te jelenje rogove je našel zadnja štiri leta lovec Mivšek iz LD Sodražica. Vsako leto je našel par rogov, in sicer na istem območju. Najdene rogove je pokazal na nedavni razstavi lovskih trofej v Doleni vasi. (Foto: Glavonjič)
S TRAKTORJEM STA SE PREKUCNILA
V soboto zvečer se je 50-letni Anton Pelko iz Šmarjeških Toplic eljal s traktorjem, na katerem je lila tudi njegova mati, 72-letna Marija, od Grčevja proti Pahi. Tam se je traktor v vseku prevrnil, tako da sta bila voznik in mati poškodovana in so jima pomoč nudili v novo me 3: i bolnišnici. Gmotno kodo so ocenili na 7.000 din.
ELAN S FRANCOSKIM PRVOLIGAŠEM
Za zakjučck nogometne sc*r ne pripravjja NK Ehn mc40 rodno pr^ftcgsko teina
sredo, 2. julija, se bodo meški nogometaš ob 17. Stadionu bratstva pomeriti z znan ir prvo figa šem iz Nice, za gia tudi nekdanji nogpi beograjskega Partizana Bjel Francoski nogometaši so m od 30. jmja do 12.
Novem mestu na pripravah, pa jih naš strokovnjak V—. Markovič, dosedanji trener ' gicbicga Dinama.
NOGOMETNA VESELICA
Nogometni klub Ebn £ pravfa za soboto, 28. veselico rta Stadionu btaU^Lj enotnosti v Novem mestu- Vp leti so že prirejali te veselic®’^ klubsko blagajno prinesejo ^ denarja. Nogometaši vabj® jj. veselico, ki se bo pričela ®® 4 uri, vse ljubitelje nogo01® ostale občane. Pripravil10 bogat »ečdov z okob dobitki med njimi tu)1 % zg ski sprejemnik in P01" Organizatorji obljubljajo ^ jedačo, med drugim jedi odojka m jagenjčka, ** domačo kapfico bo nctKfta Vinska klet, t kr poskočno glasbo I* anambeL
j*
ZATIRANJE SLINASTIH POLŽEV
na gospodarsko škodil^ ■'
Delegati vseh treh zborov repiške občinske skupščine so sedali v polmračni sejni sobi in so se dolgočasili, kajti na dnevnem redu je bila ocena gospodarjenja repiških delovnih organizacij v preteklem letu. K spanju šileče govorjenje je poživil tovariš Polžič, delegat krajevne skupnosti Zgornja Repičeva draga, ki je vidno razbuijen rekel: »Tovarišice in tovariši! Na njivah v Zgornji Repičevini so se pojavili slinasti polži, ki že delajo in bodo še naredili veliko gospodarsko škodo, če jih ne bomo začeli načrtano uničevati.”
•••••••••••
Delegate je novica predramila, tovariš Župan, debel možak z močnimi črnimi brki, pa se je odkašljal, preden je rodil misel: »Predlagam, da ustanpvimo samoupravno interesno skupnost za uničevanje polžev in da se lotimo uničevanja škodljivcev sistematično in po samoupravni
Iniciativni odbor je imel pet sestankov: dva sta splavala po vodi zaradi nesklepčnosti, na drugih treh pa so pretresali moralno-politične kvalitete predlaganih delegatov za skupščino samoupravne interesne skupnosti za uničevanje ••••••••••••
polžev ter se kregali zaradi tega, kdo bi bil najprimernejši za predsednika izvršnega odbora. Za te važne odločitve so porabili več kot dva meseca, potem pa so še tiri mesece čakali na papirje tovariša Paragrafiča, priznanega pravnika, ki je izjavil, da bi trikrat raje lastnoročno pobral vse polže v Zgornji Repičevini. kot pa da se mora ubadati z zapletenostjo pripravljanja samoupravnih aktov.
Na seji vseh treh zborov repiške občinske skupščine — bila je pol leta po tem, ko je delegat Polžič resno opozoril
••••••••••••••
enjajo polži v ^epičevi dragi - J® j Zupan veselo ugotovil- <r^.» ge delegatke, spoštovan*^ legati! Sporočiti vam m I razveseljivo novico, da J® ^ t pred dnevi ustano^r^. sedemnajsta samoupravn^ te resna skupnost, in ^r' samoupravna interesna pj I nost za zatiranje po»c*r '" f delu ji ždim veliko	I
Delega« ®
novo ustanovljena	tf	»
na interesna ricupnosir.$j imeU kaj delati, kg« požrli, kar jun je bšo	j
in so se preselili v
^ TON.G*fr>$