G fírapharl-
Za Riccarda Illyja
pomanjkljive
infrastrukture
hromijo razvoj
severovzhodne
Italije
>/14
Potres na Japonskem; nevarnost radioaktivnega okuženja
Francoska revolucija, kakovostna glasba in - srečanja
/
10
Primorski
TOREK, 17. JULIJA 2007
Št. 167 (18.950) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Interes otrok na prvem mestu
SandorTence
Interes otrok, da se še naprej šolajo na dvojezični šoli, mora prevladati nad političnimi in vsemi drugimi stališči. Tako paritetni odbor za slovensko manj ši no, ki se je vče raj so -glasno opredelil za ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezične šole v Benečiji. Usmeritev so podprli tudi člani, ki jih je v odbor predlagala desnica, kar ni zanemarljivo dejstvo, temveč politični signal, ki bi ga morali pristojni upoštevati.
Kot bi morali pristojni tudi upoštevati, da so se za srednjo šolo v Špetru Slovenov opredelile skoraj vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu. To so naredile na seji komisije, ki je odobrila deželni zakon za Slovence. Če dodamo, da srednjo šolo podpirata tudi rimska in deželna vlada bi ne smelo biti ovir, da bi šolarji, ki so končali osnovno šolo v Špetru, lahko nadaljevali šolanje na isti šoli. To bi bilo normalno in naravno.
Stališče o šoli pa ni edino stališče, ki ga je včeraj zavzel paritetni odbor. V sklopu zaščitnega zakona je zelo pomembno, da se je odbor opredelil za postopek za izvajanje t.i. vidne dvojezičnosti. Nobenih vsiljevanj ali odločitev z vrha, temveč vabilo občinam, pokrajinam in gorskim skupnostim, da se izrečejo o tem vprašanju in da pojasnijo svoja stališča.
V duhu zaščitnega zakona, ki nikomur ne vsiljuje ničesar, ampak tolmači pravice Slovencev kot bogastvo za celotno skup nost.
TRST - Soglasna usmeritev na včerajšnji seji
Paritetni odbor podpira nižjo šolo v Špetru
Zaščitni zakon: začetek postopka za vidno dvojezičnost
NABREŽINA - Praznovanje 110-letnice ustanovitve godbe
Zaigrale so godbe
V soboto jubilejni koncert nabrežinskih godbenikov, v nedeljo pa mimohod pihalnih orkestrov
Nedeljski mimohod nabrežinskih godbenikov v narodnih nošah
KROMA
NABREŽINA - Praznovanje 110-letnice delovanja godbenega društva Nabrežina je z nedeljskim sprevodom zamejskih godb na pihala doseglo svoj vi-
šek. Glasbeni sprevod, ki so ga sklenili domači godbeniki v narodnih nošah, je z na-brežinskega trga v ritmu koračnic krenil proti športnemu igrišču Sokola; na pri-
reditvenem prostoru so sodelujoči pihalni orkestri najprej skupaj zaigrali, nato pa nastopili vsak s krajšim programom.
Na 6. strani
TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino podpira prizadevanja za ustanovitev nižje srednje šole v sklopu dvojezične šole v Špetru v Benečiji. Podpora šoli je bila soglasna, kar pomeni, da so jo podprli tudi člani odbora, ki izhajajo iz vrst desnosredin-skega zavezništva. Paritetni odbor se je tako pridružil pozivom, ki v korist ustanovitve šole (predlagatelji so starši otrok) že v šolskem letu 2007-2008 prihajajo s strani rimske in deželne vlade..
Odbor je na včerajšnji seji tudi začel postopek za izvajanje člena zaščitnega zakona, ki določa tako imenovano vidno dvojezičnost. Predsedniku Bojanu Brezigarju so poverili nalogo, da o tem vprašanju v drugi polo vi ci sep tem bra pri sluh ne mne njem pokrajin, občin in gorskih skupnosti.
Na 3. strani
Na Goriškem bodo okoljske vozle reševali s soudeležbo občanov
Na 12. strani
Repentabor: občinski svet o smernicah glede spremembe regulacijskega načrta
Na 5. strani
Trst: na trgu pri Rusem mostu bo nastala »tematska tržnica«
Na 5. strani
EU - Po napovedi italijanskega ministra De Castra
Italija in Slovenija skupaj proti hrvaški ribiški coni
BRUSELJ - Italija in Slovenija vzpostavljata skupno fronto proti Hrvaški zaradi njene odločitve, da bo preprečila italijanskim in slovenskim ribiškim ladjam vstop v svoje teritorialne vode na Jadranu. Novico je včeraj sporočil italijanski minister za kmetijske politike Paolo De Castro, ki je o tem problemu razpravljal s slovenskim kolegom, kmetij skim mi nis trom Iz to kom Jar cem ob ro bu sve ta kme tij skih mi nis trov Evropske unije v Bruslju.
Kot je novinarjem povedal De Castro, nameravata Italija in Slovenija postaviti problem na mizo sve-
ta zunanjih ministrov Evropske unije, ki se bodo sestali 23. julija. To bo poskus obeh držav, da bi pri tem dosjeju dosegli napredek, je dodal De Castro.
Kot je znano, se je hrvaška vlada odločila za aktiviranje doslej »zamrznjene« zaščitne ribolovne cone, in to s 1. januarjem 2008.
Si cer pa so kme tij ski mi nis tri Evropske unije na zasedanju v Bruslju včeraj opravili prvo razpravo o vinski reformi, ki jo je pred dnevi predlagala Evropska komisija. Nekateri predlogi reforme so članice raz de li li, v pr vi vrs ti ta, da naj bi vi -
no grad niš ke povr ši ne skr či li za okrog 200 tisoč hektarjev v petih letih. Po letu 2014 naj bi bile pravice do nasaditve vinogradov ponovno brez omejitve, kar pomeni popolna liberalizacija sektorja. Glede tega dela reforme je med članicami razumljivo veliko skepse, saj je sektor vinogradništva reguliran in bi bilo treba tudi po letu 2014 ohraniti nadzor nad njim. Ni namreč jasno, ali bo lahko proizvajalec najprej prejel finančno podporo za izsek svoje trte, na to pa že čez ne kaj let no ve pri -spevke za ponovno zasajevanje vino gra dov.
2
Torek, 17. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
ISTRSKI ZORNI KOT
Jadranski poslanski nogomet
Miro Kocjan_
Istrska politična javnost v bistvu nima pripomb na stik med predstavniki koprske in tržaške luke, med katerim so se pogovarjali, načelno pa že dogovorili, o potrebi po tesnejšem sodelovanju med dvema severno-jadranskima lukama. Ponekod so med časniškimi vrsticami tudi komentarji češ, z ene strani svetovna glo-balizacija, z druge pa Evropska unija, dobesedno terjata zlasti v tem delu Evrope večjo povezanost. Zlasti je to bistvenega pomena v pomorstvu, posebno glede na to, da bo treba krepiti linije na Daljni vzhod, ki vse bolj postaja gospodarski magnet.
Nekateri mediji poročajo o tem stiku kot o nečem povsem novega pri čemer pa pozabljajo, da so prvi domala uradni stiki med dvema lukama bili že okoli 70 let. Tedaj (v Trstu je županoval Spaccini, glavni predstavnik luke je bil Furlan, ki je bil Spaccinijev predhodnik, koprsko luko pa je predstavljal Prinčič), so kljub neravno gladkim odnosom med dvema državama, dasiravno so bila že prozorna znamenja za pričetek osimskih pogajanj in so stekle tudi priprave za helsinški sporazum o evropski varnosti in sodelovanju, so pogovori med drugim zajeli celo vprašanje, kako naj bi morebiti obe luki skupaj pričeli izkoriščati stari del tržaškega pristanišča. Napredka žal ni bilo zavoljo težav pri italijanski vladi in vse-ostrejšega odpora desnice. Vse to imajo nekje zapisano v koprski luki.
No, zdajšnji start obeta drugače, pri čemer pa je tudi opazno, da ga severno zahodni del hrvaške Istre spremlja z zanimanjem. Potreba po sodelovanju se neobhodno širi neglede na državne meje in na odpor desničarskega torka. Nekateri istrski častniki pišejo kar o »zavezništvu« med dvema lukama.
Na kvarnerskem področju pa se, na veliko zadovoljstvo prebivalcev, širijo možnosti za potniški promet tako med otoki in obalo, kakor med otoki. V Me-ragu na Cresu je predsednik kvarnerske regije Zlatko Komadina predal namenu novi, to je drugi trajektni pomol na otoku. Na vrsti bo kmalu graditev tretjega pomola. Dosedaj so, s pomočjo države, porabili okrog 11 milijonov kun. Prvi pomol je dolg 70 metrov, drugi pa 80. Objekt naj bi služil zlasti za proge med Cresom in Krkom, ki je zlasti poleti takorekoč že polno zasedena, pa tudi za stik s kopnim. Domačini na Cresu, ki jim objekt še kako prav pride tudi za njihove potrebe, so nadvse zadovoljni. Za kroniko naj povemo, da je predsednik mestnega sveta Cresa Italijan Nivio Toich. Vsiljuje pa se tudi podatek, da bodo z novega in že obstoječega pomola imeli 90 voženj tedensko. Lani so trajekti na teh linijah peljali nad 640 tisoč potnikov, na njih pa je našlo mesto tudi 320 tisoč motornih vozil.
Na Reki pa so se neodložno odločili. Mestni svet je sprejel sklep, po katerem bo morala rafinerija INE pri Mlaki prenehati z delom najpozneje 1. januarja leta 2010. Onesnaženje je prekoračilo mejo, zato pa naj bi najpozneje v prihodnjih šestih mesecih poskrbeli za sanacijo ali pa novo ureditev čistilnih filtrov. Onesnažen zrak škodi dobesedno vsemu mestu. Vlada pa naj bi skupno z mestno in deželno oblastjo pravočasno poskrbela za zaposlitev tistih, ki bodo ostali brez dela. Na Reki pa smo bili priča tehnološki promociji Furalnije-Julijske krajine. Regijo so namreč predstavili v takoimeno-vanem premičnem predoru, ki so ga med drugim zasedala sodobno prirejena tovorna vozila. Razstavili pa so umetnostne stvaritve FJK, planinski del regije, ki ga tujine še ne pozna dovolj, na koncu pa še obmorski predel, ki pritegne tako gospodarsko kakor turistično. Kakor navadno tudi tokrat obiskovalci niso mogli pogrešati gastronomske ponudbe. »Premični predor« je zdaj v Zagrebu, ki je tudi zadnja hrvaška etapa te razstavne prireditve Furlanije-Julijske krajine.
Na drugem mestu v tem tekstu smo že omenili vse večji pomen, ki ga v svetovnem gospodarstvu, prometu in znanosti, ima Daljni vzhod. Reka kot mesto in sedež vseučilišča se je v tem duhu odločila za sodelovanje z univerzo za sve-
/
tovne študije v Seulu, glavnem mestu J. Koreje. Naziv univerze je »Hankuk university«. Stik bodo pričeli uveljavljati z izmenjavo študentov, menda po petnajst za vsako stran. Geslo ob dogovoru o sodelovanju je bilo »Tako daleč, pa tudi tako blizu!«.
Predstavniki manjšine pa so prejšnje dni imeli na obisku italijanskega diplomata Andreja Mochi Honorya, ki je dosedaj vodil oddelek za vzhodni del Jadrana na zunanjem ministrstvu. Prisluhnili so njegovim sodbam o tem, kako delujejo italijanske manjšinske organizacije v Sloveniji in na Hrvaškem in kako naj bi v prihodnje žele še konkretnejše rezultate v prid skupnosti. Skratka v Kopru, na Reki in v Pulju je ob pohvali dosedanjemu delu, pa tudi uspehom, veleposlanik priporočil še večjo »aktivnost«, jasnejšo in trajno podporo koprskemu radiu in TV (v Sloveniji), dalje da mora oddaje koprske TV prenašati internet, predvsem pa naj bi odločneje pritegnili v organizacijo mlade manjšince, ki naj se prično še globlje zavedati, da so nosilci italijanske kulture.
Na teh pogovorih, zlasti v Kopru, pa je vnovič prišlo na površje, da odnosi med dvema manjšinskima organizacijama Italijansko unijo in Italijansko samoupravno skupnostjo (obe v bistvu predstavljata manjšino, toda samoupravna skupnost jo zastopa v Sloveniji, ker pač živi v drugi državi in deluje v razmeroma drugačnih okoliščinah) niso ravno vzorni. Ne gre za globoka trenja, bolj za nesporazume, ki izhajajo iz formalnih ravnanj, pa vendar niso dobrodošli. Zgodilo se je recimo to, da je nedavno bil v Kopru pri italijanski manjšini slovenski premier Janša, zraven pa niso povabili predstavnika italijanske unije, ki sicer ima svoj sedež na Reki. Zdaj pa se je nekako ponovilo, toda v obratni smeri, da je bil italijanski ambasador v Kopru, gostitelj pa je tokrat bila samo Italijanska unija, saj sploh ni povabila na pogovore predstavnike Samoupravne skupnosti. Benedetto Croce, sloviti italijanski filozof, je govoril »da bi morale imeti manjšine manj medsebojnih problemov, žal pa jih pogosto imajo več kot velike narodne skupnosti.« Svet j e majhen.
Italijanski konzulati v dveh državah kar intenzivno utrjujejo stike z manjšino tik pred počitnicami. Fulvio Rustico, ki je general konzul na Reki, je obiskal manjšino v Umagu ter ji priporočil, v bistvu kakor veleposlanik Mochi Honory, tudi več »fantazije« pri delu, seveda prav tako globlji stik z mladino, tokrat pa so se pogovarjali tudi o dvojnem državljanstvu za manjšince. Konzul je povedal, da so prejeli 1350 prošenj, od tega pa rešili blizu 600. Reševanje bi lahko bilo hitrejše, vendar ni, ker je osebja na konzulatu premalo.
V Pulju pa se je včeraj začel Puljski filmski festival, ki se bo končal s predstavo »Evropoliss - Meridiani«. Letos je Arena tako pripravljena, da bodo filme lahko spremljali nemoteno, kljub morebiti slabemu vremenu, na razpolago pa so tudi druge dvorane. Tujih filmov bo menda okoli 15, prvi film na programu pa je bil hrvaški »Pjevajte mi nešto ljubavno«. Dejstvo sicer je, da je kulturno - umetniških predstav letos zlasti v Istri, kakor potrjujejo tudi v Zagrebu, izjemno veliko, nekateri pravijo kar v vsaki vasi. Seveda pretiravajo. Navsezadnje je to dobrodošlo. Nekateri komentatorji sicer svarijo, da se je in se še zmeraj nabira v posameznih krajih, večjih in manjših, toliko predstav naenkrat (nekatere res niso kvalitetne), da ljudje preprosto ne vedo kam na ogled. Finale pa posvečam nogometu, čeprav ne najbolj elitnemu in še manj profesionalnemu, pa vendar nogomet. Trdijo, da je prisotnost gledalcev zlasti v tem primeru zagotovljena. V Splitu se bosta namreč 21. tega meseca srečali ekipi hrvaških članov sabora in rimskega parlamenta. To bo kaj videti. Takih meddržavnih pobud dosedaj ni bilo veliko. Kakorkoli pa bi si dovolil priporočiti (seveda se nevtralno ne vmešavam v morebiten potek tekme) izenačen rezultat, da ne bo spet na vrsti kaka politična zaostritev.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Skoraj vsak dan nam mediji povedo, da kdo kaj ve ali pozna že od vedno. Tudi to je naš kalk iz italijanščine, kjer je da sempre kar v redu in nihče ne razmišlja o nesmislu take trditve. Če bi le malo pomislili, bi se morali vprašati, kje ima ta »vedno« svoj začetek. Vse, kar danes vemo, smo se nekoč naučili ali izvedeli. Od takrat je lahko minilo že veliko let, morda smo bili takrat še otroci, morda šolarji, mladeniči. Nihče se ne rodi izkušen in vseveden, vsako naše vedenje in znanje je imelo svoj začetek. Brala sem o neki družini, da tam stanuje že od vedno, in ker ni živela večno, se je morala v nekem, morda daljnem času tja priseliti ali vseliti. Prav gotovo ne stanuje tam »še« od Noetovih časov. In če bi, bi morali reči, da so tam že od Noetovih časov. Vendar bi po slovensko rekli, da so tam že od pamtiveka, torej od zdavnaj ali točneje odkar pomnimo. V SSKJ lahko preberemo, da je »lev že od pamtiveka kralj živali«, torej do koder v preteklost sega naš spomin.
V Snojevem etimološkem slovarju je zapisano, da smo besedo pamtivek
prevzeli od Hrvatov (iz glagola pamti-ti). Vendar najdemo prav ta glagol že v Pleteršniku, kjer je tudi vek, vendar še nista združena v pamtivek. Uporabljamo ga, kadar hočemo nekaj, kar že dolgo vemo, posebej poudariti.
Od pamtiveka pa je le ena izmed možnosti, da povemo to, kar izrazijo Italijani s svojim »da sempre«. V slovenščini lahko rečemo, da nekaj vemo že od nekdaj ali pa da smo to vedno vedeli, pa tudi, da vemo to že zelo dolgo ali od zdavnaj. Kar pet različnih načinov, s katerimi povemo isto kot Italijani s svojim da sempre. Zakaj bi se torej oklepali tega tujega načina izražanja in bi ne obogatili svojega jezikovnega znanja s prej omenjenimi zvezami?
Komaj čakam, da bi ta naš zamejski (predmejski ali tumejski) od vedno izginil iz našega govora in medijev.
Zapisala sem, da komaj čakam, čeprav vem, da bi naši ljudje raje rekli, da ne vidijo ure, kar je spet eden izmed naših globoko zasidranih kalkov, ki se je vtihotapil v naš govor pod vplivom ital. zveze non vedo l'ora. V resnici ure sploh
ni in tudi nihče nanjo ne gleda. V enem od italijanskih etimoloških slovarjev sem našla razlago za to frazo, ki v resnici pomeni, da si nekaj izredno močno želim, zaradi česar se mi pogled zastre, zatem-ni, zato niti na uro ne vidim.
Slovenci se ne izražamo na tako zapletene načine, naš jezik še vedno ohranja neko razumno logiko. Potrpežljivo čakamo, če pa smo nestrpni in si res izredno želimo, da bi se nam kaj izpolnilo, dodamo spredaj še besedico komaj in tako nastane zveza komaj čakam. Kaj? Vse tisto, kar si tisti hip želimo, morda obisk prijatelja ali drugega človeka. Zato rečemo: komaj čakam, da pride, da dokončam študij, dobim službo ali karkoli drugega.
Lelja Rehar Sancin
UPRAVNO OKENCE
Neodvisna ustanova za zaščito osebnih
podatkov
OBČUTLJIVI PODATKI - Z današnjim prispevkom nadaljujemo pregled delovanja t.i. neodvisnih javnih ustanov (it.: »autorita indipendenti«, poznane tudi kot »authority«). Organizacija slednjih se razlikuje od strukture ostalih javnih uprav, saj vodilne organe ne sestavljajo politiki, ampak strokovnjaki na posameznih področjih. Do ustanovitve Ustanove za zaščito osebnih podatkovje prišlo leta 1997 z nelahkim ciljem: zagotovitev spoštovanja pravice posameznika do svobodnega in nemotenega življenja v okviru zasebne in družinske sfere (t.i.: »privacy«). Delovanje Ustanove poteka na osnovi pravil, ki jih vsebuje Z.O. št. 196 z dne 30 junija 2003. Gre za enotno zakonsko besedilo, ki zaobjema vse zadevne državne predpise. Na osnovi definicije, ki jo vsebuje 4. člen omenjenega Z.O. je »osebni podatek«: vsak podatek o neki fizični ali pravni osebi, ki omogoča posredno ali neposredno prepoznavanje oziroma izsleditev slednje. Med osebnimi podatki so deležni posebne zaščite t.i. »občutljivi podatki« (it.: »dati sensibili«). V to skupino uvrščamo podatke o rasni ali etnični pripadnosti posameznika, verskem ali filozofskem prepričanju in članstvu v političnih strankah ali sindikalnih organizacijah. »Najbolj občutljivi« pa so tisti podatki, ki omogočajo prepoznavanje zdravstvenega stanja ali spolnih navad posameznika.
IZVAJANJE NADZORA - Omenjena Ustanova opravlja nenadomestljivo vlogo zlasti pri zagotavljanju vsestranskega nadzora nad uporabo občutljivih osebnih podatkov. Javne uprave in zasebna pod-jet'a, ki razpolagajo z zbirkami osebnih podatkov, morajo sprejeti celo vrsto organizacijskih ukrepov za preprečitev protizakonite uporabe slednjih, začenši z imenovanjem odgovorne fizične osebe. Posebni tehnični ukrepi so potrebni za omejitev dostopa do podatkov, ki jih vsebujejo računalniki in za preprečitev prostega vključevanja le-teh v računalniške mreže, saj bi bil s
tem omogočen vpogled širšemu krogu uporabnikov. Med temeljnimi pravili, ki jih vsebuje Z.O. št. 196/2003, bi vsekakor podčrtali: obvezno predhodno obvestilo posameznika, na katerega se nanašajo podatki (13. člen - it.: »informativa«) in potrebo po privoljenju slednjega (23. člen). Predhodno obvestilo ni potrebno za vse postopke, ki jih javne uprave izvajajo v okviru lastnih institucionalnih pristojnosti. Podatke vsekakor lahko uprava ali podjetje uporablja le do uresničitve specifičnega cilja, zaradi katerega so bili pridobljeni. Po zaključku postopka je treba podatke izbrisati ali hraniti v zavarovanih arhivih.
POTREBA PO USKLADITVI Z DRUGIMI PRAVICAMI - Zakonodajalec je upošteval tudi potrebo po uskladitvi pravice po zaščiti zasebnosti z drugimi prav tako pomembnimi pravicami posameznika. Izjeme zasledimo - v tem smislu - pri delovanju novinarjev, katerim je omogočeno prosto objavljanje razpoložljivih podatkov (pod pogoji, ki so navedeni v Z.O. - priloga »A«). Brezkompromisno izvajanje predmetne zakonodaje bi onemogočalo opravljanje novinarskega poklica; ob tem bi prišlo do kršitve ustavno zajamčene svobode tiska, kot tudi pravice občanov do informiranja (21. člen Ustave). Z.O. št. 196/2003 je nakazal tudi rešitev dolgoletnega problema, s katerim so se ubadale javne uprave: uskladitev pravice po zaščiti osebnih podatkov s pravico po vpogledu v upravne akte, ki jo predvideva Zakon št. 241/1990. Prošnjo za vpogled v podatke gradbene koncesije bližnjega stanovalca, mora funkcionar sprejeti ali zavrniti? Prošnja je sprejemljiva, le če je dostop do podatkov potreben za konkretno zaščito nekega lastnega interesa. Zavrnitev prošnje bi namreč lahko privedla do kršitve ustavno priznane pravice občana do obrambe v sodnem postopku. Ta pravica prevlada nad pravico po zaščiti zasebnih podatkov. Ob občuteni potrebi po zagotovitvi državne varnosti pred morebitnimi terorističnimi napadi pa so v zadnjih letih številne države (v prvi vrsti ZDA in Velika Britanija) sprejele ukrepe, ki so privedli do zaskrbljujočega nižanja stopnje zaščite osebnih podatkov, s katerimi razpolagajo tajne službe, policijski ali vojaških organi.
PROTIZAKONITA UPORABA PODATKOV - Predmetna Ustanova je ugotovila številne primere protizakonite uporabe osebnih podatkov; ob javnih upravah (predvsem zdravstvene strukture) so bile največ opominov deležne bančne ustanove in zavarovalnice. Poudarjena je bila tudi načelna prepoved daljinskega nadzora delavcev s pomočjo snemalnih aparatov. Posebne zaščitne ukrepe v korist občanov morajo sprejeti tudi uprave, ki nameravajo postaviti snemalne aparate po mestnih ulicah, bodisi za nadzorovanje prometa kot za zagotovitev javnega reda. V zadnjem času beležimo ostre posege proti razširjenim pojavom kršitve pravice po zasebnosti, do katerih prihaja s pošiljanjem komercialnih oziroma reklamnih sporočil. Le-ta dosegajo posameznika bodisi v obliki nezaželenih telefonskih klicev, kot tudi potom elektronske pošte ali pošiljanja »sms-ov« na mobilni telefon.
STROGE KAZNI - Z.O. št. 196/2003 predvideva stroge kazni, ki gredo od globe do zaporne kazni (v najhujših primerih: do treh let). Za nespoštovanje pravil v zvezi s predhodnim obvestilom posameznika (13. člen) je predpisano plačilo globe v znesku od 3.000 € do 18.000€; posledice so še hujše v primeru »občutljivih podatkov«: globa lahko znaša do 30.000 € ! Vsak posameznik lahko predloži Ustanovi za zaščito osebnih podatkov prijavo proti vsakršni obliki kršitve pravice po zasebnosti. Omenjeni Z.O.. omogoča v ta namen izpeljavo dokaj enostavnega izvensodnega postopka, katerega stroški so predvidoma nižji od postopka pred rednimi sodnimi organi. Bralcem vsekakor svetujemo, da si za podrobnejši pregled načina predstavitve prijave, kot tudi za poglobitev obravnavane tematike ogledajo spletne strani na naslovu: www.garanteprivacy.it.
Dr. Walter Coren
SLOVENIJA - Institut Jožef Stefan
V Francijo izvozili 300 kilogramov urana
LJUBLJANA - Institut Jožef Stefan je včeraj izvozil okoli 300 kilogramov urana v obliki rumene pogače in deset odvečnih neobsevanih gorivnih elementov za raziskovalni reaktor Triga. Blago je kupilo francosko podjetje Areva, ki ga je z letalom odpeljala v Francijo, so sporočili iz republiške uprave za jedrsko varnost.S prodajo omenjenega blaga se je institut po ocenah uprave za jedrsko varnost rešil
problema skladiščenja teh nepotrebnih snovi, Slovenija pa problema nekoč v prihodnosti, ko bi bilo treba te radioaktivne snovi odložiti kot radioaktivne odpadke nekje na ozemlju Slovenije.
Uprava za jedrsko varnost in ministrstvo za notranje zadeve sta poskrbela, da je prevoz potekal brezhibno, da so bila pridobljena vsa potrebna domača in mednarodna dovoljenja ter da med prevozom nihče ni bil sevalno
ogrožen. Posel so nadzirali tudi predstavniki Euroatoma iz Luksemburga, ki v EU opravljajo nadzor nad jedrskimi snovmi, poudarjajo v upravi.
Ru me no po ga čo je ko nec osem -desetih let minulega stoletja proizvedel Rudnik urana Žirovski Vrh in ga dal in sti tu tu na raz po la go za raz is ka -ve na področju jedrskega gorivnega cikla, to je za izdelavo goriva za jedrske elek trar ne.
/
ALPE-JADRAN
Torek, 17. julija 2007
3
ZAŠČITNI ZAKON - Odločitev na včerajšnji seji
Paritetni odbor začel postopek
•	•	• * •	■	•	§ v	- •
za izvajanje t.i. vidne dvojezičnosti
V drugi polovici septembra avdicije z občinami, pokrajinami in gorskimi skupnostmi
TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino je včeraj začel postopek za izvajanje desetega člena zaščitnega zakona, ki govori o tako imenovani vidni dvojezičnosti. Gre za določitev občin ali predelov posameznih občini ter ustanov, v katerih bo - poleg italijanskega - predvidena tudi raba slovenskega jezika. In to z napisi na sedežih javnih uradov, urad nih do ku men tih in po dob no. Določila člena številka deset zaščitnega zakona se izvajajo tudi pri to-ponomastičnih napisih ter cestnih ozna kah.
Paritetni odbor, kot je pojasnil njegov predsednik Bojan Brezigar, glede tega vprašanja sicer ni sprejel nobenega formalnega sklepa, temveč je poveril mandat predsedniku, da začne posvetovanja o tem vprašanju. Prvi korak bodo avdicije s predstavniki občin, pokrajin in gorskih skup-nos ti, ki bo do na spo re du v dru gi po -lovici septembra v Vidmu in Trstu.
Zaščitni zakon določa dva seznama občin, kjer se izvajajo zaščitna določila. Prvi seznam zadeva individualne pravice državljanov (četrti člen zakona 38), drugi pa vidno dvo-jezičnost (deseti člen). Prvi seznam 32 občin Furlanije-Julijske krajine je v teh dneh v presoji ministrskega sveta in Bre zi gar upa, da ga bo vla da čim prej odob ri la.
Drugi seznam (vidna dvojezič-nost) bo sad zapletene in dolgotrajne procedure, kot je dejal predsednik pa bo najbrž številčno bolj omejen, kot prvi seznam. Za izvajanje tega čle na je pris to jen pred sed nik de žel -ne ga od bo ra, ki na os no vi pred lo ga paritetnega odbora, podpiše izvršilni od lok ozi ro ma od lo ke. Spri čo zap le te ne ga pos top ka bo sko raj go -tovo potrebnih več predsedniških sklepov o tem členu zaščitnega zakona.
Pri njegovem izvajanju namreč ne bodo soudeležene le lokalne uprave (pokrajine, občine in gorske skupnosti), temveč tudi javne ustanove ter javna podjetja, ki poslujejo na teritoriju. Brezigar je pri tem navedel primer Ronk. Če se tamkajšnji občinski svet npr. opredeli za izvajanje t.i. vidne dvo je zič nos ti se lah ko to do lo -čilo udejani tudi na tamkajšnjem leta li šču. Za to bo nuj no po treb na od -ločitev za letališče pristojnih organov (tudi letalske družbe Alitalia), ki morajo za to sklicati upravne svete
Paritetni odbor je včeraj razpravljal o špetrski šoli in o izvajanju tako imenovane vidne dvojezičnosti
KROMA
ozi ro ma za to po kli ca na te le sa. To velja tudi npr. za električno družbo Enel in za zdravstveno-bolnišniške ustanove, za koncesionarje javnega oglaševanja, avtocestna podjetja itd. Vse to bo zahtevalo posebne postopke in torej dodatne časovne termine.
Predsednik paritetnega odbora je poudaril, da bodo septembrska srečanja z javnimi upravitelji kar se da odprta. »Od predstavnikov občin, pokrajin in gorskih skupnosti bomo želeli predvsem izvedeti za situacijo na njihovem ozemlju ter za njihovo mnenje o izvajanju tega člena zaščitne ga za ko na. To bo mo na re di li brez nikakršnih pogojevanj ali zahtev,« je dejal Brezigar. Skratka odprt in tvoren pristop do tega vprašanja v duhu zakona.
Predsednik je včerajšnjo soočenje v pa ri tet nem od bo ru ozna čil za zelo umirjeno in zelo tvorno. Dodal je tudi, da si odbor glede izvajanja desetega člena ni zastavil nobenih časovnih terminov. »Ocena situacije
npr. v repentabrski občini bo vsekakor proceduralno dosti bolj enostavna in časovno hitrejša, kot v drugih narodno mešanih stvarnostih Furla-nije-Julijske krajine,« je dodal Brezigar. Od tod napoved, da bo predsednik deželnega odbora glede člena številka 10 zakona številka 38 izdal več svojih izvršilnih odlokov, v sozvočju s stališči, ki jih bodo zavzele posamezne lokalne ustanove, podjetja in dru ga za to po kli ca na te le sa.
Na srečanju z novinarji po seji od bo ra je pred sed nik gle de sta liš ča o dvojezični šoli v Špetru Slovenov izpostavil pomen, da je bila usmeritev sprejeta soglasno. Podprla sta jo tudi člana Adriano Ritossa in Stefano Rigotti, ki sta bila v paritetni odbor ime no va na na pred log de žel nih svet niš kih sku pin Na ci o nal ne ga za -vezništva oziroma Forza Italia. Ko je šlo za potrditev stališča o seznamu 32 ob čin je Ri tos sa edi ni gla so val pro ti, med tem ko se je Ri got ti vzdr žal.
Sandor Tence
SKGZ - Zadnja seja izvršnega odbora pred počitnicami
■ ■	• v •	v*	•
Manjšina mora čimprej določiti strateške prioritete
TRST - Zadnja seja izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze pred poletnim premorom je bila v glavnem posvečena obračunu minule sezone in načrtovanju prihodnjih pobud. V svojem poročilu je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič izpostavil potrebo, da se spričo številnih odprtih vprašanj jasno določi strateške prioritete. V trem smislu se bodo že začetka septembra nadaljevala srečanja s predstavniki rimske vlade, zato da se že novim finančnim zakonom manjšini prizna povišanje dotacij za kulturne, športne, socialno skrbstvene, vzgojne in založniške dejavnosti. Višina finančnih prispevkov je dejansko nespremenjena že celih petnajst let in to je prisililo našo skupnost v večkratno krčenje dejavnosti ter razvojnih načrtov.
Glede promocije slovenskega jezika in kulture bo potrebno, da se že jeseni konstituira strateški svet in ustanovitvi vsaj prvi zametek jezikovne posvetovalnice. V to pobudo namerava SKGZ soudeležila tudi druge organizacije in ustanove, v prvi vrs-
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič

' Q ||
ti šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter medije.
Tudi v prihodnji sezoni se bodo nadaljevale pobude, s katerimi SKGZ odpira razpravo na pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo širše obmejno območje. V pripravi je politično-gospodarska okrogla miza o sodelovanju koprskega in tržaškega pristanišča, pri kateri bodo sodelovali predstavniki obeh držav. Glede širših gospodarskih tematik je SKGZ že predlagala ustanovitev strokovnega omizja, ki naj soudeleži predstavnike stanovskih organizacij (SDGZ in
KZ) ter finančnih dejavnikom kot sta obe zadružni banki in finančna družba KB1909. Odprava schengenske meje postavlja naš prostor pred številnimi novimi izzivi, ki jim bomo kos le z uspešno nastavljeno skupno razvojno strategijo.
Tudi glede splošnega sodelovanja znotraj manjšine bo SKGZ še naprej delovala povezovalno, saj sta poenotenje in sinteza pogledov na pomembna vprašanja prvi korak, zato da pridemo bo hitrih in učinkovitih izbir. V pripravi je tudi javnomnenj-ska raziskava, ki naj pokaže, kako pripadniki manjšine ocenjujejo določene izbire in načrte SKGZ. Poleg tega bo SKGZ priredila vrsto srečanj z društvi v vseh treh pokrajinah, na katerih bo tudi predstavljena brošura »Pravica do imena in priimka«.
Jeseni se bo nadaljeval in zaključil evropski projekt SAPEVA, za katerega sta dali pobudo SKGZ in Italijanska unija. V pripravi je tudi konferenca o gospodarskem in narodnem pomenu teritorija, saj je na tem področju kar nekaj nedorečenosti in velikih odprtih vprašanj.
PARITETNI ODBOR - Soglasna usmeritev
Podpora srednji šoli v Benečiji
TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino je na včerajšnji seji soglasno podprl poziv pristojnim organom za ustanovitev nižje šole v sklopu dvojezične šole v Špetru Slovenov. Predsednik odbora Bojan Bre zi gar je so glas no pod po ro do ku men tu o špe tr ski šo li oce nil kot zelo pomembno politično zna-me nje, » saj po me ni, da je in te res otrok, da se še najprej šolajo na dvojezični šoli, prevladal nad političnimi ali ideološkimi stališči.«
Zahtevo po uvedbi prvega razreda nižje srednje šole v šolskem letu 2007-2008 so podprli starši otrok, ki so ravnokar končali tamkajšnjo dvojezično osnovno šolo. Njihova zahteva je v glavnem naletela na pozitivne odzive in odmeve v Rimu ter na deželni in lokalni ravni, a z nekaterimi izjemami, ki so žal zapletle celotni postopek. Uradno se sicer ni nihče opredelil proti odprtju srednje šole, raz-lič na pa so si sta liš ča gle de pris toj -nosti organa, ki bi moral uradno vlo ži ti proš njo za šo lo. Po za ko nu mora biti to župan ali zastopnik zveze občin, na ozemlju katere se nahaja šola.
Pa ri tet ni od bor je so glas no ocenil kot povsem legitimno prošnjo staršev otrok za odprtje nižje sred nje šo le, ki bi otro kom pred -vsem zagotovila naravno kontinuiteto pri obveznem šolanju. Pri tem odbor jemlje na znanje, da je ta pobuda doživela tudi podporo deželne uprave in njenega predsednika Riccarda Illyja. Prav Dežela je že obljubila finančno pomoč tej šoli, ki je sicer uradno enakovredna javnim šolam, čeprav je formalno gledano zasebna.
Pred sed nik od bo ra Bo jan Bre zi gar je vče raj odob re ni do ku -ment poslal ministrstvu za šolstvo, predsedniku Dežele, predsedniku videmske Pokrajine, špetrskemu županu ter ostalim pristojnim oziroma za to vprašanje zainteresira-
nim organom. Če bo pobuda o ustanovitvi srednje šole sprejeta, je paritetni odbor že vnaprej izdal po-voljno mnenje v skladu z dvanajstim členom zaščitnega zakona.V vče raj odob re nem do ku men tu se navaja tudi dejstvo, da je deželna uprava FJK v tem letu dobila od države petletne finančne zaostanke v sklopu zakona o pravici do šolanja. Naša dežela je ta denar za nazaj dobila po zanjo ugodnem tolmačenju postopka za izvajanje tega zakona, ki velja za vse deželne uprave s po-seb nim sta tu tom.
Vprašanje dvojezične nižje srednje šole se je zapletlo, potem ko je Občina Špeter izrazila pomisleke ne toliko nad ustanovitvijo šole, kot na njeno finančno situacijo. Župan Tiziano Manzini je bil glede tega vprašanja na splošno previden, manj previdna pa je bila občinska odbornica za šolstvo Teresa Denetta. Špetrska uprava, ki je v rokah desne sredine, je pomisleke nad proš njo za usta no vi tev srednje šole tudi utemeljila z nasprotovanjem nekaterih občanom tej po bu di.
De žel na po li ti ka se je na sploš no ugod no opre de li la o proš -nji staršev špetrskih osnovnošolcev. To so naredili zastopniki uprave, kot tudi predstavniki deželnega sveta, vprašanje pa je odmevalo tudi na seji komisije, ki je odobrila zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine. V prid ustanovitvi nižje šole so se opredelili sloven ski de žel ni svet ni ki Ta ma ra Blažina, Bruna Zorzini Spetič in Mirko Špacapan ter tudi zastopnika desne sredine Claudio Violino (Severna liga) in Roberto Molinaro (UDC). Začetek pouka dvojezične srednje šole z novim šolskim letom podpira tudi italijanska vlada, kot je pod taj ni ku Mi lo šu Bu di nu pred kratkim potrdila namestnica šolske ga mi nis tra Ma ri an ge la Bas -ti co. ( st)
4
Torek, 17. julija 2007
ALPE-JADRAN
KOROŠKA - Ob 50. obletnici Evropske hiše v Neumarktu
Še en poziv za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov
Nadaljnje zavlačevanje rešitve tega vprašanja je »povsem nerazumljivo
«
LJUBLJANA - Bivši državni sekretar
Boris Šuštar obsojen na šest let zapora
LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Borisa Šuštarja v njegovi odsotnosti zaradi zlorabe uradnega položaja obsodilo na šest let zapora. Državna tožilka Jožica Boljte Brus je po izreku sodbe povedala, da je »zelo, zelo zadovoljna«. Zaradi protipravne koristi bo moral Šuštar plačati 19.000 evrov in 153.000 ameriških dolarjev, zato njegovo premoženje na švicarskem računu ostaja zamrznjeno.Šuštar naj bi tako kot državni sekretar zlorabil uradni položaj ter izbranim podjetjem, ki so se prijavila na razpise gospodarskega ministrstva, omogočil pridobitev nepovratnih sredstev. Podjetja pa so mu po prejemu teh sredstev vrnila »uslugo« in mu polovico vrnila, je v izreku sodbe povedala sodnica. Šuštar je vplival
na prerazporejanje sredstev, je še dodala.
Ob tem je pojasnila, da se je sodišče za tako visoko kazen odločilo, najvišja je sicer osem let, ker je Šuštar s tem pridobil sredstva, ki so jih podjetja potrebovala za svoj obstoj.
Obtoženi Stanislav Droljc pa je predstavljal vezni člen med Šuštarjem in podjetji, zato ga je sodišče obsodilo na zaporno kazen enega leta in pol. Njegov odvetnik je sicer po izreku sodbe že napovedal, da se bo njegova stranka nanjo pritožila. Ostali obtoženi nekdanji podjetniki pa so bili, z izjemo Aleksandra Hatlaka in Roberta Černeta, ki sta bila oproščena, obsojeni na različne pogojne kazni s preizkusno dobo treh let. Postopek zoper Boštjana Šobo pa je bil izločen, ker naj bi pobegnil v Kanado. (STA)
SLOVENIJA - Obisk srbskega zunanjega ministra
Jeremic za nova pogajanja o Kosovu
VREME - Temperature dosegle 38 stopinj
Slovenijo zajel izreden vročinski val
NEUMARKT - Po propadlem posl ve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel seca v avstrijskem parlamentu - kot je zn ska stranka (OVP) ni upala dati pristan log kanclerja Gusenbauerja s 163 kraji nimi tablami brez vnaprejšnjega privol; kega deželnega glavarja Jorga Haiderja jo pozivi, naj se vprašanje vendarle reš
Najnovejši poziv so sklenili udelež nosti ob 50. obletnici Evropske hiše v na avstrijskem Štajerskem konec pretel V sklepnem dokumentu so poudarili, c nje zavlačevanje rešitve vprašanja dvoji jevnih tabel »povsem nerazumljivo«, predstavniki dežele vseskozi poudarjaj venska narodna skupnost obogatitev, < gotina za deželo, na drugi strani pa se preprečuje vsakršna rešitev - predvsem sko-političnih razlogov.
Vrhu tega je sosednja Slovenija se demokratična država in ni nobenega ra se še naprej širil t.i. prastrah pred slovei roške. V sklepnem dokumentu se nad; tudi uradno priznanje "nemško govore skupnosti" s strani Slovenije.
LJUBLJANA - Srbski zunanji minister Vuk Jeremič je med prvim obiskom v Sloveniji v ponedeljek ponovil pripravljenost Beograda na nova pogajanja s Prištino za dosego kompromisne rešitve za status Kosova, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in Varnostni svet ZN, ne bi pa predvidevala neodvisnosti. Kosovo je bilo sicer osrednja tema pogovorov. Medtem ko VS ZN obravnava peti osnutek resolucije o Kosovu, ki so ga pripravile ZDA in EU in ki za razliko od prejšnjih osnutkov ne predvideva več avtomatične neodvisnosti Kosova, je Jeremič izrazil pričakovanje, da tega osnutka VS ZN ne bo sprejel, saj vsebuje možnost neodvisnosti Kosova, kije nesprejemljiva ne samo za Srbijo, ampak tudi za VS ZN.
Po njegovi oceni je »izrednega pomena, da pridejo do rešitve, ki bo dobila podporo VS ZN«. Usodnega pomena pa je tudi, »da se vprašanje reši na način, ki ne bo destabiliziral razmer na Zahodnem Balkanu«, je dejal Jeremič in menil, da je kompromis treba najti hitro, saj do »trajne in evropske zgodovinske rešitve«
ŠTORJE - Milivoj Božeglav, rejec drobnice iz Štorij pri Sežani, se skloni in v zemlji pokaže sledi, ki so jih pustili volkovi v noči s pretekle sobote na nedeljo, ko so po kraški gmajni preganjali njegovo čredo ovac in koz. »V zemlji se poznajo odtisi blazinic od stopal in krempljev, ki so se zarili v prst, ko se je volk odrinil. Menim, da je bilo tiste noči na delu vsaj deset živali, ker več kot 400 glavo čredo drobnice dva ali trije volkovi ne bi mogli tako razkropiti.« Zato pa so pri Božeglavovih pretekla dva dni porabili za iskanje svojih ovac in koz, mnoge med njimi zaradi volčjih ugrizov v vrat sami rešili iz nadaljnjega trpljenja.»Škode še ne moremo oceniti, ker vseh živali še nismo uspeli poiskati in verjetno bo trajalo še cel teden, da ugotovimo, kolikšen del črede manjka. Če sklepam iz izkušnje pred petimi leti, bodo posledice na živalih tudi dolgoročnejše. Zaradi strahu ponavadi postanejo manj odporne na različne zajedalce in bolezni, ne morejo normalno imeti mladičev, težave so pri reji.«
Pri rejcu ovc iz Senadol Stanku Fra-netiču so se z volkovi v zadnjem mesecu so-
:etek me:>, se ljud-na pred-ivojezič-ja koroš-e množi-
e na dalj -:nih kraj najvišji da je slo -celo dra-j ko prej itrankar-
že 16 let >ga, da bi acijo Ko; zahteva narodne
an Lukan
vprašanja ne vodi »vsiljevanje neodvisnosti Kosova brez podpore VS ZN«.
Za nova pogajanja s Prištino, na katerih bi dosegli kompromisno rešitev za status Kosova, po njegovem mnenju sicer nova resolucija VS ZN ni potrebna, »saj tudi dosedanja pogajanja niso imela mandata resolucije VS ZN«, je dejal Je-re mič.
Rupel, ki se je nedavno zavzel za nadgradnjo načrta posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova, je po pogovoru z Jeremičem na skupni novinarski konferenci ocenil, da bi morala EU, ki je doslej večkrat pritrjevala Ahti-saarijevemu načrtu, »storiti kak korak nazaj, če bi hotela zavzeti kako drugačno pozicijo«.
Rupel je tudi menil, da ima EU največ odgovornosti za prihodnost Zahodnega Balkana, s tem pa tudi za rešitev vprašanje Kosova, in da je treba Srbiji omogočiti evropsko perspektivo, da ne bi bila prisiljena izbirati med Kosovom in Evropo.
očili še štirikrat, zato živali čez noč zapirajo v hlev. To zaradi vročine in zdravstvenih razlogov ni ravno najbolj primerno, nočne ure pa živali porabijo tudi za pašo, ker se čez dan večinoma zadržujejo v grmovju ali v senci redkih dreves. »Izgubili smo že 30 glav in pričakujemo, da bo število še naraslo. Tudi pri nas smo se z volkovi prvič srečali pred petimi leti, prej pa tega v teh krajih nismo poznali.«
Po pooblastilu služb ministrstva za okolje in prostor (MOP) za oceno škode skrbijo na sežanski izpostavi Zavoda za gozdove (ZG). Tam ugotavljajo, da je na delu skupina volkov, ki v te kraje prihaja zaradi obilnejše ponudbe hrane, jelenjadi in večjih rejcev drobnice. »Zadevo bo treba na nek način ustaviti,« je povedal Andrej Sila. »V ZG smo pristojnim v Ljubljani predlagali izredni odstrel in v prihodnjih dneh pričakujemo tudi odgovor.« Izredni odstrel pa je le začasna rešitev, saj sodi volk med zveri, katerih odstrel ni dovoljen. Trend volčjih napadov in škoda, ki jo povzročajo rejcem, pa zadnja leta narašča. In samo v prvi polovici letošnjega leta so ti nadpovprečni visoki.
LJUBLJANA - Slovenijo je zajel vročinski val - po napovedih meteorologov naj bi se te dni temperature dvignile tudi do 38 stopinj Celzija, potem pa naj bi vro či na pos to po ma po -puščala. Včeraj ob 15. uri je bilo najbolj vroče v Črnomlju, kjer so izmerili skoraj 35 stopinj Celzija, je za STA povedal Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje. V teh dneh se je potrebno izogibati soncu, piti dovolj tekočine in uživati lahko hrano.V nedeljo je bilo najbolj vroče v Ljubljani, kjer so izmerili 34 stopinj Celzija, danes ob 15. uri pa j e bil o najbolj vroče v Črnomlju. Po Gregorčičevih besedah se bo vročinski val stopnjeval, najbolj vro če pa bo od tor ka do pet ka, ko se bodo dnevne temperature gibale med 32 in 38 stopinjami Celzija. Nato naj bi vro či na za če la pos top no po pu šča -ti, v prihodnjem tednu pa bi vreme že lahko postalo bolj spremenljivo s posameznimi padavinami, je še razložil Gre gor čič.
Po besedah vodje Internistične
Na širšem območju Krasa, Brkinov in Pivške doline so do 1. julija zabeležili 98 pokolov volkov in skoraj 400 pokončanih ovc in koz. Škoda je ocenjena na 50 tisoč evrov.
Irena Cunja
Goljufija v Casinoju
PORTOROŽ - V noči na nedeljo so policisti v Casinoju Portorož aretirali večje število državljanov Slovenije in Italije. Med gosti igralnice in zaposlenimi naj bi namreč obstajala naveza, pokradli pa naj bi večje količine denarja. Po podatkih Policije so med prijetimi osebami državljani Slovenije in Italije, ki so v igralnici izvajali kazniva dejanja goljufij pri igrah na srečo. Na Policiji so za Finance še povedali, da bodo podrobnosti znane prihodnji teden. Neuradni viri pa so sporočili, da naj bi bilo aretiranih nekaj deset zaposlenih in šest gostov. Šlo naj bi za navezo med gosti igralnice in zaposlenimi, ki po neuradnih podatkih traja že tri leta. Goljufom naj bi uspelo v tem času iz igralnice izmakniti med milijonom in 1,5 milijona evrov.
prve pomoči v ljubljanskem Kliničnem centru Hrvoja Reschnerja je direktnih vplivov sonca in vročine sorazmerno malo, običajno pa jih obravnavajo splošni zdravniki. Kljub temu visoke temperature lahko povzročijo zdravstvene težave, vremenskim vplivom pa so še posebej izpostavljeni otroci, starejši, ljudje z duševnimi motnjami, s pre ko mer no te žo in kro nič ni bol ni -ki, predvsem srčni bolniki in ljudje s povišanim krvnim pritiskom.
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči različna vročinska stanja - kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, izgubo zavesti, vročinsko izčrpanost ali kap. S preventivnimi ukre pi se tve ga nje za na sta nek zdravstvenih težav zmanjša.
Dnevno je potrebno spiti vsaj dva litra tekočine, najbolje vode, ni pa priporočljivo uživati pijač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali velike količine sladkorja, saj povečajo odvajanje vode iz telesa. Srčnim bolnikom preveč zaužite tekočine lahko škoduje, zato naj se o tem posvetujejo s svojim zdrav-ni kom.
Hrana naj bo lahka in manj kalorična, priporočljivi pa so manjši obroki večkrat na dan. Posebej priporočljiva sta sadje in zelenjava, saj sta lahko prebavljiva. Pomembna je tudi kakovost hrane, predvsem izdelkov z beljakovinam. Hrana v vročini se hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitve.
V ča su vi so kih tem pe ra tur se je priporočljivo zadrževati v zaprtih, hlajenih prostorih, telesu pa prija tudi hlad na pr ha ali ko pel. Ob la či la naj bo do lah ka, ohla pna in svet lej ših barv. Na son cu je po treb na za šči ta s sončnimi očali, pokrivalom in zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem.
Fizične aktivnosti naj bodo ome-je ne na jut ra nje in ve čer ne ure.
Priporočljivo je omejiti športne aktivnosti, med tem pa je potrebno spi ti dva do šti ri ko zar ce hlad ne bre -zalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo izgubljene soli in mi ne ra le.
Klimatske naprave so v vročini si cer ze lo dob ro doš le, ven dar Res -chner opozarja na preudarno uporabo. Tem pe ra tu ra naj bo sa mo pet sto -pinj nižja kot zunaj - bistvo klimatskih naprav je namreč, da odvlažijo zrak in s tem ustvarjajo ugodne pogoje za lažje hlajenje telesa. (STA),
-/
Uspešna bilanca celovškega letališča
CELOVEC - V prvem polletju 2007 so bile kapacitete celovškega letališča za 20 odstodkov bolj izkoriščene kakor v istem obdobju lani. To je te dni sporočilo vodstva letališča, ki je poudarilo, da so k uspehu prispevali vsi trije letalski prevozniki v enaki meri.
Iz Celovca je mogoče neposredno doseči devet destinacij, sedem z nizkocenovnima prevoznikoma Ryanair in Tuifly, ki se je prej imenoval HLX, ostali dve desti-naciji, Dunaj in Frankfurt pa z letalsko družbo AUA. Na leto odpravijo več kot pol milijona letalskih potnikov, približno dve tretjini jih potuje z nizkocenov-nimi prevozniki. (I.L)
Pliberk bo dobil »Evropski trg«
CELOVEC - Dvojezično mesto Pliberk, ki ga je v zvezi z dvojezičnim napisom za svoje samo-voljnje akcije (prestavljanje krajevne table, itd.) kar večkrat zlorabljal koroški deželni glavar Haider, bo dobilo Evropski trg. Kot je sporočil župan mestne občine Štefan Visotschnig, bo novi »Evropski trg« nastal v sklopu evropske razstave, ki bo leta 2009 v mestu, ki leži ob meji s sosednjo Slovenijo. Na zadnji seji koroškega deželnega zbora je bilo namreč sklenjeno, da bo mestna občina Pli-berk za evropsko razstavo 2009 prejela deželno podporo v višini skoraj poldrugega milijona evrov. Precejšen del denarja pa bodo v Pliberku namenili za obnovo oz. ureditev novega Evropskega trga. Le-ta bodo po načrtih uredili pred mestno cerkvijo, kjer bodo v asfalt vtisinili simbole vseh 27 članic-držav Evropske Unije ter tudi Švice. Pravtako bodo na novo tlakovali glavni vhod v cerkev. Župan Visotschnig je z odločitvijo deželnega zbora oz. sprostitvi denarnih sredstev zelo zadovoljen, saj si od projekta Evropske razstave (skupaj s Šen-tpavlom v Labotski dolini) pričakuje tudi poživitev za turistične obrate v Pliberku. (I.L.)
Potres na Koroškem
CELOVEC - V nedeljo zvečer ob 18.30 uri se je na Koroškem vnovič tresla zemlja. Epicenter potresa je bil v bližini mesta Trg (Feldkirchen), moč potresa pa je bila 3,3 po Richterju. Potres so začutili od zgornje Koroške do doline Krke in do Celovca. Škode ni bilo, saj se je potresni sunek trajal le nekaj sekund. Zadnji potres so na Koroškem zaznali pred komaj dvemi meseci, ko se je tresla zemlja na območju Karavank. Takratni potres je bil močnejši in trajal daljši, imel pa je stopnjo 4,2 po Ri-chterjevi lestvici. (I.L.).
Tragedijo preprečilo
V	II« v«
srečno naključje
BOVEC - Raftanje po Soči bi se v soboto, 14. julija, za 40-letne-ga Madžara skorajda končalo tragično. Moški se je namreč s skupino prijateljev po reki spustil v raftih dvosedih, že po 200 metrih od vstopnega mesta pa se je prevrnil. Po nekaj časa je vodniku raftarjev, prav tako Madžaru, ponesrečenca uspelo dvigniti iz vode, vendar moški ni več kazal znakov življenja. Srečno naključje je hotelo, da se je ravno v času nesreče s kajakom mimo pripeljal zdravnik, sicer domačin Igor Klavora, ki je zaposlen v šempe-trski bolnišnici. Pomagal je pri reševanju iz vode in nato takoj pričel z oživljanjem moškega in mu tako rešil življenje. Kasneje so ponesrečenca reševalci iz zdravstvenega doma Tolmin odpeljali v ambulanto v Bovcu. (km)
ŠTORJE - V noči s sobote na nedeljo
Pri rejcu Milivoju Božeglavu volkovi razgnali čredo drobnice
5	Torek, 17. julija 2007
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
OBČINA REPENTABOR - Izredna seja občinskega sveta
Smernice za spremembo splošnega občinskega regulacijskega načrta
Med temi zaščita okolja in uravnovešen gospodarski razvoj - Konec tedna odprtje ceste Col-Fernetiči
Repentabrski občinski svet je včeraj popoldne na izrednem zasedanju sprejel smernice za spremembo k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu (SORN), ki naj bi bila nared čez približno eno leto. Smernice je občinski svet odobril soglasno, na podlagi tega dokumenta pa bo lahko skupina načrtovalcev podjetja Cooprogetti iz Por-denona, ki si je zagotovilo ustrezen razpis, začela izdelovati študijo za varianto k SORN. Glavne smernice, ki jih predvideva odobreni dokument, so zaščita in smotrna uporaba naravnih dobrin ter sploh zaščita kulturnih, krajinskih in okoljskih dobrin, uravnovešen gospodarski razvoj, reševanje stanovanjske problematike, ravnovesje med morfološkimi značilnostmi območja in gradbenimi dejavnostmi.
Zasedanje občinskega sveta se je začelo s krajšim poročilom župana Aleksija Križmana, ki je tudi predstavil javnosti novega občinskega tajnika Giampaola Giunto, nakar so po svetniških vprašanjih in sprejetju smernic za varianto k SORN odobrili tudi predlog občinske uprave, ki bo povečal letni finančni prispevek za Nogometni klub Kras za vzdrževanje nogometnega igrišča. Si cer je Križ man uvo do ma ob so dil mazaško akcijo iz prejšnjega tedna, ko je tolpa neznancev pomazala cestno tablo in ploščo spomenika na Colu, postavljenega v spomin na žrtve NOB. Škoda je zgubljati čas za take ljudi, je menil župan, a kaže, da se vračamo desetletja nazaj. Križman je nato v zvezi z javnimi deli povedal, da so začeli popravljati most na cesti, ki pelje s Cola na Fernetiče in ki je zato zaprta za promet. Dela bodo trajala ves teden, po županovih predvidevanjih pa naj bi cesto odprli za promet že to soboto. Sočasno so stekla tudi dela za obnovo oken vrtca Antona Fakina, medtem ko bodo da nes ste kla de la za ob no vo stop niš ča osnovne šole Alojza Gradnika. Z obnovo vodnjaka na Colu, ki se je bila zaradi težav pri izvajanju del upočasnila, naj bi končali pred 15. avgustom, se pravi pred začetkom Kraške ohceti.
Kasnejša vprašanja svetnikov so zadevala še zlasti (ne)snago in promet pri Fernetičih, glede na dejstvo, da se je namestil nov občinski tajnik, pa sta se postavila tudi problem pravilnika pokopališča in problematika jusarskega zemljišča. Podžupan Marko Pisani je zatem orisal postopek za izdelavo variante k SORN, ki se je v bistvu začel s sprejetjem dokumenta z ustreznimi smernicami. Dokument so predlagali in sprejeli včeraj iz dveh razlogov: po eni strani bo lahko podjetje Cooprogetti takoj začelo z delom, po drugi pa bo lahko občinska uprava sprejela varianto na osnovi zdaj obstoječe zakonodaje. Predvidoma v septembru bo namreč stopil v veljavo nov deželni zakon za izdelavo SORN. Skupina načrtovalcev bo na podlagi smernic izdelala osnutek variante, je povedal Pisani. Osnutek bodo nato predstavili načelnikom svetniških skupin, kasneje pa bo o dokumentu razpravljal občinski svet. Zadnji korak bo vsekakor predstavitev variante občanom, ki bo do ime li mož nost po sre do -vati občinski upravi morebitne ugovore. Ob čin ski svet je na zad nje odob ril povečanje javnega finančnega prispevka za NK Kras, ki se bo s prihodnjim letom zvišal z zdajšnjih 3.615 evrov na 8 tisoč evrov letno. S predlogom so soglašali domala vsi svetniki (le zastopnik opozicije se je vzdržal). NK Kras je namreč v zadnjih letih mnogo naredil in še namerava narediti za mlade, za igrišče in skratka za skupnost, j e bilo slišati, članska ekipa pa je nenazadnje v tem obdobju dosegla pomembne uspehe. (A.G.)
OBČINA TRST - Sinoči je zasedal tržaški občinski svet
Sklep o rebri za Čedaz preložen Na Rusem mostu bo »tematska tržnica«
Pismo odvetniške pisarne zmešalo štrene upravi - Na Rusem mostu tipični proizvodi
Tržaški občinski svet na sinočnji seji ponovno ni odločal o varianti k po-drobnostnemu regulacijskemu načrtu na zasebno pobudo v zvezi z načrtovanimi gradnjami na rebri za Čedaz. Zgodilo se je namreč, da so ravno včeraj občinski možje prejeli pismo odvetniške pisarne Diego-Deboni-Ferletic, v katerem se opozarja na to, da je trenutna situacija na omenjenem območju drugačna od tiste, o kateri je govor v regulacijskem načrtu. Zgrajena je bila namreč nepremičnina, ki naj bi delno slonela na usedlini, ki pa ni last predlagateljev variante k regulacijskemu načrtu. Spričo tega in spričo še nekaterih ugotovitev o nekaterih drugih nepravilnostih je v pismu prisotna zahteva, naj občinski svet o tem vprašanju zaenkrat ne odloča. Zato so načelniki svetniških skupin odločili, da se spričo potrebe po dodatnih informacijah sklepanje o varianti preloži na prihodnjo sejo, ki bo prihodnji ponedeljek. Omeniti velja, da je v zvezi s to točko dnevnega reda pred občinsko palačo potekala tudi protestna manifestacija prebivalcev omenjenega območja (slednji so zbrali 96 podpisov proti novogradnjam) in naravovarstvene organizacije Prijateljev Zemlje.
Pač pa je občinski svet sinoči sprejel tudi sklep, na podlagi katerega bo na trgu pri Rusem mostu nastala t.i. »tematska tržnica«. Sklep je orisal odbornik za gospodarski razvoj in decentralizacijo Paolo Rovis, po besedah katerega bo svoje mesto na tako preurejenem trgu okoli restavriranega vodometa našlo mesto 17 stojnic, kjer se bodo prodajali tipični krajevni pridelki oz. proizvodi. Nekatere stojnice, ki se trenutno nahajajo na trgu, pa bodo morale stran: gre predvsem za afriške trgovce, na usodo katerih je opozoril svetnik liste Občanov za predsednika Roberto
Decarli, ki se je zavzel za to, da se tem trgovcem zagotovijo alternativne lokacije. Poleg tega se je Decarli zavzel še za uniformiranost stojnic in za odpravo parkirišča na Rusem mostu, če se že želi, da se trg vrne v stanje, v katerem se je nahajal pred sto leti. Po svetnici Nacionalnega zavezništva Alessi-i Rosolen, ki je govorila o tem, kako ima tržnica na Rusem mostu identiteto in korenine, je svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar opozoril, daje sklep nepopoln, saj ne predvideva arhitektonske preureditve trga, poleg tega bo treba trgovcem zagotoviti vodo in elektriko za delovanje hladilnikov, poleg tega obstaja tudi bojazen, da bo treba plačevati za namestitev stojnice 30 evrov dnevno, medtem ko trgovci trenutno plačujejo od 500 do 600 evrov letno. Svetnik Marjetice Luciano Kakovic je desnosredin-ski večini očital, da gre za politično iz-
biro, saj se želijo znebiti temnopoltih trgovcev, ki med drugim plačujejo davke, kar je odbornik Rovis odločno zavrnil, poleg tega pa opozoril, da bo cena za uporabo površine za stojnice ostala nespremenjena. Pri glasovalnih izjavah so načelniki strank leve sredine napovedali nasproten glas (svetnik Marjetice Alessandro Minisini pa je napovedal vzdržanje), pri čemer so nekateri upravi očitali, da popušča »ideologiji tipičnega proizvoda«, da ji ni mar za trgovce, ki bodo morali stran in da se mesto spreminja v nekakšen Disneyland. Na koncu je bil sklep sprejet s 24 glasovi za, 13 proti in dvema vzdržanima (še prej je občinski svet delno sprejel, delno pa zavrnil nekatere Decarlijeve popravke). Svetniki so poleg tega skoraj soglasno sprejeli še drug sklep, ki na Trgu Pugli-e, blizu stare športne palače, uvaja novo veliko tržnico s 40 stojnicami. (iž)
APrimorski
~	dnevnik
TRST	/
INDUSTRIJCI
Danes dan
turizma
Ob prisotnosti podpredsednika italijanske vlade Francesca Rutel-lija in predsednika italijanske Zveze industrijcev (Confindustrie) Luce Cordera di Montezemola bo danes v gledališču Verdi v Trstu potekal Dan turizma v organizaciji Zveze industrijcev. Poleg Rutellija, ki se bo udeležil popoldanske okrogle mize o lučeh in sencah italijanskih turističnih politik, in Montezemola, ki bo podal zaključke, se bodo današnjega celodnevnega srečanja udeležila druga zveneča imena, kot so podpredsednika Confindustrie Emma Marcegaglia in Andrea Pininfarina, nekdanji predsednik te stanovske zveze Luigi Abete, predsednik družbe državnih železnic Innocenzo Ci-polletta, pooblaščeni upravitelj družbe za avtoceste Giovanni Castelluc-ci, predsednik komisije za transport in turizem v evropskem parlamentu Paolo Costa, predsednik komisije za proizvodne dejavnosti v italijanski poslanski zbornici Daniele Ca-pezzone, predsednik konference predsednikov dežel in avtonomnih pokrajin Vasco Errani in drugi. Prisotne bodo pozdravili predsednik deželne vlade FJK Riccardo Illy, tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik tržaških industrijcev Corrado Antonini, številni razprav-ljalci pa se bodo na predavanjih in okroglih mizah posvetili vprašanjem, kot so turistična politika, priložnosti za italijanski uspeh na tem področju in infrastrukture.
Ob tej priložnosti pa so včeraj v Trstu predstavili tudi prvo šolo za usposabljanje na turističnem in hotelskem področju, ki je sad sodelovanja med stanovskim združenjem hotelirjev Confindustria alberghi, agencijo za delo Umana in družbo za usposabljanje Umana forma. Cilj pobude je razvijati dialog med povpraševanjem in ponudbo dela z oblikovanjem kvalificiranih izobraževalnih poti, ki lahko odgovarjajo dejanskim zahtevam podjetij in pričakovanjem tistih delavcev, ki želijo delovati v okolju, ki je sposobno jih vrednotiti in skrbeti za njihovo rast.
GOSPODARSTVO - Izvolitev na skupščini BARKOVLJE - Smrtna nesreča
Paoletti še naprej vodja Confcommercia
Antonio Paoletti bo še naprej predsedoval pokrajinski zvezi Conf-ommercio. Predsedniško funkcijo (izvoljen je bil skoraj soglasno) bo izvrševal vse do leta 2011, kot je sklenila skupščina združenja, ki v naši pokrajini šteje 30 včlanjenih zvez in organizacij. Članic in članov na pokrajinski ravni je okoli tri tisoč.
Pa o let ti, ki je tu di pred sed nik Tr go vin ske zbor ni ce, je na vrh svo -je ga pred sed niš ke ga pro gra ma uvrs -til prizadevanja za splošni ekonomski in družbeni razvoj mesta in pokrajine. V tem sklopu se je predsednik zavzel tudi za razvoj tematskih pobud, ki imajo za cilj ovrednotenje tra di ci o nal nih go spo dar skih pa nog.
Predsednik Confcommercio je izpostavil tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo lokalne stvarnosti. Omenil je nujno bonifikacijo onesnaženih območjih industrijske cone, ki je tako ali drugače vezana na gradnjo novega trgovskega centra na debelo in nove tržnice.
Pred sed nik ni mo gel mi mo ne -katerih aktualnih vprašanj splošnega značaja. Zavzel se je proti nenadzorovani in nenačrtovani rasti velikih trgovskih centrov v Furlaniji-Ju-lijski krajini ter zavzel odklonilno sta liš če do t. i. sek tor skih štu dij na področju davčne politike sedanje vla de.
Pa o let ti je iz ra zil ve li ko za do -voljstvo nad izvajanjem deželnega zakona o inovaciji, ki žanje splošno odobravanje v ekonomskih in razis-ko val nih kro gih na še de že le.
Slabost v morju
V naslednjih dneh pričakujejo nov vročinski val
Tržaško morje je včeraj terjalo spet novo žrtev; gre že za četrto tovrstno smrtno nesrečo v zadnjem mesecu. 75-letno A.K. je namreč nenadoma obšla slabost, medtem ko se je okrog 7.30 kopala pred barkovljanskim gozdičem. Preden je rešilec službe 118 prihitel na kraj nesreče, je starejši gospe pomagal mlad kopalec, vendar je priletna gospa, kljub številnim poskusom oživljanja z ročno in umetno masažo srca, umrla ob prihodu na katinarsko bolnišnico. V vseh primerih so bile žrtve starejše osebe. Morda je slabosti botrovala vročina, saj jo starejši ljudje, srčni bolniki, ljudje s povišanim krvnim tlakom in otroci najhujše prenašajo. Nič kaj spodbudne novice pa ne prihajajo niti s strani vre-menoslovcev. Obeta se nam namreč ponoven vročinski val, ki bo v naslednjih dneh zajel celoten italijanski škorenj. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo temperature v prihodnjih dneh postopoma še dvignile, vendar nikakor ne bodo dosegle tistih izpred nekaj tednov, ko so se povzpele celo do 45 stopinj Celzija.
Najhujše bo vsekakor v srednji in južni Italiji, jutri pa bo neusmiljena vročina pestila tudi Trst. V prihodnjih dneh bo torej treba biti še bolj previdni in se ustrezno zaščititi pred sončnimi žarki. Zdravniki priporočajo predvsem najbolj ogroženim osebam, naj posebej med 12. in 16. uro ostanejo v senci oziroma doma, pomembno pa je tudi, da spijejo dovolj tekočine.
Prometna policija zasegla 22 vozniških dovoljenj
V naši deželi je v preteklem tednu prometna policija zasegla 22 vozniških dovoljenj in obravnavala 295 kršitev cestnoprometnih predpisov. Po podatkih, ki jih je posredovala deželna uprava prometne policije, so naprave, ki merijo hitrost, zabeležile prehitro vožnjo ravno v Trstu. Voznik audija TT je na avtocesti v okolici Proseka, kjer je največja dovoljena hitrost 130 km/h, vozil 184 km/h.
6
Torek, 17. julija 2007
TRST
NABREŽINA - Slavje ob 110-letnici ustanovitve godbenega društva Nabrežina
Pisani sprevod pihalnih orkestrov sklenil tridnevno jubilejno slavje
V soboto je bil na vrsti koncert nabrežinske godbe - Godbeniki prejeli številna priznanja in značke
Tridnevna praznovanja ob 110-letnici ustanovitve in plodnega delovanja godbenega društva Nabrežina so mimo. Nabrežinski godbeniki so si skozi vikend pošteno zavihali rokave in poskrbeli, da bi na čim boljši in čim slavnejši način proslavili častitljivi rojstni dan. Po petkovem poimenovanju sedeža domače godbe pri bivši klavnici v Dom glasbe Stanko Mislej in predstavitvi nove spletne strani, je bil sobotni ve čer po sve čen glas bi. Pro ta go nis ti jubilejnega koncerta so bili slavljenci sami, ki so se res številni publiki predstavili s tradicionalnimi koračnicami in sodobnejšimi skladbami iz mednarodnega in pa domačega glasbenega repertoarja. Nabrežinski godbeniki so ob tej priložnosti prejeli veliko število daril, čestitk in priznanj; predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič je zaslužnim godbenikom podelil zlate, srebrne in bronaste značke ob petindvajsetih, petnajstih oziroma petih letih neutrudnega udejstvovanja v godbi. Godbena dejavnost je namreč res pestra in raznolika, saj predpostavlja celo vrsto nastopov ob najrazličnejših priložnostih kot so lahko na primer rojstva ali smrti, procesije ali proslave ob spomenikih padlih borcev, družabni večeri, gostovanja ali nastopi v korakanju, veseli pustni dnevi in pa celovečerni koncerti; po številnih nagrajencih sodeč pa žanje ljubezen do tovrstne glasbe vse več privržencev, ki rade volje žrtvujejo tistih nekaj ur tedensko in katerim gre seveda zahvala, da ohranjajo pri življenju godbeno tradicijo. Razveseljivo je hkrati dejstvo, da so sveže in mlade sile okrepile in vidno razširile vrste nabrežinskih muzikantov.
Godbeni praznik pa je svoj višek doživel v nedeljo popoldne, ko je pisani sprevod godb iz zamejstva v ritmu koračnic krenil z nabrežinskega trga proti prireditvenemu prostoru na športnem igrišču Sokola. Tu jih je priča ka lo šte vil no ob čin stvo in pa na po -vedovalec Boris Devetak. Glasbeni sprevod so sklenili domači godbeniki v narodnih nošah, ki jih je publika ob pri-ho du na igri šče še po seb no to plo po -zdravila. Sodelujoči pihalni orkestri iz Doline, Ricmanj, Trebč, Proseka in Doberdoba in pa seveda nabrežinski godci so ob prihodu pod taktirko nabrežinskega kapelnika Sergia Grattona skupno zaigrali skladbi Slovenci in Moja Domovina, nato pa nastopili posamično (z izjemo Ricmanjcev) s krajšimi glasbenimi programi.
Veselje se je nadaljevalo tudi v večernih urah, ko sta za dobro voljo in poskočen ples poskrbela ansambla Kraški kvintet in pa Modri val; za lačne ozi-ro ma žej ne gos te pa do bro za lo že ni ki -os ki. ( sas)
Na sliki zgoraj skupni nastop pihalnih orkestrov na prireditvenem prostoru, spodaj nabrežinski godbeniki v narodnih nošah med korakanjem
KROMA
V petek in v soboto Diliberto v Trstu
/
Stranka italijanskih komunistov bo v petek in v soboto gostila na Tržaškem svojega vsedržavnega voditelja Oliviera Diliberta. Politik bo v petek ob 18. uri v kavarni S. Marco v Ul. Battisti predstavil svojo knjigo "Libronauti: potovanje po knjižnicah v Italiji in po svetu". O knjigi in avtorju bo govoril pisatelj Claudio Magris. Dan kasneje bo poslanec gost v nekdanji psihiatrični bolnici pri Sv. Ivanu, kjer ga bodo intervju-vale nekatere novinarke, nato pa bo odgovarjal na vprašanja občinstva. Začetek ob 18. uri na kraju Il posto delle fragole v Ul. Pa-strovich 1.
Včeraj stavka uslužbencev RAI
Uslužbenci deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino, ki ne pripadajo časnikarskemu oddelku, so včeraj izvedli 4-urno protestno stavko. Glavni namen stavke je bilo opozorilo javnosti, da je državno vodstvo RAI ukinilo t.i. mobilno režijo in obenem tudi zunanjo snemalno ekipo, ki je delovala 25 let na deželni in na državni ravni.
Sindikalni predstavnik uslužbencev Paolo Angiolini je ukinitev snemalne ekipe, ki je imela sedež v Trstu, označil za nesprejemljivo dejanje, ki bo ošibilo celotno dejavnost deželnega sedeža RAI, da ne govorimo o tehničnih in človeških posledicah ukinitve tega servisa. Za ohranitev zunanje snemalne ekipe so se zavzeli predsednik Dežele Riccardo Illy in številni politiki, novinarji in kulturniki, njihovi pozivi pa so v Rimu naleteli na popolnoma gluha
Rutelli se je spomnil duhovnika Rocchija
Kulturni minister in podpredsednik vlade Francesco Rutelli se je spomnil frančiškanskega duhovnika Flaminia Rocchija, ki ga imajo za duhovnega vodja združenj ezulskih beguncev. Vest objavlja ezulsko združenje Venezia Giulia - Dalmazia, ki se zahvaljuje za pozornost podpredsedniku vlade. Rutelli je ob priložnosti objave Rocchijevega življenjepisa podčrtal pogum, ki ga je pred štirimi leti umrli duhovnik izkazoval v obrambo Italijanov, ki so zapustili Istro, Reko in Dalmacijo. Minister je tudi izpostavil, »da je država končno našla pogum, da se dostojno spomni eksodusa Italijanov.«
VANDALIZEM - Rasistični izpadi sredi Trsta
Tarča mazačev tokrat Kitajci
Trgovine v mestnem središču, ki jih upravljajo Kitajci, se soočajo z vse hujšo krizo
V Gročani »Ščavi raus«, v Terezijanski četrti pa »Rumeni raus«. Več napisov proti Kitajcem se je te dni pojavilo na območju za glavno pošto, nekateri so tudi skrajno vulgarni, vsebina je vsekakor ista, kot smo je vajeni že desetletja na račun Slovencev, samo da tokrat imajo na piki Kitajce. Očitno je nočnim kretenom prav vsaka drugačnost, da dajo duška svojemu rasizmu.
»Sono cletini« je bil strnjeni komentar mladega kitajskega prodajalca ene od bližnjih trgovin, kjer so nam povedali, da so se napisi pojavili v zadnjih dneh oz. nočeh in da jih v resnici preveč ne skrbijo. Dosti bolj so zaskrbljeni zaradi krize, ki hudo klesti trgovine z rdečo svetilko po Terezijanski četrti. Kitajske prodajalne se namreč niso preveč udomačile med tržaškimi potrošniki, kupcev z druge strani meje skorajda ni več, še posebej od kar so v Sarajevu uredili velikanski kitajski nakupovalni center.
Od nekaj več kot sto kitajskih trgovin, kar jih je bilo v Trstu, jih je že dobrih deset odstotkov zaprlo, ostalim pa se obetajo težki časi in jih bo verjetno še veliko moralo spustiti navojnice. Nedvomno je sto trgovin s skoraj povsem enakim blagom bilo preveč, ponudba premajhna in nekvalitetna, zmanjkalo pa je tudi nekdanjih kupcev cenenega blaga.
»Cletini« s črnim sprejem seveda nimajo pojma o vsem tem, pa niti o marsičem drugem, in zato še vedno mažejo zidove v okolici in v mestu s svojimi turobnimi napisi.
Sergij Premru
Napisi proti Kitajcem v središču Trsta
/
TRST
Torek, 17. julija 2007
7
LONJER - Konec mednarodne likovne delavnice Arteden 2007
Telovadnica za umetnost tudi letos izredno uspešna
Dodatek
»Veseli me, da sem danes tu, med Lonjerci, ob tako lepi priložnosti, ki iz leta v leto dokazuje vitalnost vasi in skrb, s katero se vaščani lotevajo vsake stvari. Lonjer, ki ga dobesedno obkrožajo katinarski stolpi, avtocestni vozel in stavba Melare ter obenem prežijo na njegovo intimnost in idilo, pa kljubuje vdorom, ohranja svojo domačnost in se loteva modernosti z drugačnim občutkom, z drznimi in ustvarjalnimi projekti.« S temi besedami je slikar Klavdij Palčič nagovoril številno občinstvo, ki se je v soboto zvečer zbralo pod latnikom pri Športno-kulturnem centru v Lonjerju ob zaključni razstavi ustvarjalcev, ki so se udeležili letošnje mednarodne likovne delavnice Arteden 2007. Častni govornik je poudaril dejstvo, da se v sklopu že tradicionalnega in vse bolj vabljivega likovnega dogodka spletajo kulturne vezi in »ustvarjalnost dokazuje kako maj hen je svet, saj se vsi raz ume mo, kljub temu, da smo si različni.«
Drugačen pogled na same protagoniste Artedna je publiki ponudila plesalka Raffaella Petronio: s svojimi telesnimi gibi je predstavila letošnje lonjer-ske goste, Škotinjo Nadine Haberthue-r, Valižanko Rhian Haf, Tržačana Robi-ja Jakomina, Španca Jeorgeja Reada in Srba Viktorja Randjelovica. Publika se je nato podala na ogled potujoče razstave, ki je zasedla vsak kotiček športnega centra s črno belimi fotografijami, risbami tržaške arhitekture z ogljem, pisanimi povečavami fotografij cvetov, grafično obdelanimi Polaroid fotografijami, velikimi in malimi abstraktno poslikanimi platni, oljnimi slikami ženskih portretov in celo vrsto risb, ki so jih malčki uresničili med likovno delavnico. Veliko je bilo namreč letos spremnih dogodkov od likovne in plesne delavnice za mlade, do razstave del čeških fotografov, fotografskega simpozija, plesne performance, glasbeno-likovnega večera in razstave vin. S petjem in kitaro pa sta v soboto popestrila dogajanje še Teja Saksida in Mario Babojelič.
Posebno pohvalo je udeležencem in organizatorjem izrekel tudi predsednik Italijanskega združenja jezikovnih manjšin Domenico Morelli, Jana Pečar pa se je v imenu oganizatorjev zahvalila sponzorjem in vsem sodelujočim va-ščanom, prijateljem ter članom mladinskega krožka za požrtvovalno delo in trud pri izvedbi Artedna, prave eksperimentalne telovadnice za umetnost, ki je tudi letos doživela izreden uspeh. (sas)
Na desni sliki pet udeležencev letošnje delavnice, spodaj pa rezultati otroške ustvarjalnosti
KROMA
Občina Zgonik obvešča, da brezplačen prevoz na kulturne večere za občane nad 60. letom starosti usklajuje Socio-skrbstveni okraj 1.1, ki združuje občine Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, s financiranjem Pokrajine Trst -Odborništva za socialne zadeve, in ne kot je bilo navedeno v članku objavljenem dne 15. julija, da je to pobuda Odborništva za socialne zadeve Občine Devin-Na-brežina. Občine so sicer organizatorji posameznih kulturnih pobud, ki se odvijajo na teritoriju. Toliko zaradi korektnosti in razvidnosti vloge posameznih javnih ustanov, ki so soudeležene pri omenjenem socio-skrbstvenem projektu.
Pripis ur.: informacijo smo povzeli po tiskovnem sporočilu, ki ga je poslala devinsko-na-brežinske občinska uprava.
Literarna srečanja pri kopališču Ausonia
V sklopu prireditve FuoriTesto, ki jo prireja tržaška knjigarna Minerva, bo jutri, 18. julija, na terasi kopališča Ausonia ob 19. uri srečanje z enim izmed ustanoviteljev podjetja za javnomnenjske raziskave Swg Robertom Weber-jem in novinarjem Pietrom Spiri-tom. Večer bo vodil Valerio Fian-dra.
FILM - Niz filmov in dokumentarcev
Premoščanje mej in odpiranja neznanemu
Utrinek z včerajšnje predstavitve filmskega festivala
KROMA
LETOŠNJE STOTICE - Anja Colja (Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa)
Izboljšala je izgovarjavo
V maturitetnem referatu je obravnavala zgodovino ženske volilne pravice - Jeseni namerava študirati pravo v Trstu
Državni trgovski tehnični zavod Žige Zoisa se tudi letos ponaša s sto-tico. Odličnjakinjo imajo na knjigo-vod skem od del ku, ki se mu urad no pravi pravno gospodarsko podjetniška smer. Gre za Anjo Colja, dekle iz Cerovelj, s katero so sošolci ob objavi izidov državnega izpita preteklega 30. junija pripravili pravo predstavo. Anjo so dvignili na ramena, da bi ji tako izkazali čast, dalje so Anjino stotico, pa tudi lastne ocene in s tem zaključek petletnega šolanja na »trgovski«, proslavili tudi s steklenico piva. Vsaj to je razvidno iz fotografiji, ki smo jih prejeli v uredništvo, saj se »proslavljanja« nismo udeležili zaradi takratne stavke novinarjev. Čez nekaj dni se je na naše povabilo Anja Colja zglasila v našem uredništvu, saj je pristala na tradicionalni pogovor za Primorski dnevnik, kateremu ne ube ži - oz. naj ne bi ube žal - no ben odličnjak.
Je bila za Anjo najvišja ocena
predstavljala presenečenje? »Da in ne, ker s to zunanjo komisijo je bilo vedno malce tako, tvegano,« pravi odličnjakinja iz Cerovelj, ki pa je zdaj, ko je prejela stotico, razumljivo za do volj na.
Anja Colja je za ustni del državnega izpita pripravila referat o ženskem gla su. Naj prej je z zgo do vin -skega vidika predelala prizadevanja žensk za dosego svojih pravic, dalje je opi sa la ne ka te re po memb ne ženske oseb nos ti v zgo do vi ni, za tem se je osredotočila predvsem na vprašanje ženske volilne pravice v Italiji: opi sa la je, ka ko so si žen ske pri do -bile to pravico ter katere so bile osebnosti oz. kdo si je za to prizadeval.
Tudi Anja spada v prvo generacijo maturantov, ki so državni izpit opravili po novem sistemu, z mešano komisijo, zato smo jo vprašali za občutek: »Ja, nikoli ne veš, kaj te bodo vpra ša li, če te bo do vpra ša li, kaj si delal med letom in kaj ne. Potem
Anja Colja
KROMA
se je treba malček znajti. Meni se je zde lo, da je šlo v re du,« pra vi Anja, kateri se komisija ni zdela nič takega, da bi se je mo ra la ba ti.
Anja Colja je v preteklem šolskem le tu obis ko va la no vou sta nov -ljeno gledališko šolo Slovenskega stalnega gledališča Studio Art: »Moram re či, da mi je ze lo po ma ga lo pri nastopu pred komisijo, predvsem tudi pri izgovarjavi, kar se tiče širokih in ozkih e-jev. Moram reči, da so me vsi pohvalili, da sem se v tem izbolj-
šala.« Poleg gledališke šole je odličnjakinja iz Cerovelj obiskovala tudi tečaje angleščine, pomagala pa je tu di pri do ma čem druš tvu Ce ro -vlje-Mavhinje pri organizaciji tradicionalnega festivala amaterskih dramskih skupin (tudi ta zalogaj je zdaj za njo).
Tudi Anja Colja se je prejšnji teden udeležila nagradne strokovne ekskurzije po Sloveniji, ki sta jo za izbrane maturante pripravila slovensko ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šol stvo. Ka ko pa bo iz ra bi la pre -ostali del poletja? »Popoln relaks,« nam je od go vo ri la: na dan po go vo -ra v našem uredništvu Anja namreč še ni ve de la, kaj bo kon kret no de la -la med poletjem oz. kam bo šla na počitnice, saj se je bilo treba še zmeniti s prijatelji za kako skupno pobudo. Je se ni pa se na me ra va vpi sa ti na pravno fakulteto Univerze v Trstu. (-iž)
Na plakatu, ki vabi k ogledu nepoznanih filmskih prvencev, kratkomet-ražnih in dokumentarnih filmov v sklopu tretje izvedbe prireditve »Finestre. Oltre i confini« (Okna. Preko meja), je naslikan metulj, ki zleti skozi odprto okno. Ravno tako kot metulj, si tudi prireditelji filmskega festivala združenje Il Nodo, filmsko društvo Charlie Chaplin, filmski krožek Lumiere, združenje Anno Uno -1 mille occhi (Tisoč oči) in zadruga Bonawentura želijo, da bi s pomočjo filmske umetnosti odprli okna neznanemu in prekoračili fizične, zemljepisne in pa mentalne meje ter pripomogli k premoščanju vsakovrstnih predsodkov. Večdnevni filmski praznik, ki bo popestril večere od 20. do 26. julija, bo v ljudskem domu v Podlonjer-ju ob 19. uri otvoril film »Homecoming«, zatem pa dokumentarca o bivših umobolnicah v Arezzu »Dietro l'alibi della follia« in »Il fantasma del manicomio«. V soboto bo ob 18.30 na sporedu film »Artiballes Harragas«, ob 21.30 pa indijski »Aparajito«. Nedelja bo res pes tra, saj so na pro gra mu kar trije filmi: ob 18.30 »Furlans di Romania«, ob 19.30 »Bollywood« in ob 22. uri Pasolinijev »Appunti per un'Orestiade africana«. Od torka, 24. do četrtka, 26. julija se bo prireditev preselila v park bivše umobolnice pri Sv.Ivanu, kjer bodo izmenično predvajali iste filme. (sas)
8
Torek, 17. julija 2007
TRST
/
BIŠA RIBARNICA - Moda mladih
S sobotnim defilejem in podelitvijo nagrad sklep prireditve Its Six
Na levi sliki zaključek
sobotnega defileja, spodaj pa detajl
KROMA
V finale se jih je uvrstilo 22, zmaga pa je pripadla Eku Thongprasertu, ki je doma s Tajske, študira pa v Belgiji. Žirija, ki se je v soboto zvečer zbrala v bivši ribarnici si je po ogledu modelov, ki so jih pripravili mladi modni oblikovalci, ki znanje pridobi-vao na prestižnih šolah, se je odločila za kolekcijo »mali princ«, odraz ustvarjalnosti 27-letnega oblikovalca iz Bangkoka. Na sobotni noči mlade mode v Trstu so podelili še druge nagrade, tako je »Diesel Award« prejel Japonec Taro Horiu chi, »Fa schi on spa -cial prize« pa je po zaslugi Migle Ka-cerauskinee šel v Vilnius. V kategoriji dodatkov je prvo nagrado odnesla nemška oblikovalka Susanne Happle, v kategoriji fotografije pa je »Mini international Photo Award« šel 24-let-nemu Singapurcu Jingu Queku. Več nagrad pa so mladim oblikovalcem podarili razni sponzorji. Vsekakor je tudi letošnja, že šesta izvedba prireditve mlade mode, ki je zato v naslov poleg Its pridobila še zaporedno številko Six, doživela uspeh, česar so se veselili organizatorji, sponzorji in seveda mla di ude le žen ci, za katere je sode -lovanje, predvsem pa priznanje na tovrstni prireditvi lepa spodbuda za začetek karie re.
REVIJE - Socialne teme
Poletni Škrat z zanimivo vsebino
Že je pred nami druga številka Škrata s svežo vsebino, ki je kot nalašč za prijetno branje v teh toplih dneh. Takoj ko vza me mo revijo v roke in jo pre lis tamo, se nam oko zaustavi na prvi strani, ob uvodnem razmišljanju, ki nosi tokrat naslov Dvojezičnost za vsako ceno. »Pritoževati se, da nas nihče noče, nam že samo po sebi daje poseben sta tus«, pra vi odgo vor na urednica Škrata.
»Medtem ko se na ša ma ti ca oddaljuje od nas, pa nam usojena država dodeljuje svoje državljanstvo komurkoli po svetu in v Sloveniji.« V Dvopičju je govor o nas, zamejcih, manj šin cih, ne koč Pri mor cih, nato pa zamejskih Slovencih, ki se stalno pritožujemo nad našim statusom; o dvojezičnih napisih na naših poko pali ščih in vse do ljub ljan -ske Univerze, kjer želijo njeni predstavniki angleščino kot znanstveni jezik.
V	rubriki namenjeni jugoslovanski književnosti lahko preberemo odlomke iz Kozare, dela Mlade-na Oljača, ki pripoveduje o kozar-ski bitki na tako nazoren način, da »izriše pred bralcem vrsto prizorišč in mno žico li kov, med katerimi so tudi nekateri znani vodje iz tistega dogajanja.«
Alenka Razboršek nam pripoveduje, kako poteka pouk angleščine s petletnimi otroki. Čeprav je za-če tek tečaja popes tren z ne ko li ko nerodnosti, se malčki prilagajajo učiteljici in nasprotno, dokler se v raz redu ne vzposta vi spro šče no vzdušje. Najprej se učijo posamezne besede, nato jih povežejo v kratke stavke in an gle šči na pos taja na tečaju vse bolj prisotna.
V	Utrinku iz Benečije se tokrat seznanimo z breskvami iz Ronaca, s katerimi so se vaščani preživljali skoraj 80 let. Vse se je začelo, ko so roja ki, ki so ho di li de lat na Bal kan, prinesli breskve iz Grčije in vsadili koščico v zemljo. Vsaka družina je odslej pridelala od 70 do 100 stotov; v povprečju pa so jih v vaseh nabrali od 50 do 60 stotov dnevno.
Dalje se sezna ni mo s Kosove -lom, našim kraškim pesnikom in z njegovim idealom ženske, ki ga lah ko raz beremo iz pes ni ko vim pi -sem, objavljenih v zborniku Bori.
V	Je zikov nem ko ti čku nam
Diomira Fabjan Bajc predoči nekatere ne ustrez ne besede, ki jih upo -rabljamo, odkar se Slovenija odpira zahodnemu svetu in prilagaja Ev-rop ski zve zi. Pogos to se na mreč zgo di, da prevzame mo tujo besedo -največkrat iz angleščine- in ji doda mo slo ven sko konč ni co ali sa mo poslovenimo pisavo. Ob temu pa niti ne pomislimo, da ima slovenščina mogoče že svoje izraze in da novih poslovenjenih ne rabi.
Dalje se seznanimo s pestrim delovanjem Sklada: od revije Škrat do Bambičeve galerije in spletnih strani, vzgojnih obšolskih dejavnosti in še grad nje več na men ske ga sre diš ča, ki bo vzcve telo na Re pen -tabr ski uli ci na Opči nah. Mar ca je v Bambičevi galeriji potekala otvoritev razstave Izrazi duše, slikark Tanje Kralj in Flavie Laurenti.
Po obi čaj ni rubri ki o pokli cih, v kateri je nadaljevanje prejšnjega pri spevka o etno loš kem pokli cu, nam Karmen Tavčar predstavi projekt Mladi in stari skupaj, ki se je odvijala na Osnovni šoli Srečko Kosovel v Sežani. Sle di vaja s predpon -ski mi gla go li, s katero naj bi bi la slovnica prijetnejša. Jože Strgar nam v prispevku Pomlad v Primor-ju ilustrira pomladanske vtise: od jablane, pavlonije in mačičevja pa do srčkov in japonske češnje.
Po prejšnjem članku o poskusu, da bi dijakom približali pouk slovenščine s pomočjo stripov, nas Mojca Jerala Bedenk tokrat vpelje v zanimivo temo. Tri devetošolke iz ljubljanske osnovne šole so se odločile, da analizirajo besedila popevk in jih opredelijo, če so dobra ali slaba. Oce nje vale so izvir nost, smi sel -nost in zabav nost besedi la, gle de pes niš ke ga jezika pa tudi rime, besedišče, ponavljanja in primere. Sami si oglejte rezultate, ki so zelo zanimivi.
Na zadnjih straneh nas čaka zadnji del razmišljanja Natalije Mi-kuletič o pomenu branja v mladost-ništvu. Avtorica nam da napotke za pogo vo re o knji gi in sez nam pri -mer nih knjig za pogo vo re z mla -dostniki o problemih, s katerimi se sami srečujejo.
Tudi tokrat je Škra tova vse bi -na pestra. Vzemimo ga s sabo na počitnice in popestrimo si prosti čas. (met)
KOPALIŠČE AUSONIA - Iznajdljiva prireditev
Klepet o sodobni ustvarjalnosti
Na nedeljski pobudi z naslovom "Pecha Kucha" je sodeloval tudi zamejski arhitekt Dimitrij Waltritsch
Besedi Pecha Kucha na prvi pogled zvenita morda malce balkansko, a njun izvor tiči popolnoma drugje. Gre namreč za japonsko besedno zvezo, ki se izgovarja »peča-kča« in je onomatopeična oblika izraza »klepet«. Pecha Kucha je nov in zabaven način za promocijo sodobne ustvarjalnosti. Pojav seje rodil leta 2003 na Japonskem po zaslugi arhitektov Astrid Klein in Marka Dithama, kaj kmalu pa se je razširil tudi drugam. Do danes se je zgodil na skupno triinosem-desetih prizoriščih širom po svetu. V Italiji so tak večer prvič priredili pred nekaj tedni v Vidmu, v nedeljo pa se je Pecha Kucha Night zgodila tudi v Trstu, in sicer na terasi znanega kopališča Ausonia. Zanimanje za novo obliko podajanja ustvarjalnosti je bilo tako veliko, da na kopališki terasi ni bilo prostora za vse.
Tržaško Pecha Kucha Night je priredila agencija Extrasmall iz Trsta, ki jo vodi Vanna Coslovich. Na terasi kopališča Ausonia se je skupno predstavilo petnajst ustvarjalcev. Kot smo že zapisali, gre za nov način podajanja sodobne ustvarjalnosti. Pred občinstvom se namreč s predstavitvami v računalniškem formatu Powerpoint in video posnetki vrstijo ustvarjalci, ki imajo na razpolago šest minut in štirideset sekund, da prisotnim predstavijo lastno ustvarjalnost. Tako omejeni predstavitveni format namreč preprečuje, da bi se obiskovalci pri predolgo trajajočih predavanjih
začeli dolgočasiti. Posebnost dogodka je tudi ta, da zaradi časovne omejitve ni mogoče zagotoviti prevajanja oziroma tolmačenja, zato se mora občinstvo pač znajti tudi ob predstavitvah v angleškem jeziku.
Razumljivo je, da taka prireditev k sodelovanju privabi večinoma že uveljavljene ustvarjalce. Oblikovalci tržaške noči so v Trst prišli iz različnih italijanskih mest, pa tudi iz tujih držav, denimo iz Velike Britanije, Avstrije, Srbije in Slovenije. Od Slovencev iz matice sta svojo ustvarjalnost predstavila modna krea-torka Almira Sadar in arhitekt Matej Kučina iz Ljubljane. Tržaška Pecha Kucha Night pa je prostor odmerila tudi našemu zamejskemu rojaku, arhitektu Dimitriju Waltritschu.
Waltritsch, ki se lahko pohvali z bogatimi mednarodnimi študijskimi in delovnimi izkušnjami, je oblikoval tudi goriški KB Center, v katerem domujejo slovenske ustanove, ki delujejo v obsoškem mestu.
Sodobni čas seveda ponuja celo vrsto novih ustvarjalnosti, med katere spada tudi digitalna poezija. Med digitalne pesnike spada tudi Tržačan Roberto Gilli. Ostali predavatelji pa so se v sklopu tržaške Pecha Kucha Night predstavili povečini z arhitekturnimi stvaritvami, reklamnimi oglasi in kolekcijami modnih oblek.
Primož Sturman
/
TRST
Nedelja, 15. julija 2007
9
Včeraj danes
Danes, TOREK, 17. julija 2007
ALEŠ
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.18 - luna vzide ob 8.36 in zatone ob 22.33.
Jutri, SREDA, 18. julija 2007 MIROSLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,2 stopinje C, zračni tlak 1016,8 mb ustaljen, veter 9 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje C.
EI3 Lekarne
Od ponedeljka, 16. julija, do sobote, 21 .julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re-cep tom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re-cep tom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 3991111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »II matrimonio di Tuya«.
AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »La ri-cerca della felicita«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.00, 22.00 »Stepping dalla strada al palcoscenico«; 16.15, 18.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.15 »The Reef - Amici per le pinne«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA-
18.00, 20.05, 22.10 »Red Road« prepovedan mladim pod 14. letom.
FELLINI -16.40,18.20, 22.20 »Lupin 3 -Il castello di Cagliostro«; 20.10 «Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.45, 20.00, 22.15 »La duchessa di Langeais«.
GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiotto 8) 17.50, 20.00, 22.15 »Giovani aquile«.
KOPER - KOLOSEJ -18.50,21.30 »Veter, ki trese ječmen«; 19.10, 21.10 »Moj Hitler«; 18.30, 20.40 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«.
NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 20.20, 22.20 »Ocean's thirteen«; Dvorana 4: 16.10, 17.30, 19.00, 20.30 »I fan-tastici 4 e silver surfer«; 18.15, 22.15 »Stepping - Dalla strada al palcosceni-
SUPER -16.00,18.00,20.00,22.00 »Cop-pie vere« prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Il matrimonio di Tuya«.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od
7.	julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PRE ŠE REN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od 7. julija do 01. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob
8.	uri.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 .
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad na ul. Carducci, 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice habi-litiranih.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
M Izleti
Danes slavi 85. rojstni dan naša mama in nona
Kristina Mahnič
Vse najboljše in mnogo zdravja ji želita
Majda in Ivo.
¿i Čestitke
EMMI MALINA MARINELLI, MADDALENI MURA in DAVIDU STOLLIJU - članom mladinske lonjer-ske pevske skupine in EMANUELI RENKO iskreno čestita ob opravljanem izpitu na višji šoli SKD Lonjer-Ka ti na ra.
□ Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v petek, 20. julija izlet na Mašun, kjer bo srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do med 9. in 13. uro na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, izlet na Koroško z vzponom na Svinjo planino in ogledom Harrerjevega muzeja v H ttenbergu. Prijave na tel. št. 0402176855 (Vojka).
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejatavnedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Pod-juni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 17. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št.159), za obravnavo sledečih točk: sporočila, vprašanja in interpelacije, dz 29/2005 - velike strukture za trgovino - dovoljene površine - smernice - odobritev - mnenje, navodila za pripravo variante občinskega splošnega regulacijskega načrta - določitev nove trgovske cone za velike strukture - mnenje, dan Rajonskih svetov - skupna organizacija na mestnem trgu - september - oktober -mnenje, načrt - varianta stavbe K.O Kontovel - k.p.2264/1 in 2265 - prosilec Sirotich Renata - mnenje, načrt - obnovitev stavbe - Križ 102 - Prosilec Bubnich Tullio - mnenje, sodelovanje
-	turnirji - ŠD Kontovel in Primorje -mnenje.
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko pri društvu, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo jutri, 18. julija, ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD Sokol. Toplo vabljeni.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo anagrafski urad zaprt od jutri, 18., do petka, 20. julija 2007, zaradi izpopolnjevanja osebja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V petek, 20. julija plesna šola Club Diamante. V soboto, 21. julija ples z ansamblom Old Stars.
V	nedeljo, 22. julija nastop godbenega društva Prosek, sledi ples z ansamblom Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni!
PD SLOVENEC IN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA priredita 21. in 22. julija v parku Hri-benca v Zabrežcu šagro. V soboto, 21. julija, bo za ples igral ansambel Roxie.
V	nedeljo, 22. julija, bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialitetami na žaru.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 - 18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00
-	18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20., avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja).
SOMPDVESELA POMLAD vabinapo-letni pevski teden za osnovnošolske
otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijaniš-ča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Ma-nica), 040-213104 (Silvia) in 040213249 (Nataša).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
IS Prireditve
SKD VIGRED vabi v četrtek, 19. julija, ob 21. uri na šolsko dvorišče v Šempo-laju na ogled igre Balkanski špijon v izvedbi PD. Štandrež (v slučaju slabega vremena bo prireditev na prostoru pod vrtcem).
SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Na-brežini na trgu pred županstvom: danes, 17. julija, film »Il mio migliore ami-co«; jutri, 18. julija, opereta; v četrtek, 19. julija, »Tržaški večer« in nastop Lorenza Pilata; v petek, 20. julija, film »Mio fratello e figlio unico«; v soboto, 21. julija, gledališka predstava »Lasa pur dir« amaterske gledališke skupine italijanske skupnosti G. Tartini iz Pirana; v nedeljo, 22. julija, gledališka predstava »I ragazzi del coro« gledališke skupine Amici di S. Giovanni. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM podzemski parkirni prostor pod sodiščem, prost od 1. avgusta. Tel. 040-816327.
DELAVNICAVNABREŽINIkiseukvar-
ja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom zaposli vajenca z voljo do dela. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040-200329.
IŠČEMO pridno in pošteno gospo za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Klicati na št. 347-7375429.
KMEČKI TURIZEM ŠVARA jeodprtob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-200898.
KOZMETIČNI SALON NA OPČINAH išče kozmetičarko z diplomo (t.i. qua-lifica ali qualificazione) in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 3470660007.
LONJER samostojno obnovljeno hišo, hlev in senik z dograditvenim zemljiščem ter 750 kv.m. vrta prodam. Tel. 0481-767647 ali 393-5131232.
MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v ko-merciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 LOČNIK - LUCINICO (GO) - geslo: »Nabava«.
NA VZHODNEM KRASU prodamobrez posrednika zazidljivo parcelo. Tel. v večernih urah na št. 040-911924.
PO UGODNI CENI prodam 4 gume za avto, nabavljene februarja 2007, malo rabljene, mere 155/70 r.13. Tel. št. 040-228382 ali 338-7220353.
PODARIM psičko, leto dni staro. Tel. 040-231054.
PODJETJE IŠČE vajenca za prevoze in delo v skladišču z vozniškim dovoljenjem B in z znanjem slovenščine. Ponudbe pošljite na T-media, Ul. Montec-
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
chi 6, 34137 Trst pod geslom »Skladiščnik«.
PRODAM PEUGEOT 1061400 kubikov, sport pack, letnik 2000, 79.000 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 3.000,00 evrov. Klicati na št. 3485613140.
PRO DAM ŠOL SKE KNJI GE za prve tri razrede klasičnega liceja France Prešeren. Pokličite na tel. št. 349-6236171.
V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel. na št. 335-5976052.
Id Osmice
GI GI IN BO RIS sta odprla osmico v Sa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
KMETIJA V GABROVCU pri čebelarju odpira svoja vrata. Toplo vabljeni.
KONTOVEL-NA KAMENCEH so odprli osmico Dario, Andrej in Danilo.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zerja-lu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO staodprliMavricainSedonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987.
OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58.
V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah.
Prispevki
V	spomin na Ano Rustja darujeta Mar-jo in Boženka 20,00 evrov za spomenik NOB v Gabrovcu. V spomin na Anico Rustja daruje Gracijela Črnjava 15,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Zdenkina starša jano in Ja-roslava Koluha darujeta Patrizia in Val-ter Kovačič 20,00 evrov za cerkev sv. Florjana pri Banih.
16. julija bi moj brat Igor slavil okroglo obletnico. V počastitev njegovega spomina daruje Nora 100,00 evrov za Sklad DAngelo-Lucchetta-Ota-Hrovatin.
Ob izgubi dragega očeta in moža Dušana Žerjala izrekamo družini občuteno sožalje.
Livio, Elsa in Jožko.
Občuteno sožalje družini Mikol ob izgubi dragega očeta oziroma nono-ta
G.Ukmar in družina
Ob izgubi dragega očeta Justa izreka sožalje članu Alešu in sorodnikom,
Odbor društva DSL.FJK. "Doberdob"

Vsem naročnikom in bralcem sporočamo,
da BREZPLAČNE MALE OGLASEin NEOKVIRJENE ČESTITKE, ki veljajo samo za naročnike,
sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure
10
Torek, 17. julija 2007
MITTELFEST
/
ČEDAD - V imenu človekovih pravic se je začela 16. izvedba festivala
Ob osrednjem sobotnem dogod na prvih dveh dnevih več kakov
MITTELFESTA Vaclavu Havlu videmska univerza podelila laureo honoris causa - Glavni nedeljski d
Vsako soočanje z osebami, ki se s svojim delom idealistično in človekoljubno borijo za uveljavljanje osnovnih pravic civilne, demokratične družbe, nas postavlja pred ugotovitev, da se vsaka beseda zunanjega opazovalca in simpatizerja izprazni pred težo in pomenom pogumnega dejanja. Vsako razmišljanje bolj splošne narave odpira nešteto poglavij in vprašanj neskončne verige interpretacij. Umetniški vodja Mittelfesta Moni Ovadia se je zavestno izpostavil s tvegano izbiro letošnje osrednje teme in to že z uvodnim prirejanjem niza predavanj, ki so takoj postala tarča polemik glede enostranske politične usmeritve gostov. Vodstvo festivala je ob raznih priložnostih potrdilo svojo pripravljenost do dialoga in priznanja morebitnih napak, s katero mora udejanjati demokratično spoštovanje svobode izražanja vseh, ki se ne strinjajo z usmeritvami festivala. Ovadia je po drugi strani v teh letih jasno pokazal, da je kulturno in umetniško udejstvovanje močno komunikacijsko sredstvo in posrednik družbenih vrednot. Prav gotovo je kultura ideološko naravnan ojačevalec sporočil z megafoni in transparenti angažirane umetnosti (kot tisti, ki simbolično krasijo v teh dneh čedajske ulice), filter umetniške govorice pa mora biti v teh primerih dovolj plemenit in kakovosten, da se izogne banalnosti in retoriki lepih, a prav tako izrabljenih besed. Kakšen spodrsljaj je v tem smislu delno razvrednotil dobre namene prireditve na gledališkem področju. Vprašljiva je bila na primer praizvedba nove produkcije Ubu nagrajenca Dania Man-fredinija, ki je postavil na oder osamljenost in tesnobe duševnih bolnikov v obliki sa-moreferenčnega emotivnega izbruha.
Glasbeni del programa pa je v prvem festivalskem vikendu popolnoma prepričal z odličnimi izvedbami uglednih gostov. Včeraj se je glavna tema človekovih pravic razpela v najrazličnejših odtenkih z oblikovalci velikega maratona, pravega hepe-ninga v sugestivnem amfiteatru z 2500 sedeži kamnoloma v Tarpeču, pri katerem so sodelovali med drugimi Gino Strada, Miha Obit, Furio Honsell, skupina Tetes de bois, Antonio Cornacchione, Sergio Staino, Paolo Rossi in učenci milanske gledališke šole Paolo Grassi.
KVARTET BORODIN
Mittelfest je velika prireditev, ki privablja širšo množico gledalcev in medijsko pozornost z močnimi barvami vodilne teme. Za odmevno fasado marketinških poudarkov se vedno skriva druga plat kvalitetnih, a tržno manj izrazitih ponudb. Vsa pozornost otvoritvenega večera je bila na primer namenjena festivalskemu projektu o francoski revoluciji v režiji Roberta Andoja, ki je na promocijskem področju zasenčil lesk slavnega godalnega kvarteta Borodin. Publika pa ni prezrla možnosti izvrstnega glasbenega doživetja in je napolnila cerkev svetega Frančiška, kjer je sedanja zasedba dolgoletne komorne »inšti-tucije« izvedla reprezentativni program skladb znamenitih ruskih avtorjev. Violinista Ruben Aharonian in Andrej Abra-menkov, violist Igor Naidin in violončelist Vladimir Balshin nosijo odgovornost ugledne, 62.letne zgodovine ansambla. Sedanji člani se niso izneverili poslanstvu in so prevzeli poslušalce s pečatom izrazite zvočne in izvajalske osebnosti. Značilnost kvarteta je globoka skupna kohezivnost: glasbeniki dihajo kot en sam organizem, se med seboj ujamejo kot, da bi en sam lok sočasno igral na vse strune njihovih instrumentov. Kvartet Borodin ni združenje štirih različnih temperamentov, temveč skupina glasbenikov, ki stremijo k popolni spojitvi izrazov. Njihovo izvajanje se na osnovi tega pristopa predstavlja z ekspre-sivnostjo žlahtnega tona brez nikakršnih ostrin, ki je tudi odsev strogega obvladanja partitur, v plemenito zadržani dinamični paleti. Intimna mehkoba izražanja je obarvala izvedbo kvarteta v d duru Aleksandra Borodina, ki so jo obogatili doživeti solistični prehodi. Zbrano, intenzivno vodenje ritmičnih impulzov in pestrih barv je z živostjo oblikovalo zgoščeno ekspresivnost treh skladb Igorja Stravinskega iz leta 1914. Drugi del koncerta je obsegal kvartet št. 3 v f duru Dmitrija šostakoviča. Povezava z glasbo tega mojstra je za kvartet Borodin tudi sentimentalnega značaja, saj je prva zasedba neposredno sodelovala z velikim mojstrom pri študiju njegovih partitur in skladbe šostakoviča imajo tudi danes glavno mesto na koncertnih programih in posnetkih skupine. Na sobotnem koncertu je
H

V soboto je nastopil sloviti Kvartet Borodin
publika lahko poslušala izvedbo, pri kateri je prišla do izraza plemenitost intro-spektivnega tona, ki zaznamuje nepopustljive profesionalce, oblikovalce najsvetlejšega umetniškega voščila ob začetku 16. izvedbe Mittelfesta
TIHOŽITJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Tihožitje za človekove pravice oz. Zapisi o revoluciji je bil poklon festivala dogodku, s katerim se je v znamenju novega družbenega ustroja in uveljavljanja bistvenih človekovih pravic začela moderna zgodovina. Francoska revolucija zaznamuje kot simbol upora in boja za radikalne spremembe letošnjo izvedbo Mittelfe-sta, ki se je pričela prav na dan napada na Bastiljo. Avtor posebne uprizoritve oz. mise en espace Roberto Ando je pri obujanju predvsem senčnih aspektov revolucionarnega upora in terorja obarval skupni obred spomina in razmišljanja s francoskim jezikom in glasom igralke Isabelle Huppert. Vsebina je ponujala več tehtnih iztočnic za ustvarjanje vznemirljivega skupnega doživetja v posebnem okviru za-
LAUREA HONORIS CAUSA - Vaclav Havel v svojem video sporočilu
»Svoboda je nedeljiva«
Havel iz zdravstvenih razlogov ni prišel v Čedad - Laudatio je v imenu videmske univerze podala Annalisa Cosentino
»Svoboda je nedeljiva. Omejitev posameznikove svobode je omejitev svobode vseh. Dokler bo naša družba imela take ljudi, ki jim ni do tega, da bi se zavzemali za spoštovanje svobode ostalih, bodo vsi v enaki meri žrtve okrnjenja svobode in žrtve skupinske manipolacije«.
Vaclav Havel je v to sporočilo strnil nekaj desetletij dolg boj za spoštovanje posameznikove svobode in pravice do izražanja osebnih prepričaj in misli. Priložnost za posredovanje sporočila je bilo prejetje lauree honoris causa jezikoslovne fakultete za prevajanje in kulturno posredovanje med jeziki vzhodne in srednje Evrope, ki mu jo je podelila univerza v Vidmu. Kljub dejstvu, da se Havel iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti, je želel prirediteljem v zahvalo pokloniti video zapis. Sicer je v njegovem imenu v Čedadu včeraj spregovoril njegov dolgoletni prijatelj, prorektor univerze Janaček v Brnu, Petr Oslzly, ki je s Hav-lom sodeloval pri skupini Charta 77 in tudi zaradi tega prebral lectio magistralis Charta 77 in Evropa.
Priložnost za izročitev diplome je bil seveda Mittelfest, ki je letos v celoti posvečen človekovim pravicam. V sklopu devetdnevnega sporeda so prireditelji, kot je tudi povedal predsednik in rektor videmske univerze, Furio Honsell, želeli obeležiti tudi trideseto obletnico ustanovitve gibanja, Charta 77, ki je pred tremi desetletji leti združilo skupino češkoslovaških intelektualcev.
Havel, pravi simbol nasprotovanja komunistični vladi, je bil namreč med ustanovitelji in osrednjimi protagonisti tega gibanja, ki se je zavzemalo za spoštovanje človekovih in državljanskih pravic. »Charta 77«, kot je obrazložil Havel v video sporočilu, »je bil pravzaprav poiskus, da bi spodbudili ljudi, njihova čustva, njihove vesti in njihovo solidarnost zato, da bi se zoperstavili vsemogočnosti političnega sistema. Zavzemali smo se za miroljubno revolucijo in naš načrt je kasneje vzpodbudil in hkrati postal vzor številnim drugim gibanjem tudi v tujini«.
Sedemdesetletni intelektualec, državnik in moralni voditelj, rojen v Pragi 5. oktobra 1936, ki se je od vedno zavzemal za člo-
vekovo svobodo in ponos, je ravno zaradi svoje pokončnosti spoštovan po vsem svetu. Tudi zaradi tega, predvsem pa zato, »ker je svoje koherentno obnašanje intelektualca posvetil politiki in s tem v prvi osebi pripomogel k demokratizaciji vzhodne Evrope,« kot je bilo še zapisano v motivaciji, so se v Vidmu odločili, da ga vpišejo na seznam najuglednejših diplomirancev.
Charta 77 je namreč združevala ljudi, ki so si bili med seboj zelo različni in so pripadali oddaljenim socialnim, kulturnim in celo verskim miljejem: te ljudi pa so združevale enake moralne vredno te.
»Vse to je namreč nastalo iz želje in potrebe - kot je še zapisal Havel v svoji lectio - preseganja osebnih interesov in nuje, da bi lahko vsi na enak način sodelovali in sooblikovali politiko države, v kateri smo živeli. Uprli smo se malikovanju in hvaljenju oblačil nagega kralja in izbrali raje pot resnice. Želeli smo prisluhniti lastni vesti in se trudili, da bi lahko stopali s pokončnim hrbtom.«
Za laudatio pa je v imenu videmske univerze poskrbela profesorica Annalisa Cosentino, ki je v svojem občutenem izvajanju podčrtala predvsem Havlovo gledališko ustvarjanje, v večji meri povezano z njegovim političnim delovanjem. Tudi zato, ker je Hav-lova dramaturška dejavnost doživela veliko nasprotovanje že takoj na začetku, saj je bodoči češkoslovaški in nato tudi samo češki predsednik, pripadal praškim meščanskim krogom, kar mu je v določenem obdobju onemogočalo celo univerzitetni študij. Diskriminacij pa je bilo še in še, predvsem zato, ker je Havel po ustanovitvi Charte 77 preživel tudi pet let v zaporu. Sicer pa je mogoče ravno njegovo nasprotovanje politični situaciji predstavljalo izjemen navdih za njegov gledališki opus, katerega delo L'udienza so predstavili tudi včeraj zvečer.
»Vse kar se je zgodilo kasneje pa je že stvar sodobne zgodovine - kot je povedala Cosentinova, ki je češko situacijo primerjala - pravljici s srečnim koncem, kjer tudi bivši zapornik, lahko postane predsednik države.«
Ivana Godnik
iT
7v
lil
puščene čedajske cementarne. Sugestivna uporaba primera »industrijske arheologije« in nastop svetovno priznane filmske zvezdnice pa nista bila dovolj za predstavo, ki ni izpolnila velikih pričakovanj prav iz glavnega, vsebinskega in umetniškega vidika.
Ob vstopu v cementarno je gledalce pričakovala živa podoba Maratove smrti v kopalni kadi, ki je po sugestiji znane slike razodela osnovni namen dramaturgije in sicer ugotovitev, da je krvava pot do demokracije morala skozi nasilje in razdi-ranje, da bi na ruševinah preteklosti gradili dom nove zavesti. Ruggero Cara, Isabelle Huppert in - za krajši prizor -tudi Moni Ovadia, so nastopili v vlogah simboličnih glasnikov, ki so preplavili občinstvo z branjem tekstov raznovrstnega izvora v italijanščini, angleščini in francoščini. Vsebine niso bile vedno dojemljive v celoti, saj je bil dramaturški namen prav besedno bombardiranje z razmišljanji ali kronikami o smrtni kazni, nesmiselnem nasilju in soodgovornosti, katerih naj bi gledalec ohranil osnovna sporočila. Vsebine tekstov so ojačevale projekcije, ki so prikazovale obrabljene prizore iz vojnih področij, ustrelitev in drugih primerov nespošto-vanja človekovih pravic, do ideološko močno zaznamovanih osebnosti kot Martin Luther King in Condoleeza Rice. Kdor skuša povedati preveč se navadno mora ustaviti na površju in prav v tem je bila šibkost razdrobljene in neučinkovite strukture predstave.
Posrečena pa je bila izbira okvira, v katerem se je publika premikala in sledila dogajanju sredi inštalacij živih oseb in predmetov. Prikazen Revolucije je dobila muzejsko, simbolično telo praznih, visečih oblek in čevljev, ki govorijo o preteklem življenju in boju. V prehodu med dvema dvoriščema se je uresničil prehod iz preteklosti v sedanjost, ki apelira na odgovornost vsakega človeka.
Monoton in odmaknjen nastop Hup-pertove ni osmislil predstave razen zaradi pričakovanja glede njene prisotnosti. Morda je šlo za zavestno izbiro v soglasju z odčaranim pogledom na človeško družbo, s sodobno navado na grozote vsakdana bližnjih in daljnih narodov, dejstvo pa je, da se je sporočilo bistveno razblinilo. Dodeljeno vlogo »bralca« je v kontrastu ek-spresivno oblikoval Ruggero Cara. Pestro dopolnitev je ponudila skupina Theatrum Instrumentorum, ki je pod vodstvom Sa-she Karlicha komentirala v živo dogajanje z raznoliko glasbeno kuliso, od eksotičnih ljudskih tonov do izvedbe francoske Marseillaise v stilu opernih izrazov gledališča 18.stoletja in zanimive priredbe v obliki vojaške koračnice prvega samospeva Schubertovega cikla Winterreise, parabole obupane eskistencialne samote.
NENADOMA V GOZDNI GOŠČAVI
Obstaja kotiček Mittelfesta, ki je namenjen predvsem otrokom in tistim odraslim, ki so s svojo ustvarjalnostjo in
domišljijo sposobni sanjati z otroškim , magičnim pogledom na svet in življenje. Poleg vsakoletne, vzporedne pobude lutkovnih predstav v Nadiških dolinah, je festivalski program obsegal tudi predstavo za otroke in odrasle Nenadoma v gozdni goščavi, produkcijo CTA (Centro Teatro Animazione) v režiji njegovega ravnatelja Roberta Piaggia. Predstava z dvema igralkama (Monica Bonetto in Elena De Tullio), kartonastimi profili in sencami je nastala po pravljici izraelskega avtorja Amosa Oza. Zgodba pripoveduje o tihi vasi osamljenih ljudi, ki že dolgo časa pogrešajo prisotnost živali, živijo od spominov, strahov in prikritih resnic in se ne trudijo, da bi se kaj spremenilo. Radovedni otrok se poda v gozd in odkrije skrivnostni svet izginjenih živali, kjer še obstaja komunikacija in sprejemanje drugačnega, ki ga večinska skupnost izolira in označuje kot "gozdnega demona". Moralna zgodba o želja otroka po spoznavanju skritih resnic in o pomanjkanju dialoga se konča z upanjem v boljši svet, ko se bodo vsi vrnili z gozda in bodo dopolnili s svojimi izkušnjami človeško družbo.
Postavitev se v prvem delu osredo-toča na osnovni učinek pripovedovanja z uporabo preprostih, kartonastih pripomočkov, v drugem pa preide v čarobno, pisano razsežnost gledališča senc v bistveni obliki, za katero je poskrbel Gui-lermo Pivari.
BOJARINA MOROZOVA
Osrednji dogodek nedeljskega programa Mittelfesta je bila praizvedba najnovejšega dela moskovskega skladatelja Rodiona Ščedrina, kantate Bojarina Mo-rozova. Ščedrin je eden od najbolj znanih in izvedenih ruskih skladateljev, ugledna osebnost mednarodnega prizo-
MITTELFEST_Torek, 17. julija 2007 1 1
ku, posvečenem francoski revoluciji ostnih glasbenih prireditev in srečanj
Ogodekje bila praizvedba najnovejšega dela skladatelja Rodiona Ščedrina Bojarina Mozorova
rišča, naslednik šoštakoviča pri vodstvu Zveze ruskih skladateljev. Izvedba njegove skladbe je obogatila letošnjo izvedbo festivala z izvrstno in ekspresivno govorico, ki je bila po slogu dojemljiva tudi za manj strokovno občinstvo.
Delo se je idealno uglasilo z vodilnimi vsebinami festivala, saj pripoveduje zgodbo plemkinje Feodosie Morozove, ki je obsojena najprej na smrt in potem na dosmrtni zapor in pregnanstvo zaradi upora proti reformi, ki je podredila rusko pravoslavno cerkev oblasti carja v času ruske shizme 17.stoletja. Pravica do svobodnega izražanja lastnih verskih prepričanj je sporočilo, ki se dotakne deli-katne in aktualne problematike verskih sporov z likom, ki ga kantata prikazuje v luči koherentnosti in dostojanstva. Avtor je izhajal iz sugestij slike Vasilja Surikova, ki prikazuje odhod plemkinje sredi zasnežene pokrajine. Osebe kantate so poleg protagonistke (mezzosopranistka La-risa Kostjuk) njena sestra, princesa Uru-sova (sopranistka Veronika Žojeva), ki ji sledi v težki usodi, predstavnik verske stvarnosti, nadduhovnik Awwakum (mlad tenorist Vasilij Efimov) in "antagonist", car Alekseij Mihajlovič (basbaritonist Mihail Davidov). Skladba je napisana za štiri soliste, zbor, trobento in tolkala. Z izbiro zasedbe, v kateri so glasbila-razen zveneče trobente- navidezno v kontrastu z naravo pevskega dela, je skladatelj kazal sposobnost ustvarjanja popolnega soglasja in spojitve različnih zvočnih značajev. Vse sloni na spevni melodiji, katere tudi tolkala postanejo del na zelo učinkovit način in z zelo hvaležno vlogo. Izvedba je pravi užitek za vse izvajalce, katerih je skladatelj spoštljivo in zavestno ovrednotil značilne zvočne in ekspresivne poteze.
Tolkala delujejo z melodičnim smislom, ritmični pogon pa se preseli v zbo-
rovske izraze s stalno izmenjavo striktno povezane izvajalske celote, v kateri se elementi dopolnjujejo.
V svoji glasbi ščedrin izpostavlja navezanost na ruske korenine, na rusko literaturo in zgodovino, ki se izraža v nekaterih ljudsko obarvanih ritmičnih vzorcih ter s sklepnim citiranjem harmonij pravoslavne literature.
Pavke (Andrej Vinitcki) spremljajo dogajanje z vodilno vlogo, z mogočno prisotnostjo, pripovedno, komunikativno močjo recitacije, ki jo v barvitem slogu dopolnjujejo druga tolkala (Andrej Nikitin), v katerih se v finalu oglasijo tudi verige Morozovinega jetništva. Mešani zbor ima bistveno vlogo kot stalni zvočni okvir, ki niha med komentiranjem in na-kazanjem atmosfere pripovedi, med človeškim sočustvovanjem in barvami pojočega orkestra v ozadju. Sveži glasovi mladih zboristov Komornega zbora Moskovskega konservatorija so se včasih težko uravnovešali v odnosu z izrazito zvočnostjo glasbil, a so ponudili natančno in doživeto izvedbo, ki je kot del zvočne freske podpirala petje solistov. Vsak solist je bil glasbeno zaznamovan: Car z dolgimi notami svojega ponosnega nastopa, nadduhovnik z občuteno spevnostjo, preganjani sestri pa sta z intimističnim značajem tesno povezanih melodičnih linij simbolizirali popolno miselno soglasje. Sposobne in interpretativno angažirane soliste, tolkaliste in zboriste je vodil Boris Tevlin.
Škoda le, da so za to izvedbo izbrali trg zraven čedajske stolnice, kjer so se izvajalci in poslušalci morali vživljati v zbrane glasbene vsebine sredi zvonenja in uličnega hrupa. Izvedbo je počastila prisotnost skladatelja, ki ga je pospremila soproga, legendarna baletna etoilka Maja Plisetskaja.
Na zgornji sliki izvajalci Ščedrinove Bojarine Mozorove, desno pa prizor iz produkcije Circus Istorija
CIRCUS ISTORIJA
Gledališko-koreografska produkcija BITEF-Jugoslovensko Dramsko Pozo-rište "Circus Istorija" je ena od tistih festivalskih predstav, pred katerimi se občinstvo deli na osnovi gledališke izobrazbe in občutljivosti posameznika. Izvedba projekta srbske režiserke in ko-reografinje Sonje Vukičevic je odločno poživela nedeljski večer Mittelfesta z elegantno simbolično interpretacijo, v kateri ima estetika bistveno vlogo. Skupina izvrstnih igralcev je v cirkuški areni recitirala odlomke Shakespearovih tragedij (kar potrjuje režiserkino navezanost na avtorja, h kateremu je večkrat pristopila v lastnih avtorskih projektih) o oblasti, o teptanju pravic, o kruti naravi, o neusmiljenem odnosu do sočloveka-homo homini lupus. Smisel projekta je kontrast med trpljenjem duše, ki ga besede izražajo, in razposajeno razsežnost cirkuških točk, kjer fizični napor in igra raztresata od bolečih vsebin, v katere človek noče zreti. Ples odčaranja, ravnovesje eksistencialnega vrvohodca, bruhanje žogic, klovni, akrobati in žonglerji, kričeča glasba, so bili elementi cirkusa življenja in zgodovine, simboličnega mižanja pred skupnimi odgovornostmi. Koreografije so eklektično prirejale citate različnega izvora, tudi izraze ljudske tradicije, s profesionalnim nastopom treh sposobnih malih plesalk.
Gledalci so pred vstopom v čedaj-sko športno palačo morali obleči bele halje (in so se v duhu cirkuške prireditve lahko postregli s pop-cornom in la-sastim sladkorjem), povsem enake tisti, ki je kot cirkuška zavesa visela v ozadju in iz katere so se pojavljali izvajalci, kot strahovi in tesnobe, ki jih človek skriva v sebi, v beli halji vsakega od gledalcev.
Izbira metafore žalostne gledališke maske, glasbeni citati iz Fellinijevih filmov, ne spadajo ravno v področje ne-
konvencionalne, najbolj izvirne govorice, rezultat pa je bila predstava, ki črpa iz su-gestivnega zaklada sanjske razsežnosti, kjer vsebine pogosto prikriva prevladujoča izrazitost estetske podobe.
Rossana Paliaga
ZADATI TEMI (KONEC)
Zasledovanje pravice do svobode, do samoodločanja in seveda do otroštva je prepričalo režiserja Renza Martinellija za postavitev drame Dare al buio (la fine) -Zadati temi (konec)..
Povzeto po istoimenskem delu Leti-zie Russo, gre za odrsko postavitev dogodka kronike, ki je pred dobrim letom dni šokiral javnost. Natascha Kampusch se je namreč po osmih letih rešila jetništva starejšega moškega, ki jo je, ko je bila še deklica ugrabil in jo zaprl v kletne prostore svojega bivališča. Njena svoboda se je uresničila samo v trenutku smrti ugrabitelja, ki si je na lepem segel po življenju.
Novica, ki je napolnila časopisne strani in izzvala ne malo radovednosti s strani medijev vsega sveta, je tako postala povod za gledališko razmišljanje o posameznikovi svobodi, ki jo najprej prestreže ugrabitev, takoj nato pa vzpostavitev čustvenih in drugih odvisnosti, ki se vzpostavijo med ječarjem in jetnikom. Razmišljanje nekako po narobe, ko se med osebkoma vzpostavi taka zveza, ki ne dovoli več občutka in potrebe po svobodi, temveč slo po odvisnosti in podreditvi nekomu, ki ti ravno s svojo prisotnostjo osmišlja življenje. Po svoje strahovita teorija je tako postavila na glavo eno temeljnih pravic, tisto po svobodi, ki v glavah W-ja in K-ja, kot so ju preimenovali avtorji, kjer je K deklica, W pa moški, postane postranska.
W namreč posreduje K vso svojo ljubezen, ki se nikoli ne spremeni v telesno, ampak ostane na ravni platonske. K mu v zameno zagotovi vso svojo zvestobo in zaupanje in se v bistvu, kot izhaja tudi iz
odrske postavitve, spremeni v domačo žival, ki ji zadostujeta hrana in pozornost, za nadaljevanje in utrjevanje dobrega odnosa.
Ob uporabi številnih simbolov, kot sta voda in zrak, ob spretnem upravljanju luči in preštudirani izbiri glasbenih vložkov, poteka trpka in z besedami pre-nasičena predstava, kjer stalno obelo-danjenje misli, čustev in počutji zaprte protagonistke deluje nadvse utesnjujoče. Življenje ugrabljene K poteka v nekaj centimetrov široki cevi, v kateri je zapornica doživela vrsto temeljnih življenjskih sprememb in se iz deklice prelevila v najstnico z vsemi dvomi, težavami in bojaznimi, ki seveda bremenijo njene vrstnice. Le, da je pri tem bil njen edini problem preživetje, povezano seveda s prehranjevanjem a tudi z dobrim, prijateljskim odnosom, ki ga je morala vzpostaviti in gojiti z ječarjem. Človekom, ki jo je presenetil na pločniku in jo odnesel v svoje stanovanje. Ukradel ji je otroštvo in jo nasilno priklenil svojemu vsakdanu, kjer si je zanjo zamislil popolnoma samosvoje življenje. Obstoj, katerega edina dva protagonista sta bila ravno on in K.
To seveda vse do trenutka, ko si je W vzel življenje in brutalno uničil njun odnos in postavil pod velik vprašaj smisel življenja še ne polnoletne K.
Martinelli je tako želel osvetliti in raztegniti do onemoglosti ravno trenutek, ko je K razumela, da jo je W zapustil in da bo morala zdaj spet v tisti svet, ki ga je zapustila pred osmimi leti. V uro in pol trajajoči predstavi so tako prišla na dan vsa zamolčana čustva in občutki, ki so prepričali K, da je njeno življenje z W-jem sprejemljivo in celo lepo in da je torej trenutek, ko se je spet znašla sama, predvsem pa prosta, tako mučen, da bi se mu raje odpovedala. V vlogi W-ja je nastopil Paolo Co-senza, ugrabljeno K pa je poosebljala Federica Fracassi. (Iga)
1 2 Torek, 17. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - V petek v pokrajinski palači prvo srečanje foruma Agenda 21
Pri okoljskih vprašanjih spodbujajo k participaciji
Mara Cernic:»Delovne skupine se bodo spopadale tudi z elektrovodi, odpadki in zaščito Krasa«
V dvorani pokrajinskega sveta bo v petek, 20. julija, potekala prva seja okolj-skega foruma Agenda 21 za Gorico. Z ustanovitvijo svetovalnega organa, ki je odprt vsem, želi goriška pokrajina pokazati željo po participaciji teritorija pri sprejemanju odločitev v zvezi z okoljem. Forum Agenda 21 predvideva namreč so-udeleženost občanov in krajevnih skupnosti pri ugotavljanju problemov, ciljev in sredstev za doseganje trajnostnega razvoja, ki bo izboljšal kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam.
Odbor je kraj razprave, ki se bo občasno sestajal in ocenjeval posege pokrajine na okoljskem področju. »V okviru foruma Agenda 21 bomo v kratkem sestavili delovne skupine, ki se bodo spopadale s posameznimi vprašanji, kot so sistem upravljanja z odpadki, upravljanje Krasa in gradnja elektrovodov,« je povedala od-bornica Mara Cernic in poudarila, da bo v prihodnje deloval tudi blog foruma. »-Le-ta bo pravo sredstvo participacije, preko katerega bodo občani lahko sprejemali in nudili informacije,« je dodala Cer-ničeva. Ustanovitev foruma bo po besedah odbornice tudi na dnevnem redu pokrajinskega sveta, ki bo potekal 27. julija.
»S promocijo foruma Agenda 21 pokrajina dokazuje željo po aktivni soudeležbi nositeljev interesov pri odločanju o okoljskih problematikah. Vabilo na srečanje smo poslali 260 osebam, odprto pa je vsem, ki želijo dati svoj doprinos pri razpravi o energiji, vodi, odpadkih, kmetijskem razvoju, prometu in o mnogih drugih problematikah. Število delovnih skupin se bo v letih širilo z ugotavljanjem novih problematik,« je povedal koordinator goriškega foruma Agenda 21 Mau-rizio Rozza, Cerničeva pa je pristavila, da bodo med člani delovne skupine za sistem odpadkov tudi Enzo Favoino, Fausto Brevi in Luca Mariotto. »To so trije izvedenci, ki jih je pokrajina imenovala za spremembo pokrajinskega načrta o ravnanju z odpadki,« je pojasnila odborni-ca. Petkovo srečanje se bo začelo ob 17. uri s pozdravi predsednika pokrajine En-rica Gherghette in odbornice Mare Cernic, nato pa bosta o ciljih in delovanju foruma spregovorila vodja direkcije za okolje pri goriški pokrajini Flavio Gabri-elcig in Maurizio Rozza. (Ale)
Maurizio Rozza (levo), Mara Cernic in Stefano Caso predstavljajo prioritete
okoljskega foruma Agende 21
BUMBACA
GORICA - Jutri novo srečanje
Ineos: premik z mrtve točke
Jutri se bodo ponovno srečali, vendar zgleda da so sindikalisti in predstavniki lastništva tržiške tovarne Ineos že včeraj premaknili z mrtve točke pogajanja v zvezi z dopolnilno blagajno. Včerajšnje srečanje je potekalo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici, ob prisotnosti pokrajinskega odbornika Marina Vi-sintina pa so sindikalisti pojasnili predstavnikom lastništva tovarne, da zaposleni nameravajo tožiti družbo Ineos, če ne bo pristala na dogovor o dopolnilni blagajni. Odgovor in morebitni novi predlogi družbe Ineos bodo znani jutri, sicer pa člani enotnega sindikalnega predstavništva zahtevajo tudi, da se v tovarni v ulici Timavo v Tržiču čim prej oživi proizvodna dejavnost. Po mnenju sindikalistov družba Ineos mora zagotoviti dopolnilno blagajno, ob tem pa mora sodelovati z deželno vlado pri oživitvi tovarne. »Obrat mora nadaljevati z industrijsko dejavnostjo, zato pa se ne sme špekulirati pri prodaji zemljišč,« poudarjajo sindikalisti.
SIK - Odlikovanje Bratužu
Kvirinal
preučil zadevo
S Kvirinala so tajniku Stranke italijanskih komunistov Olivieru Dilibertu, ki je 20. februarja letos predlagal predsedniku republike, naj se posthum-no podeli Lojzetu Bratužu državno častno priznanje, sporočili, da so v glavnem tajništvu predsedstva republike zadevo proučili in zbrali potrebne informativne podatke in jih poslali po pristojnosti v oceno Odboru za priznanja za civilne zasluge pri notranjem ministrstvu.
Deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič poudarja, da se je torej postopek vendar pri čel in upa ti je, da bo pris toj ni od bor pri no -tranjem ministrstvu brez oklevanja podelil Lojzetu Bratužu ob 70. obletnici njegove mučeniške smrti državno odlikovanje. To bo le delno priznanje vsega gorja, ki nam ga je fašizem prizadel v četrt stoletja strahovlade in vojnega nasilja, obenem tudi korak na poti sprave in obnavljanja zaupanja med sosednjima na ro do ma.
PEVMA - Koncert
Glasbenici iz Salzburga ob obletnici konca bojev
Pevmska farna cerkev bo v soboto, 21. julija, ponovno gostila kvaliteten koncert. Z razliko s podobnimi pobudami v prejšnjih mesecih, tokrat ne bo šlo za zborovski večer, temveč za koncert, na katerem bosta nastopili priznani glasbenici iz Salzburga v Avstriji, violinistka Annelie Gahl in pianistka kitajskega rodu Hsin Hue-i Huang. Šlo pa bo za ponovitev koncerta, ki je bil v Barkovljah pri Trstu, 23. marca 1918, ko je orožje na soški fronti utihnilo, a so se boji z nezmanjšano močjo nadaljevali na reki Piave. Takrat so Avstrijci za svoje oficirje, ki so prihajali na počitek s fronte prirejali koncerte z namenom, da bi jim olajšali gorje, ki so ga dolge tedne in mesece doživljali v prvih bojnih črtah. Pobudnik teh koncertov je bil mladi glasbenik in hkrati častnik Viktor Ullman, ki je za klavir in violino priredil vrsto skladb Mozarta, Han-dla, Betthovna, Bacha, Scuberta, itd. S koncerta v Barkovljah se je ohranil tudi plakat, iz katerega je razbrati, da je glasbeni večer potekal v prostorih Narodnega doma, ki ga je upravljalo barkovljansko »Obrtniško društvo«.
V počastitev konca bojev v Posočju (oktobra 1917) bodo, kot rečeno, ponovitev koncerta priredili v Pevmi, za kar nosijo veliko zaslug režiser Marjan Bevk (on je režiral uspelo trojezično igro Pisma s fronte, ki je pred kakim letom gostovala v Doberdobu, Pevmi, na Oslavju in v Gabrjah), krajevna skupnost iz Pevme, Oslavja in Štmavra ter Glasbena matica iz Gorice, ki sta sprejeli ponujeno priložnost in bodo glasbeno poslastico ponudili goriškim ljubiteljem klasične glasbe. Ob dveh priznanih glasbenicah bo nastopil še igralec no-vogoriškega gledališča, ki bo oblečen v uniformo avstrijskega oficirja pripovedoval zgodbo nesrečnega Ullmanna. Vikor Ull-mann je bil namreč dunajski Žid in je kljub svojim glasbenim in vojaškim zaslugam življenje končal v plinskih celicah v Ausch-witzu.
Nedvomno bo pevmski večer naletel na veliko zanimanje, saj se ne zgodi prav po-gostoma, da bi v naših krajih gostovali glasbeniki na tako visoki umetniški ravni. Ob tem velja pevmska cerkev za zelo akustično, tako da je užitek za ljubitelje glasbe zagotovljen. Pevmski koncert na svojstven način odpira tudi letošnje praznovanje domače zavetnice sv. Ane. Tridnevno praznovanje bo na sporedu 27., 28. in 29. julija. (vip)
ŠTEVERJAN - Zaslužen domačin 80-letnik
Bruno Štekar praznuje jubilej
Pred osemdesetimi leti, in sicer 16. julija 1927, se je v Števerjanu Ivanu Štekarju in Juštini Humar rodil sin Bruno. Spodobi se, da o ljudeh, ki nam kaj pomenijo in ki so veliko prispevali v naših zamejskih organizacijah, ob pomembnih življenjskih jubilejih, kaj napišemo. Brunota poznamo vsi Štever-janci kot dobrega in poštenega gospodarja na njegovi kmetiji in kot aktivnega prosvetnega delavca v vaških organizacijah. Za kar je slavljenec prispeval za šir šo vaš ko skup nost, bi lah ko na pi -sali z velikimi črkami. Naj omenimo, da je po padcu fašistične Italije odšel v partizane, kjer se je pridružil kot kurir starejšemu bratu Virgilu v Briško-Beneš-kem odredu. Ko se je leta 1946 vrnil domov iz Jugoslovanske armade, je dobil domačijo požgano in mater vdovo. S skromnimi sredstvi je Bruno skupaj z bra ti ob no vil dom in ure dil po ses tvo. Vendar je Bruno ob vsem tem delu dobil tudi čas za prosvetno in politično delo v vasi. Bil je predsednik Zveze slovenske mladine na Goriškem, predsednik
KD Briš ki grič, kjer je so de lo val pri dramski skupini in pevskemu zboru, bil je tudi član NOB-ja, Kmečke zveze, Lovske družine in za eno mandatno dobo občinski svetnik v Števerjanu. V petdesetih letih je aktivno sodeloval pri športnih zamejskih igrah v Sovodnjah in Štandrežu. Leta 1953 se je poročil z domačinko Cvetko Humar, ki mu je po-vi la tri otro ke.
Dragi Bruno, ob visokem jubileju ti iz srca voščimo vsi, ki te imamo radi in ki smo ponosno nate.
Saverij Rožič
VILEŠ - Goriški policisti aretirali bosanskega državljana
Najprej ukradel tovornjak, zatem pa »obiskal« skladišče
Ukradel je tovorno vozilo z natovorje-nim kompresorjem vred, nato pa z njim obiskal skladišče tovarne in iz njega odpeljal za več kot 30 tisoč evrov blaga. Tatvina j e tekla kot po olju, dokler ni bosanskega državljana A.Z. včeraj ob 6.45 izsledilo osebje goriške prometne policije, ki je v bližini cestninske postaje pri Vilešu opravljalo redne kontrole prometa. Agenti so ugotovili, da je moški okrog 4.30 ukradel tovornjak v industrijski coni v Roman-su, nato pa je z vozilom obiskal skladišče bližnje tovarne, iz katerega je ukradel dva računalnika, elektronsko opremo in dva zaboja s polizdelki iz medenine. Policisti so blago zasegli, bosanskega državljana pa aretirali zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah in ga nato prepeljali v goriško kaznilnico.
Da bi preprečili smrtne nesreče ob izhodu iz javnih lokalov, so karabinjerji iz Gradišča ob koncu prejšnjega tedna opravili serijo kontrol na državni cesti 305. Pregledali so 80 vozil in 100 oseb; 50 voznikom so opravili analizo stopnje alkohola v krvi, brez vozniškega dovoljenja pa so ostali 23-letnik iz Fo-ljana-Redipulje, 65-letnik iz Gorice in 27-let-nik iz Moša.
Goriški policist pred ukradenim tovornjakom
BUMBACA
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. julija 2007
1 1
GORICA, NOVA GORICA - Jutri in pojutrišnjem
Z vročino pričakujejo tudi povišano koncentracijo ozona
Jutri in pojutrišnjem se na Goriškem obeta vrhunec napovedanega vročinskega vala s temperaturami do 38 stopinj Celzija in s povišano koncentracijo ozona. Zato ne bo odveč upoštevanje navodil, ki jih zaradi obetajoče se vročine priporočajo zdravniki.
»Glavobol, čudna utrujenost, zaspanost in nihanje krvnega pritiska,« takole je najpogostejše znake, ki jih ob izredno vročih dneh čutijo ljudje, ki sodijo v ogroženo skupino, opisala zdravnica splošne medicine v novogoriškem zdravstvenem domu Damjana Pavlin. »Od vročine so ogroženi starejši ljudje, ki imajo srčno-žilna obolenja oz. visok krvni tlak,« pojasnjuje Pavlinova, ki dodaja, daje pozornost potrebna tudi pri zelo majhnih otrocih. Zdravnica priporoča, da se ti ljudje zadržujejo predvsem v senci in da v najtoplejših delih dneva ne hodijo ven. »Pomembno je tudi dovoljšnje pitje brezalkoholnih pijač, najbolje vode, zaradi prekomernega potenja pa tudi uživanje primerno slane hrane. Doslej po njenih podatkih še niso obravnavali večjega števila pacientov z naštetimi težavami, saj minuli tedni niso bili vroči, z izjemo prvega letošnjega vročinskega vala spomladi. Več ljudi s takšnimi težavami pričakujejo zdravniki v prihodnjem tednu, ko bo vročina že nekaj časa trajala. Podobne razmere so bile v lanskem juliju, tedaj so čakalnice polnili predvsem ljudje z omenjenimi simptomi.
Visoke temperature že nekaj let spremlja še povišana koncentracija ozona v ozračju; v Novi Gorici so bili v zadnjih letih večkrat priča temu pojavu. Včeraj je koncentracija ozona v zraku presegla opozorilno vrednost na Otlici v Trnovskem gozdu, na 950 metrih nadmorske višine. Po podatkih republiške Agencije za okolje je podobna povečanja moč pričakovati tudi v prihodnjih dneh. Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Priporoča se, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Pa tudi zdravi ljudje naj
Pred pasjo vročino se lahko zatečemo k Soči pod jezom pri Podgori
BUMBACA
bi se izogibali naporov v času trajanja previsoke koncentracije. Do povečanih koncentracij ozona pride takrat, ko so izpolnjeni posebni pogoji. Ozon namreč nastane kot posledica fotokemične reakcije med ogljikovodiki in dušikovimi oksidi, in to predvsem tam, kjer je povečana gostota prometa ali pa je prisotna kemična industrija. Za potek reakcije so potrebne sončna svetloba in visoke temperature. Vendar je gostota prometa na Goriškem prenizka, da bi bilo to krivo za tako visoke koncentracije ozona v ozračju. Večje količine izpušnih plinov tja prinese jugozahodnik iz Padske nižine. (km)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 3: 17.45 »Come l'ombra«; 20.00 - 22.15 »Il destino di un guerriero - Ala-triste«. CORSO: zaprt. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 16.00 - 18.30 - 21.15 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Ami-ci per le pinne«; 20.00 - 22.00 »I Fanta-stici 4 e Silver Surfer«.
Pretepli priseljenca
Osebje službe 118 je v noči med soboto in nedeljo v Tržiču nudilo pomoč 35-letnemu priseljencu iz Bangladeša, ki so ga našli ranjenega v ulici Verdi. Moški je policistom povedal, da ga je povozil avtomobil, sicer pa agenti sumijo, da so priseljenca pretepli njegovi sodržavljani. Zgleda namreč, da skupina mladeničev iz Bangladeša grozi svojim sodržavljanom in od njih zahteva denar, v tem pa naj bi bilo treba iskati vzrok za nočni pretep.
O Demokratski stranki
Danes ob 20.15 bo v hotelu Franz v Gradišču javno srečanje, ki ga prireja Združenje za Demokratsko stranko. Razprava, ki jo bosta vodila Giorgio Brandolin in Sergio Bolzanello, bo osredotočena na izzive in značilnosti novega političnega subjekta.
Javno srečanje Foruma
Forum za Gorico začenja danes niz srečanj, katerih tema bo demokratična participacija. Ob 18. uri bo v uredništvu časopisa Isonzo Soča bivši občinski odbornik Bruno Cro-cetti spregovoril o urbanistiki in javnih delih.
Usodna slabost na plaži
Na gradeški plaži je včeraj ob 13.15 obšla usodna slabost 78-letno italijansko turistko. Na kraju je nemudoma posredovalo osebje službe 118, vendar za žensko ni bilo več pomoči, saj je njeno srce ob prihodu reševalcev že nehalo biti.
Aretacija zaradi droge
Tržiški karabinjerji so zaradi posesti droge aretirali 20-letnega N.M.; ko so ga izsledili, je mladenič imel pri sebi 6 gramov hašiša, zatem pa so na njegovem domu našli še dodatnih 150 gramov iste snovi. Mladenič čaka na sojenje v goriški kaznilnici.
Dvorana 5: Niz avtorskih filmov 17.40, 20.00, 22.10 »Il matrimonio di Tuya«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic po-
V Števerjanu je
Bruno Štekar
80 letnik.
Ob visokem jubileju mu iskreno čestita
K.d. Briški grič
skrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Po kosilu v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481-390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481-882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 0481-78061); na račun 20 evrov.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
Čestitke
Včeraj je v Števerjanu slavil 80. rojstni dan BRUNO ŠTEKAR. Iskreno mu želijo mnogo zdravja in srečnih dni Lovci iz Števerjana.
Ü3 Obvestila
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta od 23. julija do 13. avgusta.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v soboto, 21., in nedeljo, 22. julija, planinsko turo RJAVINA - CMIR - VRBANOVE ŠPICE. Tura je zelo zahtevna, potrebna je oprema za samovarovanje in primerna telesna pripravljenost. Število udeležencev je zato se čimprej prijavite na sedežu društva, v Bazoviški ulici 4. Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva, v četrtek, 19. junija, ob 18. uri. Turo bo vodil Simon Gorjup.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GABRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
»MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Ca-vour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v četrtek, 19. julija, ob 21.30 (Trg v Pan-zanu) film »La gang del bosco«.
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču v soboto, 21. julija, ob 18. uri. Rimski zgodovinar Piero Melo-grani bo predstavil svojo najnovejšo knjigo »Toscanini. La vita, le passio-ni, la musica«.
NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro For-tis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja).
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Fari 19. julija ob 17.30 laboratorij z naslovom »La natura in un quadro«, ob 21. uri v Kmečkem muzeju gledališka predstava »Le stelle del soldato«.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici bo v četrtek, 19. julija, ob 21. uri koncert Fabia Accursa v sklopu Festivala dvorne glasbe. Vstop prost.
V	SKLOPU NAGRADE SERGIO AMIDEI
bodo v nedeljo, 22. julija, ob 18.30 v Hiši filma, na Travniku 41, predstavili knjigo Morena Zaga »Confini di celluloi-de - Il cinema dei confini e delle frontiere«. Spregovoril bo Aleš Doktorič.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Clemente Sa-ginario iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev (ob 11.00) in na pokopališče v Gradežu; 11.30, Adelaide Borsari vd. Ranocchi iz cerkve Sv. Justa na glavno pokopališče.
Primorski
dnevnik
Mnjij I Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
d?einik | ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE URNIK: OB SOBOTAH samo na brezplačni št. 800.912.775 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka ¡

FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
m MZMMCM
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure
14
Torek, 17. julija 2007
ITALIJA
/
VOLILNI ZAKON - Neuradno zbranih že pol milijona podpisov
Pobudniki referenduma blizu zastavljenega cilja
Fini obtožil Berlusconija, da ni argumentiral nasprotovanja referendumu
RIM - Zbiranje podpisov za refered-um o ukinitvi volilnega zakona se bliža koncu, saj je rok za predajo podpisov 24. julija, in vse kaže, da je bila kampanja uspešna. Organizatorji naj bi že zbrali pol milijona podpisov, vendar se zbiranje nadaljuje, ker jih je treba zbrati najmanj 10 odstotkov več zaradi nevarnosti razveljavitev.
Potek kampanje po uspešni »belih noči« na nedeljo, ko so v pomembnih mestih zbrali veliko število podpisov, vključno z Montezemolovim, so včeraj na tiskovni konferenci v Rimu orisali Mario Segni, Antonio Di Pietro, Gianfranco Fini in Gianni Alemanno. Fini je ob tej priložnosti polemiziral z Berlusconijem, ki referenduma ne podpira: »Vprašal sem ga o alternativi, pa nisem dobil odgovora. Misliti, da bo šel v parlamentu skozi volilni zakon s 5-odstotnim vstopnim pragom, pomeni zamenjevati želje z resničnostjo.«
Os Fini, Segni, Di Pietro obuja tisto, ki se je ustvarila v začetnem času čistih rok, včeraj pa so Montezemolovemu zgledu s podpisom sledili še drugi industrijci, med njimi Tronchetti Provera in Calearo.
Z leve Antonio Di Pietro, Gianni Alemanno, Gianfranco Fini in Mario Segni ob včerajšnji predstavitvi 500 tisoč podpisov, zbranih za razpis volilnega referenduma
ANSA
INFRASTRUKTURE - Sporazumo za hitro železnico
Italija in Francija od EU zahtevata 725 milijonov evrov
*
Francoski minister za okolje, razvoj in vzdržno
načrtovanje Jean Louis Barloo (levo) z italijanskim kolegom Antoniom Di Pietrom
ANSA
BRUSELJ - Italija in Francija sta včeraj podpisali dogovor za skupno evropsko sofinansiranje čezmejnega odseka hitre železniške povezave Lyon-Turin (t.i. TAV) v vrednosti 725 milijonov evrov za obdobje 2007-2013. Od tega bi Italiji pripadlo 494 milijonov, Franciji pa 231 milijonov evrov. Sporazum sta podpisala minister za infrastrukture Antonio Di Pietro za Italijo in minister za okolje, razvoj in vzdržno načrtovanje Jean Louis Barloo za Francijo, prošnjo za sofinanciranje pa sta naslovila na podpredsednika Evropske komisije Jacquesa Barrota.
V zvezi z večjimi stroške izgradnje odseka, ki so močno zrasli zaradi spremembe trase (po protestih v dolini Suse), je v sporazumu določeno (na osnovi medvladnega dogovora), da bo te dodatne stroške, tako kar zadeva načrtovanje kot gradnjo prometnice, krila Italija, in sicer z globalnim evropskim financiranjem.
Rimska vlada torej hiti, ker se izteka rok za oddajo prošenj za evropsko sofinanciranje treh čezmejnih odsekov (poleg s Francijo še z Avstrijo in Slovenijo), medtem pa njen koalicijski partner, Komunistična prenova, vztraja pri popolnem zavračanju hitre železnice. Politični odbor stranke je na včerajšnjem zasedanju v Rimu potrdil polno podporo nasprotnikom hitre železnice Lyon-Turin, ki da je »nepotrebna in škodljiva«. Dosje za kandidaturo treh čezmejnih odsekov za evropsko sofinanciranje pa je po oceni neveljaven, ker »ne izpoljnjuje zakonskih pogojev«.
SEVEROVZHOD - Predstavitev poročila fundacije Nord Est
Kriza je mimo, ostaja pa problem prometnih infrastruktur
BENETKE - Vlada se ne zaveda, da je pomanjkanje infrastruktur v severovzhodni Italiji prava emergenca, je dejal predsednik Dežele FJK Riccardo Illy na srečanju z ministrom za gospodarski razvoj Pierluigijem Bersanijem, potem ko sta oba sodelovala na predstavitvi Poročila 2007 fundacije Nord Est. Pri tem se je Illy nanašal v prvi vrsti na razširitev avtoceste med Benetkami in Trstom in na novo železniško progo visoke hitrosti in zmogljivosti na petem koridorju, medtem ko se je v svojem posegu na predstavitvi poročila dotaknil tudi drugih aktualnih tem.
Država in še posebej njen severovzhodni del nujno potrebujeta reforme, začenši z reformo pokojninskega sistema, katere cilj mora biti pomembno zmanjšanje skrbstvenih dajatev, ki bremenijo ceno dela in onemogočajo večji zaslužek odvisnih delavcev. Illy se je nato ustavil pri nujnosti reforme socialnih blažilcev, v okviru katere je treba razširiti zaščito tudi na zaposlene v mikropodjetjih, kot je bilo storjeno v Furlaniji-Julijski krajini z uvedbo državljanovega dohodka. Ostale teme, ki
se jih je lotil Illy, so bile liberalizacija storitev, energije, vlaganja v raziskovanje in podpora univerzam za usposabljanje človeškega kapitala.
Sicer pa je letošnje poročilo fundacije Nord Est pokazalo, da ta del države ne samo ni v krizi, ampak se želi širiti s projektom evroregije. Gre za območje z velikimi notranjimi razlikami in neravnove-sji, ki pa se po Illyjevih besedah - z njim sta v razpravi sodelovala tudi predsednik Veneta Giancarlo Galan in predsednik av-tonome pokrajine Trento Lorenzo Dellai - danes nahaja v osrčju Evrope in se bo v perspektivi z evroregijo razširila na avstrijsko Koroško, Sloveniijo in hrvaško Istro, torej na območja, s katerimi ima severovzhodna Italija največ odnosov. Skupni so jim namreč zgodovina in vrednote, njihove ekonomske, socialne in kulturne dotacije pa se močno dopolnjujejo.
Raziskava, na kateri temelji Poročilo 2007, izdano v založbi Marsilio, kaže, da je gospodarska kriza končana po zaslugi intenzivnega prestrukturiranja proizvodnega sistema, inovativne reorganizacije in
internacionalizacije podjetij. Število podjetij v predelovalnem sektorju se je skrčilo (-4,1% med letoma 2000 in 2006), vzporedno pa se je povečalo število storitvenih podjetij (+13,1%), podjetij, ki nudijo storitve za osebo (+33,8%) in podjetij v visoko razvitem terciarnem sektorju.
Pomembna je tudi rast zaposlenosti (+61.000 v letu 2006) in izvoza (+9%), pri čemer se je spremenila njegova struktura, saj upada izvoz proizvodov z visoko stopnjo dela in raste izvoz proizvodov z visoko stopnjo tehnologije. Pri tem za izvoz severovzhodnega dela Italije postajajo vse bolj pomembni trgi srednje-vzhodne Evrope in Turčije.
Za ministra Bersanija, ki je imel sklepno besedo na včerajšnji beneški predstavitvi, Italija ne sme pozabiti, da je industrijska država, z močno predelovalno industrijo, ki pa potrebuje novega pristopa. Res je, da smo v fazi tercializacije in da bo ta še rasla, vendar je treba ta pojav razumeti, je dejal Bersani, za katerega brez »manufakturnega srca« dobrega dela ter-cializacije sploh ne bi bilo.
DPEF
Mario Draghi ponudil svoj recept
RIM - Znižanje javnega dolga in zajamčenje vzdržnosti skrbstvenega sistema morata biti prva investicija države za mlade in za prihodnje rodove, je včeraj na parlamentarni avdiciji o vladinem ekonomsko-fi-nančnem programskem dokumentu (DPEF) opozoril guverner Banke Italije Mario Draghi. Po njegovi oceni tisti toliko opevani »zakladček« sploh ne obstaja, kajti s tako visokim proračunskim primanjkljajem in javnim dolgom morajo iti vsa razpoložljiva sredstva za sanacijo javnih financ.
Vladni gospodarsko-finančni program je torej doživel trdo kritiko guvernerja centralne banke, ki je izrazil tudi popolno nestrinjanje z odločitvijo vlade, da proračunsko uravnovešenje prenese na leto 2011. Ugodna konjunkturna faza bi namreč omogočila pospešenje proračunske izravnave, je menil Draghi, ki se je potem ustavil pri zvišanju davčnega pritiska v lanskem letu: treba bi bilo znižati davke, namesto da je bila povečana proračunska poraba.
Glede reforme pokojnin, za katero je Prodi včeraj zagotovil, da bo sporazum s sindikati dosežen še ta teden, je prvi mož Banke Italije ponudil svoj recept: vzdržnost pokojninskega sistema je mogoče doseči z dvema ukrepoma, in sicer s postopnim zviševanjem dejanske (in ne te-oretične)upokojitvene starosti in z razvijanjem dopolnilnih oblik pokojninskega zavarovanja.
Tudi računsko sodišče ni zadovoljno z vladinim gospodarsko-fi-nančnim programom, saj je njegov predsednik Tullio Lazzaro na avdiciji v parlamentu potrdil »vse skrbi glede obvladovanja javne porabe«. Lazzaro je ob tem potrdil zanesljivost predvidevanj o gibanju proračunskega primanjkljaja, iz katerih ne izhaja, da obstajajo konkretne kratkoročne možnosti za uspešno krčenje javne porabe.
Stališča Maria Draghija so naletela na odobravanje Walterja Vel-tronija in Massima DAleme, medtem ko so senatorji Komunistične prenove guvernerja obtožili, da ima »močno ideološka stališča«, ker da so njegove izjave o potrebi po zvišanju upokojitvene starosti in o uporabi »zakladčka« v nasprotju z dejstvi.
Evropska centralna banka
16. julija 2007
evro
valute			povprečni tečaj 16.07 13.07	
	ameriški dolar		1,3781	1,3782
japonski jen			167,84	168,68
	kitajski juan		10,4292	10,4323
ruski rubel			35,0940	35,0920
	danska krona		7,4413	7,4416
britanski funt			0,67655	0,67795
	švedska krona		9,1503	9,1560
norveška krona			7,9025	7,9130
	češka krona		28,205	28,318
švicarski frank			1,6556	1,6579
	estonska krona		15,6466	15,6466
madžarski forint			245,50	245,70
	poljski zlot		3,7493	3,7487
kanadski dolar			1,4419	1,4414
	avstralski dolar		1,5774	1,5879
bolgarski lev			1,9558	1,9558
	romunski lej		3,1275	3,1340
slovaška krona			33,151	33,238
	litovski litas		3,4528	3,4528
latvijski lats			0,6974	0,6969
	malteška lira		0,4293	0,4293
islandska krona			82,65	82,92
	turška lira		1,7545	1,7540
hrvaška kuna			7,2805	7,2900
Zadružna Kraška banka				
			16. julija 2007	
	valute		evro	
			nakup	prodaja
	ameriški dolar		1,3979	1,3692
britanski funt			0,6854	0,6696
	švicarski frank		1,6842	1,6432
japonski jen			173,8464	163,3128
	švedska krona		9,3895	8,9404
avstralski dolar			1,6230	1,5545
	kanadski dolar		1,4829	1,4264
danska krona			7,5930	7,3069
	norveška krona		8,1013	7,7386
madžarski florint			294,84	230,958
	češka krona		32,5657	25,4862
slovaška krona			38,2237	29,9142
	hrvaška kuna		7,8075	6,9619
				
	^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0			
	^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA			
				
Banca di Cividale				
			16. julija 2007	
	valute		evro	
			nakup	prodaja
	ameriški dolar		1,3997	1,3652
britanski funt			0,6877	0,6707
	danska krona		7,553	7,367
kanadski dolar			1,4634	1,4274
	japonski jen		170,53	166,33
švicarski frank			1,6814	1,6400
	norveška krona		8,028	7,830
švedska krona			9,305	9,076
	avstralski dolar		1,6035	1,5640
hrvaška kuna			7,57	7,03
	» Banca di Cividale WM			
	» ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1			
	1 - 1			
				
Milanski borzni trg 16. julija 2007				
Indeks MIB 30: +0,08				
delnica			cena €	var. %
	ALITALIA		0,8005	-0,90
ALLEANZA			9,655	+0,45
	ATLANTIA		25,65	-0,31
BANCA ITALESE			18,12	-2,70
	BANCO POPOLARE		20,43	+1,14
BPMS			5,0075	+0,51
	BPM		11,49	+0,03
CAPITALIA			7,325	+0,10
	ENEL		7,985	+1,28
ENI			28,22	+0,07
	FIAT		23,3	-0,81
FINMECCANICA			23,19	+0,09
	GENERALI		30,43	+0,46
IFIL			8,36	-0,77
	INTESA		5,49	+0,55
	LOTTOMATICA		29,12	+0,03
LUXOTTICA			28,2	-0,74
MEDIASET			7,675	+0,00
	MEDIOBANCA		16,2	-0,55
MEDIOLANUM			6,06	+0,40
	PARMALAT		2,8825	-0,95
PIRELLI			0,8965	+0,31
	SAIPEM		27,33	-2,43
SNAM			4,3025	-0,36
	STMICROELEC		14,35	-0,91
TELECOM ITA			2,06	-0,72
	TENARIS		18,29	-0,73
TERNA			2,595	+0,70
	UBI BANCA		19,18	+0,74
UNICREDITO			6,59	+0,37
	Podružnica Trst	^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana		
/
SVET
Sobota, 14. julija 2007
15
VELIKA BRITANIJA - Napoved zunanjega ministra Davida Milibanda
Zaradi primera Litvinenko bo VB izgnala 4 ruske diplomate
Gre za protiukrep po zavrnitvi zahteve za izročitev poslovneža Andreja Lugovoja
LONDON - Britanski zunanji minister David Miliband je včeraj napovedal, da bo Velika Britanija izgnala štiri ruske diplomate, ker je Rusija zavrnila izročitev poslovneža Andreja Lugovoja, osumljenega umora nekdanjega ruskega tajnega agenta Aleksandra Litvinenka. Odločitev bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zaostrila odnose med Londonom in Moskvo, ki so napeti od Litvinenkove zastrupitve lanskega novembra. »To so razmere, ki si jih vlada ni želela,« je v parlamentu poudaril Miliband.Miliband je pred poslanci izrazil »veliko razočaranje« zaradi ruske zavrnitve izročitve nekdanjega tajnega agenta Lugovoja Veliki Britaniji in poudaril, da si britanska vlada trenutnih razmer v odnosih z Rusijo ni želela. Po besedah britanskega zunanjega ministra bo London najprej izgnal štiri diplomate ruskega veleposlaništva v Londonu, v nadaljevanju pa bo preveril sodelovanje z Rusijo na različnih področjih.
Na odločitev Londona se je že odzval Lugovoj, ki je ponovno zavrnil krivdo in britanske obtožbe o vpletenosti v umor Litvinenka označil kot »nesramne laži«. »Ta odločitev ponovno potrjuje, da ima primer Litvinenko politično ozadje že od začetka,« je poudaril Lugovoj in izrazil obžalovanje, da bodo ukrepi britanskih oblasti prizadeli posameznike in interese ruskih državljanov, ki niso povezani z omenjenim primerom.
Rusko tožilstvo je v začetku julija uradno zavrnilo zahtevo Velike Britanije za izročitev Lugovoja, pri čemer naj bi se sklicevalo na ustavno prepoved izročanja ruskih državljanov drugim državam. Lugovoj je sicer zanikal krivdo in odgovornost za Litvinenkovo smrt pripisal Veliki Britaniji. Ruske oblasti so zaradi njegovih trditev, da so v umor vpleteni britanske tajne službe in ruski mogotec Boris Berezovski, uvedle preiskavo.
Tiskovni predstavnik Downing Stre-eta 10 je sicer povedal, da so ruske oblasti predlagale sojenje Lugovoju v Rusiji, vendar pa po mnenju britanskih tožilcev sojenje v Rusiji ne bi doseglo standardov nepristranskosti in pravičnosti.
Včerajšnja odločitev je vrhunec zaostrovanja odnosov med Rusijo in Veliko Britanijo. Analitiki medtem že opozarjajo, da bi lahko spor v primeru Litvinenko vodili v odnose, kakršni so vladali med hladno vojno. Do odločitve Londona je sicer prišlo le nekaj dni po odločitvi Rusije, da začasno prekine izvajanje Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). (STA)
Aleksander Ligtvinenko na bolniški postelji (arhivski posnetek)
ANSA
IRAK - Včeraj dva bombna napada
V Kirkuku 80 mrtvih
Tarči sta bili tokrat sedež Domoljubne unije Kurdistana in bližnja tržnica
BAGDAD - V dveh samomorilskih napadih z avtomobilom bombo je bilo včeraj v Kirkuku na severu Iraka ubitih najmanj 80 ljudi, približno 150 pa je bilo ranjenih, je sporočila iraška policija. Tarča napadov,
ki sta bila izvedena v razmaku 20 minut, sta bila sedež Domoljubne unije Kurdistana in bližnja tržnica. Tarča prvega napada v z nafto bogatem mestu, kjer so nasprotja med Kurdi in Arabci zelo velika, je bil sedež Do-
Razdejanje po atentatu v Kirkuku
ANSA
moljubne unije Kurdistana, druga eksplozija pa je 20 minut kasneje odjeknila na 700 metrov oddaljeni tržnici, ki jo obiskuje veliko Kurdov. Uničenih je bilo veliko stojnic s sadjem in zelenjavo ter avtomobilov.
JERUZALEM - Šimon Peres je v nedeljo zaprisegel kor izraelski predsednik
Življenje prizadevanj za dosego miru med Izraelom in palestinskim ljudstvom
JERUZALEM - Veteran izraelske politike in Nobelov nagrajenec za mir Šimon Peres je v nedeljo pred izraelskim parlamentom slovesno zaprisegel kot novi izraelski predsednik. S tem je okronal svojo polstoletno bogato politično kariero, med katero je že zasedal položaj premiera in več ministrskih mest. Peresa je ob slovesnem prihodu v kneset spremljala predsednica parlamenta Dalia Icik, pozdravili pa so ga zvoki fanfar in vojaška četa.Peres je na slovesno zaprisego prispel v limuzini ter v tradicionalnem spremstvu šestih motorjev in šestih konjenikov. Potem ko je pregledal gardo, v kateri je bilo 72 pripadnikov izraelske vojske, in položil venec na spomenik neznanemu vojaku, je stopil pred poslance in zaprisegel kot novi predsednik države. Slovesnost se je začela in končala ob zvokih fanfar.
Novi šef države je v svojem nagovoru zatrdil, da si ne bo nehal prizadevati za mir s Palestinci, tudi če bo to pomenilo umik Izraela z ozemelj, zavzetih v vojni le-
Šimon Peres
ANSA
ta 1967, čemur sicer nasprotuje velik del Izraelcev.
»Nisem več glasnik stranke, ampak zaupnik naroda, vseh državljanov... ki mora spodbujati mirovni proces. Znotraj parlamenta. Z našimi sosedi. V celotni regiji,« je poudaril in se zavezal, da se bo trudil zagotoviti, da nejudovski državljani Izraela ne bodo žrtev diskriminacije. »Če ne uživajo popolne enakopravnosti, ne bomo v miru niti sami s sabo niti s sodržavljani,« j e dejal.
Izraelski premier Ehud Olmert je na
nedeljski seji vlade dejal, daje Peres »ena najpomembnejših figur v Izraelu v zadnjih 60 letih«. »On je dobrodošel in poznan po vsem svetu kot predstavnik države Izrael, je ena najbolj znanih osebnosti na vsem svetu,« je poudaril Olmert, sicer vodja sredinske stranke Kadima.
Peres, ki se je za položaj predsednika države neuspešno potegoval že pred sedmimi leti, je 13. junija v drugem krogu volitev v knesetu zabeležil prepričljivo zmago. Na čelu države bo nasledil 61-let-nega Mošeja Kacava, ki že od januarja ni opravljal poslov, potem ko so se proti njemu pojavile obtožbe o posilstvu. Odstopno izjavo je podpisal šele konec junija, pred tem pa sklenil poravnavo, s katero se je izognil obtožnici o posilstvu in zaporni kazni.
83-letnega Nobelovega nagrajenca za mir se j e sicer vse do danes držal sloves večnega volilnega poraženca. Za predsedniški stolček se je potegoval že pred sedmimi leti, ko je volilno tekmo presenetljivo izgubil, podobno kot je izgubil
tudi leta 2005 na volitvah za predsednika laburistovin posledično svojo staro stranko zamenjal za novonastalo stranko Kadima takratnega premiera Ariela Šarona.
V svoji karieri je dvakrat zasedal položaj premiera, pa tudi položaj zunanjega, obrambnega in finančnega ministra, torej skoraj vse možne najpomembnejše položaje v vladi. A na splošnih volitvah leta 1977, 1981, 1984, 1988 in 1996 j e bil vedno poražen in svoje Laburistične stranke ni nikoli povedel do volilne zmage.
Politično kariero je začel leta 1948 v uradu ustanovitelja judovske države Davida Bena Guriona, pred izvolitvijo za predsednika pa je opravljal položaj namestnika premiera Ehuda Olmerta, kot minister pa je bil pristojen tudi za razvoj regij Galileja in Negev. Vrhunec politične kariere je doživel leta 1994, ko je za ključno vlogo pri leta 1993 sklenjenih mirovnih sporazumih iz Osla skupaj s premierom Rabinom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir. (STA)
Rusija bo okrepila protiraketno obrambo
MOSKVA - Rusija bo okrepila svojo protiraketno obrambo in proti koncu tega meseca namestila raketni sistem triumph S-400 okoli Moskve, je napovedal tiskovni predstavnik ruskih letalskih sil Aleksander Drobiševski. Rusija je sicer uspešno preizkusila rakete S-400, ki jih Nato označuje kot SA-21 growler, v četrtek in petek, tik preden je napovedala začasno prekinitev izvajanja Pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE).
Žrtve holokavsta zahtevajo odškodnino
JERUZALEM - Predstavniki otrok, katerih starši so preživeli holokavst, so v Izraelu vložili odškodninsko tožbo proti Nemčiji, v kateri zahtevajo odškodnino za svojo psihiatrično oskrbo. Tožniki zahtevajo oblikovanje posebnega sklada, ki bi ga financirala Nemčija, z njim pa bi med 15.000 in 20.000 ljudem omogočili obiskovanje terapij, ki bi jih izvajali vsakih 14 dni, in sicer tri leta. Za to bi Nemčija porabila 7,3 milijona evrov letno.
Brown v Belfastu
BELFAST - Britanski premier Gordon Brown je v Belfastu na svojem prvem obisku na Severnem Irskem na položaju premiera pozdravil »zgodovinsko« novo obdobje, ki se začenja na Severnem Irskem, ko so v regiji maja po skoraj petih letih obnovili široko regionalno samoupravo, nekdanji sovražniki, največja protestantska stranka Demokratska unionistična stranka (DUP) in najmočnejša katoliška stranka Sinn Fein pa sta oblikovali novo skupno vlado.
Rehabilitirali Lin Biaa
PEKING - Kitajske oblasti so 36 let po smrti rehabilitirale nekdanjega poveljnika kitajske armade in drugega moža Komunistične partije Lin Biaa. Maršal Lin, ki ga je kitajski voditelj Mao Zedong izbral za svojega naslednika, je na vrhuncu kulturne revolucije (1966-1976) padel v nemilost in je bil obtožen, da je poskušal strmoglaviti svojega mentorja. Umrl je septembra 1971 med poskusom bega v letalski nesreči v Sibiriji. Okoliščine njegove smrti ostajajo nepojasnjene.
1 6 Torek, 17. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
■fr Ui D EHUD PEW , CtUUPIONSHIf HEN DIVISIONS S LOVE N I i 615 J J L iCOl
KOŠARKA - Obračun po evropskem prvenstvu U20 v Novi Gorici in Gorici
Selitve igralcev in gledalcev pravi simbol združene Evrope
Končni vrstni red: 1. Srbija, 2. Španija, 3. Italija - Prvenstvo iz organizacijskega vidika popolnoma uspelo
Lovoriko evropskega prvaka mlajših članov do 20 let je, kot so napovedali, osvojila Srbija. V finalni tekmi proti Španiji je slavila s 87:78, dvoboj za bronasto medaljo proti Rusiji pa je dobila Italija (74:63).
Reprezentanca Slovenije je v tekmi za peto mesto ugnala izraelske košarkarje, čeprav so na polovici tretje četrtine Izraelci vodili že s 60:40. Slovenska reprezentanca je prejela tudi nagrado za »fair play«, saj so se kljub porazu, ki jim je onemogočil nastop na polfinalu, pošteno borili do konca.
Organizacijsko breme sta prvič v zgodovini nosili dve državi. Obračun in oceno celotnega prvenstva je podal glavni organizator Andrej Miška: »Evropsko prvenstvo je vsestransko uspelo. Odzivi reprezentanc, delegatov, sodnikov in predstavnikov FIBE so bili navdušujoči. Le na začetku smo imeli nekaj spodrsljajev predvsem pri urejanju prometa v Novi Gorici in parkiranjem, a smo že v naslednjih dneh vse uredili. Vseskozi smo se držali vseh zastavljenih urnikov. Tudi s prevozi nismo imeli težav, saj so bili dobro splanirani.«
Uspešnost lahko ocenjujemo tudi po številu gledalcev. Ali je bilo zani-mavnje za tekme veliko?
Pričakovali smo vsekakor več gledalcev, predvsem v polfinalnih tekmah in na finalu. Menim, da je predvsem dejstvo, da na finalu ni bilo domačih reprezentanc, vplivalo na dotok gledalcev. Vsi smo upali, da bodo finale igrale Italija in Slovenija. Obenem je bilo na obeh straneh veliko gostov, ki so vseskozi spremljali srečanja.
Evropsko prvenstvo v dveh državah je bila edinstvena preizkušnja. Katere so prednosti in slabosti skupne organizacije?
S težavami smo se soočali predvsem zaradi strukturnih razlik sodelujočih organizacij. Mislim predvsem na različne pristojnosti organizacij, ki so zrežirale prvenstvo: na italijanski strani deželni olimpijske komite, na slovenski pa košarkarski klub. Na italijanski strani je olimpijske komite imel na razpolago tudi več finančnih sredstev. Druga težava je bil jezik: najprej smo se dogovorili, da bo uradni jezik angleščina, zaradi hitrejše komunikacije smo nato pristali na italijanščini predvsem zato, ker slovenščine soorganizatorji niso poznali. Slovenščina je tako nekoliko zaostala.
Velika prednost je bila predvsem ta,


m
V* 13 V
■ffllljfl ^Zffi


rnm
T	&W
u
i ti
Z GORIŠKEGA ZORNEGA KOTA
Brandolin: EP lepa razglednica za Gorico
»Pravkar končano evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo je bilo najlepša razglednica za Gorico in Novo Gorico,« je ocenil Giorgio Brandolin, eden izmed glavnih organizatorjev na italijanski strani. »Videli smo dobro in kakovostno košarko, občinstvo se je zabavalo, organizatorji so se izkazali in vse je steklo v najlepšem redu. Treba je priznati, da sta Občina Gorica in CONI dobro sodelovala. V obeh taborih si zaslužijo pohvalo.«
Kateri pa so pozitivne in katere so negativne točke tovrstne čez-mejne pobude?
»Glavni organizator je bila Slovenija, ki nam je ponudila sodelovanje in aktivno soudeležbo pri organizaciji EP-ja. Zaradi tega moramo biti hvaležni slovenski košarkarski zvezi. Pozitivnih točk je veliko, negativnih pa ni. Pomembno je, da se nihče ni pritoževal. Meja tokrat sploh ni bila problem in ekipe so se počutile dobro bodisi v Gorici kot v Novi Gorici. Povrh
tega je bil uradni jezik angleščina in tudi iz tega vidika nismo imeli težav. Niti političnih.«
Občinski odbornik za šport Cosma je bil prejšnji nekoliko jezen, češ da so bile tekme v Gorici slabo obiskane...
»Morda le na začetku, zatem pa so bile tekme v PalaBigotu dobro obiskane. Upoštevati moramo namreč, da je na tribuni goriške telovadnice prostora za pet tisoč ljudi, v Novi Gorici pa je telovadnica petkrat manjša. Nedeljski finale si je ogledalo 2500 ljudi, kar ni malo. Upoštevati moramo tudi, da sta igrala Španija in Srbija. Če bi igrali Italiji in Slovenija bi najbrž napolnili dvorano.«
Za konec nam je Brandolin še dejal, da se bodo v Gorici potrudili in poskušali organizirati še kako pomembno športno manifestacijo. »V Gorici imamo prekrasno telovadnico in res škoda bi bilo, da je ne bi uporabljali v take namene.« (jng)
da smo si popolnoma razdelili delo in je bilo tako za obe strani manj naporno. S selitvijo igralcev in gledalcev v obe mesti je postalo prvenstvo simbol Evrope - simbol sodelovanja narodov.
Slovenski lokalni časopis je kritiziral, češ da je bil finale v Gorici, čeprav je bila glavni organizator Slovenija ...
To, da smo finale preselili v Palabigot je bila zavestna odločitev. Vsem, tako reprezentancam, delegatom, sodnikom, prostovoljcem in seveda vsem ljubiteljem košarke, smo morali zagotoviti mesto na finalnih tekmah, zato je bila edina možna rešitev goriška športna dvorana, saj je v no-vogoriški le 1300 sedežev.
Veronika Sossa
Italijani so v celoti izpolnili cilj: izboljšati lansko četrto mesto (na sliki zgoraj v malem finalu proti Rusiji). Glavni organizator Andrej Miška (desno) je zelo pozitivno ocenil pravkar končano EP
BUMBACA
NAJBOLJŠA PETERKA NA EP
Luigi Da Tdme-
liloš Teodosic
NAŠ POGOVOR - Nogometaš Triestine Riccardo Allegretti o letošnji B ligi
Letošnje prvenstvo bo izenačeno
Postopek vključevanja novih igralcev je kar zahtevna alkimija in poletne priprave so večkrat odločilnega pomena
Ko pred začetkom nove sezone predstavijo ekipo je med novinarji verjetno najpogostejše vprašanje »kdo je to?«. Približno isto se je dogajalo na predstavitvi Triestine, ko je bilo neznanih obrazov kar nekaj. Gotovo pa so vsi poznali Riccarda Allegrettija (na sliki), kapetana ekipe, čigar potrditev je bila ena izmed temeljnih kamnov celotne kupoprodajne borze predsednika Fantine-la in sodelavcev. Allegretti bo tako še tretjo sezono zapored (prvo sezono je sicer odigral le polovično v Trstu, saj je k Triestini iz Avellina prestopil med zimsko borzo januarja 2006) branil rdeče barve s helebardo. Kot nekak Dantejev Haron je Allegretti idealen razgovornik, ki nam lahko opiše prehod iz komaj končane (dokaj neuspešne) v prihajajočo sezono. Pravi lider ekipe, zaradi tega je tudi tarča napadov s strani dela medijev in navijačev, je v prejšnji sezoni postal s šestimi zadetki (in kljub trem napakam iz bele točke!) najboljši strelec ekipe. Po eni strani pohvalno za nekoga, ki nima izrazitih strelskih sposobnosti, po drugi pa le še dokaz več o pomanjkanju pravega strelca v vrstah Triestine. Sezona 2006/2007 je že za nami, začenja se nova.
»Res je. Začenja se nova sezona, videvamo nove obraze... Vsako poletje je isto, a vsako poletje prinaša tudi določene novosti in z na novo napolnjenimi baterijami smo znova tu, polni volje do dela. Upajmo, da bo prihajajoča sezona nekoliko bolj uspešna od komaj za-
t t
M *
ključene. Osebna želja pa je, da ne bi prišlo do poškodb, saj so nas lani že dovolj pestile. Res upajmo, da bo tudi s tega vidika bolje. V Ravasclettu je glavni cilj spoznati nove soigralce in jih vključiti v ekipo. Postopek vključevanja novih je kar zahtevna alkimija in poletne
priprave so večkrat odločilnega pomena, saj si 24 ur na 24 skupaj.«
Ocena o kupoprodajni borzi kluba? Med drugim boš imel na sredini igrišča ob sebi novega soigralca, Luigija Piangerellija.
»Zadovoljen sem. Najprej zato, ker so po mojem mnenju tu ostali vsi najpomembnejši igralci lanske ekipe. Če se ne dotakneš ogrodja ekipe pa je v novi sezoni vse lažje. Uigravanje, ustvarjanje prave družbe in ze-dinjenost znotraj slačilnice. Novi prišleki so nedvomno kakovostni. Potem je v naših in seveda njihovih močeh, da jim uspe v Trstu pokazati svoje najboljše lice. Pian-gerellija pa dobro poznam. Gre za izkušenega igralca, ki igra zelo pomembno vlogo na sredini igrišča. Mislim, da nam bo še kako koristil.«
Letošnje prvenstvo bo verjetno bolj izenačeno od lanskega, saj ni več Juventusa, Genoe in Napoli-ja. Kateri so lahko cilji Triestine?
»O večji izenačenosti ni dvomov, saj ne vidim ekipe, ki bi lahko prvenstvo zmagala z levo nogo. Nekatere so se sicer okrepile in porabile precej denarja, a vložen denar sam po sebi ne zagotavlja odmevnejših rezultatov. Težko je reči, katero vlogo bo v prvenstvu igrala Trie-stina. Prvotni cilj je se izogniti trpljenju komaj končane sezone.«
Iztok Furlanič
Scarponi in Kalc v Sloveniji
Kolesar Michele Scarponi je med zaslišanjem pred disciplinsko komisijo državne kolesarske zveze izjavil, da se je pred leti s trenerjem Aleksandrom Kalcem, ki naj bi bil vpleten v dopinško afero »Opera-cion Puerto«, podal do neimenovanega zdravnika v Sloveniji (približno 150 km od meje), kjer naj bi opravil transfuzijo krvi.
Copa America: Brazilci prvaki
MARACAIBO - Brazilija je novi južnoameriški prvak. Brazilski nogometaši so v finalu 42. južnoameriškega prvenstva s 3:0 (2:0) premagali Argentince in tako ubranili naslov iz leta 2004. Za zmagovalce sta v polno zadela Julio Baptista v četrti in Daniel Alves v 69. minuti, Roberto Ayala pa je tekmecem v 40. minuti pomagal z avtogolom. Tretje mesto je osvojila Mehika, ki je premagala Urugvaj s 3:1.
Pokal Fed: Rusinje v polfinalu
NEW YORK - Ženska teniška reprezentanca Rusije je drugi finalist pokala Fed. Rusinje so v polfinalu svetovne skupine premagale ZDA s 3:2.
/
ŠPORT
Torek, 17. julija 2007
17
ROLKANJE - Svetovni pokal v Leipzigu v Nemčiji
Končni šprint odločal tudi o skupni razvrstivi
Mateja Bogatec četrta v zasledovalni vožnji - Magnussova prevzela vodstvo v skupnem seštevku
Mateja Bogatec je na skupnem seštevku svetovnega pokala izgubila prvo mesto in je sedaj druga z 9 točkami zaostanka. Prvo mesto je po nedeljskem zasledovalnem teku prevzela Švedinja Maria Magnusson, ki je prevladala že v sobotnem sprintu. Boj je vsekakor še odprt, saj imajo do konca tekmovanj za svetovni pokal rolkarji še tri preizkušnje.
V nedeljo je v zasledovalni vožnji nastopila samo Mateja Bogatec (brat David je tekmoval tokrat samo v sprintu). Mateja je startala peta s pol minutnim zaostankom za Švedinjo. Prva Magnusova in druga Vedeneeva sta prevzeli vodstvo že na začetku in skupaj nadaljevali vse do konca, v ozadju pa jih je zasledovala skupina štirih tekmovalk, med katerimi je bila tudi Mateja. 20 kilometrov dolga proga je na polovici vključevala tudi reber: tu je Mateja prevzela vodstvo. Prva v skupini je bila tudi zadnjih 5 kilometrov, na končni ravnini pa se je z Anno Roso odcepila od Rusinje Kislukhine in Čehinje Morackova. »Zadnji kilometer sva z Anno Roso še dodatno pospešili ritem in na ciljni črti mi je zmanjkalo res malo, saj bi bila sicer tretja in bi obenem obdržala prvo mesto na skupni lestvici,« je povedala Mateja, ki ji je četrto mesto pustilo nekaj grenkega priokusa, čeprav je na splošno s svojim nastopom zadovoljna.
Mateja Bogatec (prva od leve) je bila v sobotnem šprintu druga, Maria Magnussova prva, tretja pa Esra Gunes.
□ Obvestila
AKK BOR vabi starše otrok, ki se bodo udeležili Basketball Campa v Črnošnjicah na Dolenjskem, na slepni operativno - informativni sestanek danes, 17. julija 2007, na Stadion 1. maj v Trstu.
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
AŠD SOKOL vabi starše otrok, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, na informativni sestanek za pripravo nove sezone 2007/2008, ki bo jutri, 18. julija ob 20.30 na odprtem igrišču AŠD Sokol. Toplo vabljeni.
TAKO V NEDELJO
KOŠARKA - Pri Bregu, Kontovelu in Sokolu
V D ligi nič novega
Do 27. julija mora Sokol potrditi vpis v ligo - Breg išče okrepitev onstran meje in na Krasu
Pravkar minulo prvenstvo D-li-ge je zaznamovalo predvsem veliko število izpadov in majhno število napredovanj: iz goriško-tržaške skupine so namreč izpadle kar tri ekipe (ena pa se je že pred pričetkom sezone odpovedala), v višjo ligo pa ni napredovala nobena. Zato pa se je prvenstvo za večino ekip dejansko zaključilo že marca, ko so pošla še zadnja upanja za nastopanje v končnici. Po številnih protestih pa naj bi naslednja sezona spet potekala po starem pravilniku, po katerem je prvouvrščeni neposredno napredoval, ekipe od drugega do petega mesta pa so nastopale v končnici. Pričetek je predviden za prvi oktobrski vikend - 6. oz. 7. za ekipe, ki ponavadi igrajo ob nedeljah.
Tudi letos imajo tri slovenske ekipe pravico do nastopanja v deželni D-ligi, deset dni pred zaključkom vpisovanj pa v »kraškem polu« še niso odločili, v katerem prvenstvu bo nas to pal Sokol. Pri Kon tove lu pa so že potrdili vpis in bodo tudi naslednje leto nastopali med četrtoligaši. Gotovo bodo obdržali glavnino lanskega jedra, glede nekaterih posameznikov pa so še v teku pogajanja. Marsikaj bo tudi odvisno od odločitev Jad-ranovega kadra pri sestavi ekipe, ki bo branila barve združene ekipe v C2-li gi.
Tudi v dolinskem taboru so doslej le potrdili lansko postavo z izjemo Krcalica. Tudi mladi Ivan Ciacchi, ki je dobil nekaj ponudb iz višjih lig,
bi moral tudi naslednjo sezono biti na razpolago potrjenemu trenerju Davidu Pregarcu. Komaj bo znana usoda Sokola bodo lahko stekla pogajanja z društvi projekta SKPDJ glede Hmelja-ka, Križmana ali Paoletiča, ki bi sijih načelnik košarkarske sekcije Boris Salvi želel v Bregovem dresu. Tesno sodelovanje z Borom iz prejšnjih let se bo seveda nadaljevalo tudi v prihodnji sezoni, tako da bi lahko kateri izmed mlajših borovih igralcev naslednjo sezono igral v Dolini. Poleg tega pa so pri Bregu navezali stike z bivšim Jadranovim playmakerjem Mas-similianom Cernejem (letnik 1968), ki je minuli dve sezoni miroval, in s še neimenovanim centrom iz Kopra.
Mitja Oblak
MotoGP: Rossi padel
SACHSERING - Španec Dani Pedrosa (Honda) je zmagovalec desete letošnje dirke svetovnega motociklističnega prvenstva.
Izidi motociklistične dirke za VN Nemčije in vrstni red v SP - motoGP (30 krogov, 110,13 km): 1. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 41:53,196 (povp. hitrost: 157,754 km/h); 2. Loris Capirossi (Ita/Ducati) 42:06,362; 3. Nicky Hayden (ZDA/Honda) 42:09,967; 4. Colin Edwards (ZDA/Yamaha) 42:11,495; 5. Casey Stoner (Avs/Du-cati) 42:24,622; 6. Marco Melandri (Ita/Honda) 42:25,113. SP skupno (10): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 196; 2. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 164 3. Dani Pedro-sa (Špa/Honda) 144.
250 ccm (29 krogov, 106,459 km): 1. Hiroši Aojama (Jap/KTM) 41:16,191 (povp. hitrost: 154,774 km/h); 2. Mika Kallio (Fin/KTM) 41:16,310; 3. Alex de An-gelis (SMr/Aprilia) 41:16,465. SP skupno (10): 1. Jorge Lorenzo (Špa/Aprilia) 191; 2. Alex de Angelis (SMr/Aprilia) 171; 3. Andrea Dovizioso (Ita/Honda) 166.
125 ccm (27 krogov, 99,117 km): 1. Gabor Talmacsi (Mad/Aprilia) 39:30,802 (povp. hitrost: 150,506 km/h) 2. Tomojoši Kojama (Jap/KTM) 39:34,334; 3. Hector Faubel (Špa/Aprilia) 39:34,412. SP skupno (10): 1. Gabor Talmacsi (Mad/Apri-
SMUČANJE
Košutova na travi odlična 2.
Naraščajnica Elisa Košuta, članica SK Devin in zamejske smučarske združene ekipe Gadov je po uspešnih preizkušnjah (o katerih smo že poročali pre tekli teden) spet do -segla uspeh v soboto in nedeljo s smučanjem na kolescih po trav ni kih.
V Schiu pri Parmi, kamor se je odpelja la s tr žaš kimi smu čar ski mi klu bi, se je na -mreč odvija la še tretja pre izkušnja smučanja na travi, ki je veljala za italijanski pokal. Tudi tokrat se je tako na sla lom -ski kot tudi na ve le sla lom ski progi uvrstila na odlično 2. mesto.
Pro ga, ki je bi la ze lo po-lož na ni bi la naj bolj pri mer na za na šo mla do smu čar ko, saj so se na njej bolje odrezale fi-zič no krepkej še tek mo val ke, Eli sa pa je po posta vi bolj drob na in je zato njen rez ul tat toliko bolj prepričljiv.
Na vsak na čin je pri sta la na lestvici takoj za italijansko šampionko in si priborila italijanski državni podnaslov, poleg tega pa jo je državni selektor in opa zo valec uvrs til med poseb ne tek mo val ce, ki bodo pri šli v poštev na podob nih preizkušnjah za naslednjo se-zo no v le tu 2008.
lia) 156; 2. Hector Faubel (Špa/Aprilia) 154; 3. Tomojoši Kojama (Jap/KTM) 118.
Tour: v Alpah Rasmussen
TIGNES - Danski kolesar nizozemskega Rabobanka Michael Rasmussen je junak osme etape kolesarske dirke po Franciji, najtežje letošnje v Alpah. Branilec pikčaste majice najboljšega na gorskih ciljih je skoraj polovico 165 kilometrov dolge etape od Le Grand-Bornanda do Tignesa vozil sam, na cilj pa prišel dve minuti in 47 sekund pred Špancem Ibanom Mayom ter tri minute in 12 sekund pred še enim Špancem Alejandrom Valverdejem. S tem uspehom je tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku in se izstrelil med favorite dirke.
Izidi: 1. Michael Rasmussen (Dan/Rabobank) 4:49:40; 2. Iban Mayo (Špa/Saunier Duval-Prodir) +2:47; 3. Alejandro Valverde (Špa/Caisse d'Epargne) 3:11; 4. Christophe Moreau (Fra/Ag2r Prevoyance) 3:13; 5. Fraenk Schleck (Luk/CSC). Skupni vrstni red: 1. Michael Rasmussen (Dan/Rabobank) 38:58:28; 2. Linus Gerdemann (NEM/T-Mobile) + 0:43; 3. Iban Mayo (Špa/Saunier Duval-Prodir) + 2:39; 4. Alejandro Valverde (Špa/Caisse d'Epargne) 2:51; 5. Andrej Kašečkin (Kaz/Astana) 2:52. 6. Cadel Evans (Avs/Predictor-Lotto); 20. Tadej Val-javec (Slo/Lampre-Fondital) 5:03.
Svetovna liga Brazilcem
KATOVICE - V finalu svetovne odbojkarske lige v poljskih Katowicah so Brazilci premagali Ruse s 3:1 (-18, 23, 26, 22). Pred tem je v tekmi za tretje mesto ZDA premagala Poljsko s 3:1 (19, 21, -22, 19).
Italijanke v finalu pokala Fed
NEW YORK - Italijanke so se kot prve uvrstile v finale svetovne skupine pokala Fed. V polfinalu so branilke naslova doma v Castellaneti Marini premagale Francozinje s 3:2. Odločilno zmago sta v igri dvojic dosegli Mara Santangelo in Roberta Vinci, ki sta ugnali Severine Bremond in Nathalie Dechy s 4:6, 6:1 in 6:2.
Čeplakova najhitrejša v Lignanu
LIGNANO - Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v Lignanu v teku na 800 m zmagala z 1:59,86. Druga je bila Marian Burnett iz Gvajane (2:00,77), tretja pa Italijanka Antonella Riva (2:02,74).
Jerančičeva sedaj tretja
MUGELLO - Na peti dirki sezone v tekmovanju Ferrari Challenge za pokal Shell je Nina Jerančič spet stala na odru za zmagovalce. Izkupiček dirkaškega vikenda sta tretje in peto mesto. V skupnem seštevku pa zdaj Hit Racing Team ponovno zaseda tretje mesto.
Košarka: Bor Radenska ne bo imel daljših gostovanj
Pri Boru Radenska je bil preplah glede petih izjemno dolgih gostovanj (Riva del Garda, Rovereto, Correggio, Mirandola in No-vellara) v novi košarkarski sezoni odveč, saj je vsedržavna zveza FIP naposled premešala prvotno sestavo skupin, ki je pri društvih bila požela precej nezadovoljstva. Če ne bo dodatnih odpovedi in posledičnih repesaž (prvi s pravico do vključitve v B2 ligo bi bil Corno, v C1 pa Muggia) bo v C skupini C lige 2007/2008 nastopilo sledečih 16 ekip: Bor Radenska (Trst), Codroipo, Corno, San Daniele, Virtus Udine (Videm), Cordenons, Spilimbergo (Pordenon), Al-visiana, Caorle, Eraclea, Marghera (Benetke), Montebelluna, Roncade (Treviso), Limena, Virtus Padova (Padova) in Vi-cenza. V kratkem pričakujejo okvirni razpored tekem v prvenstvu, ki se bo pričelo v nedeljo, 30. septembra. Novost v borovem taboru je ta, da bodo varovanci novega trenerja Mure domače tekme igrali na stadionu 1. maja ob sobotah ob 20.30, potem ko so zadnja tri leta igrali ob nedeljah popoldne. (nš)
Jadranje: Na EP v Atenah že dva dni brez regat
Na evropskem prvenstvu v razredu optimist ostaja stanje na lestvici nespremenjeno, saj jadralci že dva dni niso izpeljali niti ene regati. Zaradi pomanjkanja vetra so organizatorji napovedani dve regati odpovedali tudi včeraj. Tito Rodda (Čupa) ostaja tako na 22. mestu, Leonardo Dub-bini (Ita) pa še vedno vodi na skupni lestvici.
Ivana Curri 6. na DP
V nedeljo se je v Bocnu zaključilo državno prvenstvo v skokih v vodo, na katerem je sodelovala tudi Ivana Curri (Trieste Tuf-fi). 12-letna Ivana je tekmovala z enome-trske deske in v sinhronih skokih: v obeh disciplinah je bila na koncu odlična šesta. Klub Trieste tuffi je bil na društveni lestvici tretji, drugi pa v ženski konkurenci.
Juventina: Zorzut ni podpisal
Pri Juventini najbrž ne bodo najeli nogometaša Zorzuta. Slednjega namreč mika D liga. Pri štandreškem društvu se trudijo, da bi najeli še kakega kakovostnega nogometaša.
Torek, 17. julija 2007
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■ MittelFest 2007
Danes, 17. julija ob 18.30. cerkev sv. Frančiška / »Slum«, režija Milvia Ma-rigliano.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, koreografija in izvedba Josef Nadj.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 21.30 / »Dare al buio (la fine)«, (ponovitev).
Športna palača ob 22.30 / »Paradise of the heart Labyrinth of the World«, Skutr (Martin Kukučka, Lukdš Trpišov-sky), zamisel Miloslav Klíma.
Jutri, 18. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »4.48 psychosis«, Sarah Kane, režija Desislava Shpatova.
Gledališče Ristori ob 20.30 / »Journal d'un inconnu«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Sarà una bella società«, zamisel Shela Shapira in Edmonda Bersellija, režija Ruggero Cara.
V	četrtek, 19. julija ob 19.00, gledališče Ristori / »È vietato digiunare in spiag-gia, "Ritratto di Danilo Dolci"«. Tekst Renato Sarti in Franco Pero, režija Franco Pero.
Športna palača ob 21.00 / »Anima se-parata«,koreografije Emija Greca, režija Pieter C. Scholten.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Progetto Nion, "Not in Our Name"«, glasbeni in orkestralni projekt Claudio Cojaniz.
V	petek, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola.
Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino.
Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini.
V	soboto, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini.
Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea.
Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc.
Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozar-
tband«, na sporedu Mozartova glasba.
V	nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle.
Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia.
Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris.
Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Ru-menie!«, tradicionalna romunska glasba.
_SLOVENIJA_
■	»14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL«
Danes, 17. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst.
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Petek, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov.
Sobota, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava.
V	nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■ Mednarodni festival operete
Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / V petek, 20. in v soboto, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30.
Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / V torek, 24., v sredo, 25.,
PRIREDITVE
v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30.
■	FOLKEST Ob 21.15
Danes, 17. julija, Špeter, Villa de' Brandis / Eliades Ochoa y Grupo Patria, Kuba.
Jutri, 18. julija, Koper, Titov trg / Baba Zula, Turčija.
V	četrtek, 19. julija, Koper, Titov trg / Ginger Leigh Band & Carolyn Wonderland, ZDA.
V	soboto, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Nabac, Irska.
V	nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB.
V	ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec.
V	sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska.
PORDENON
Vila Manin
V	soboto, 21. julija / Björk, koncert v okviru trbiškega glasbenega festivala No Borders.
TRBIŽ
■	GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS
Jutri, 18. julija / Amos Lee.
V	petek, 20. julija / Negramaro.
V	nedeljo, 22. julija / Pino Daniele.
V	nedeljo, 29, julija / Gotan Project.
_SLOVENIJA_
TOLMIN
Sotočje
Danes, 17. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Sepultura, Deadsoul Tribe, One Man Army, Converge, Prospect, Sadist, Animosity idr.
Jutri, 18. julija ob 16.30 / Metal Camp 2007 - Doro, Dismember, Korpiklaand, Die Apokalyptischen Reiter, Disillusion, Vreid, Deadlock idr. IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski.
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PORTOROŽ
Amfiteater Avditorija
Danes, 17. julija ob 21.00 / Koncert opernih arij - Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Lorenzo Ca-striota Skenderbeg. Solisti: Galija Gorčeva, Martina Gojčeta Silič, Branko Robinšak, Marko Kobal, Sašo Čano.
PIRAN
Punta
V	četrtek, 19. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer ciganske glasbe: Koko in Mandovi. Vstop prost.
V	četrtek, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost.
Križni hodnik
Minoritskega samostana
sv. Frančiška Asiškega
V	petek, 20. julija ob 21.00 / Komorni zbor Univerze v Utrechtu.
V	petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -
Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsa-
-/
ko soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: do 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava slikarja Jeronima Lopesa.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_SLOVENIJA_
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija«. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja
Guido Katola. TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.

OHRID - Ohridsko poletje
Program festivala napoveduje tudi predstavo Tesla Electric Company
Že 47. festival Ohridsko poletje je v četrtek odprl balet Spartak armenskega skladatelja Arama Hačaturjana v izvedbi 130-članskega baletno-glasbene-ga ansambla Kijevskega državnega baleta (na sliki, AWSA,).Slavnostnega začetka Ohridskega poletja se je med drugimi udeležil avstrijski predsednik Heinz Fischer, ki je bil tačas na uradnem obisku v Makedoniji. Festival bo prinesel 36 koncertov in 14 gledaliških predstav.
Med njimi so organizatorji posebej skrbno napovedali projekt Tesla Electric Company »kultnega slovenskega režiserja« Tomaža Pandurja. Pandurja so v Makedoniji, kot je poročal skopski Utrinski vesnik, nazadnje pozdravili pred 18 leti, ko je na festivalu Mlado odprto gledališče (MOT) v Skopju gostoval z gledališkim spektaklom Šeherezada. Zadnji veliki Pandurjev projekt je napovedan za 16. avgust v Antičnem teatru na Ohridu.
V	glasbenem delu festivala bodo po poročanju makedonskih medijev med drugim nastopili kitarski kvartet Los Romeros iz Španije, japonska violinistka Tamaki Kavukabo, ruski ansambel Muzika viva, ameriška sopranistka Barbara Hendrix in drugi.
V	soboto so v Antičnem teatru na Ohridu krstno izvedli predstavo »Komšiluk naopaku« (v izvirniku Komšiluk naglavačke) Nine Mitrovic v režiji Nenni Delmestre in izvedbi Dramskega teatra iz Skopja. Drama pripoveduje o tranziciji, ki prizadeva mnoge prebivalce regije. Pripravljali so jo tri mesece, je pred predstavo pojasnila režiserka iz
Splita. O besedilu je še povedala, da prinaša specifično balkanski humor, ki so ga makedonski igralci prepoznali za svojega.
Ravnatelj Dramskega teatra Branko Djorčev je tekst Nine Mitrovic označil za slojevit in duhovit, pa tudi izvedbeno zahteven, saj predvideva 17 igralcev in masovne prizore. Sceno je zasnoval Tihomir Spirovski, kostume Lira Grabul,
glasbo je napisala Vengoechea Leon Lina del Carmen, iz hrvaščine je dramo prevedla Liljana Mazova, dramaturgin-ja je bila Zagorka Pop-Antovska.
Ohridsko poletje bo zaprl mednarodno uveljavljeni makedonski pianist Simon Trpčeski, ki bo nastopil s komornim orkestrom Muzika viva pod dirigentsko palico Aleksandra Rudina iz Rusije. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 14. julija 2007
19

18.40 20.25
20.30 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz: flavtistka Barbara Ban, Marta Jerjan - hamronika Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije
6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Gospa v rumenem - Kolo smrti - Kačje gnezdo (i. A. Lan-sbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Clery, Alessio Di Clemente)
15.20 TV film: Orgoglio - 3. poglavje (It., '05 , i. Daniele Pecci, Franco Castellano) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Mo-
retti, Karl Markovics) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
21.20 Variete: Dal Lago di Garda .... sta-
sera mi butto (vodi Caterina Bali-vo)
23.35 Dnevnik
23.40 Glasb. odd.: Giacomo Puccini, 0.45 Palvzi - G. Puccini 0.55 Nočni dnevnik, vremenska napo-
ved/Potihoma 2.00 Rai Educational
V^ Rai Due
6.00 6.45 6.55 7.00
10.00 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50
17.15 18.05
19.00 19.50 20.20 20.30 21.05
23.25 23.35
1.05 1.15
Rai Tre
6.00 Rai News, 6.30 II caffè
8.05 Mi smo zgodovina
9.05 Film: Copacabana palace (kom., It.,
'63, i. Sylva Koscina) 10.35 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.50 Kolesarstvo: Tour de France 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.45 Športno popoldne: Tour de France,
17.30 Motonavtika 18.00 Dok.: Geo magazine
18.10	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Šport: Tour de France
20.15	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Aktualno: W l' Italia diretta (vodi
Riccardo Iacona)
23.10	Dnevnik, deželne vesti
23.25	Tg3 Primo Piano
23.45	Dok.: Viziati 2
0.30	Tg3 Night News
0.50	Dok.: GAP (vodi G. Cinquetti)
1.20	Pred premiero
u Rete 4
6.05 Pregled tiska
6.25 Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika
dolina, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Nan.: Komisar - Past (i. Massimo
Dapporto) 14.55 Tg com/Meteo4 16.00 Nad.: Steze
16.45 Film: La battaglia delle aquile (vojni, VB, '76, r. Jack Gold, i. Malcolm McDowell, C. Plummer) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualn: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) 21.10 Film: Sniper 3 - Vrnitev v Vietnam (pust., ZDA, '04, r. P.J. Pesce, i. Tom Berenger, Byron Mann) Film: I ragazzi del Reich (vojni, Nem., '04, i. Max Riemelt) Pregled tiska
Tg2 Navade Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Variete: Random 8.15 Plavo drevo Svet v barvah
Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade
Variete: Matinee'
Dnevnik
Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33
Variete: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio)
Nan.: One Tree Hill
Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2
Nan.: Law & Order
Risanke
Loto ob osmih
Dnevnik
Nan.: Jericho (i. Skeet Ulrich, Ashley Scott, Sprague Grayden) Dnevnik Tg2
Nan.: 4400 - Novi svet (i. Chad Faust, Joel Gretsch, Karina Lombard)
Tg parlament Nan.: Chris Isaac Show
Canale 5
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Galline da salvare (kom.,
Nem., '06) 9.10 Tg5 Borza flash 11.00 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica
Amy (i. Amy Brenneman) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Aktualno: Giffoni Film Festival 13.45 Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner,
William de Vry, S. Flannery) 14.10 Nad.: CentoVetrine (i. Nathalie Caldonazzo, Danilo Brugia, M. De Micheli) 14.45 Nad.: Vivere
15.15 TV film: Dream Hotel: Seychelles (kom., Nem.-Avstrija, '06, i. C. Ko-hlund) 17.00 Tg5 minut 17.05 Nad.: Cuori tra le nuvole 17.35 Nan.: Carabinieri 4 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Nan.: R.I.S. (i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Romina Mondello, Nino D' Agata) 23.30 Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis) 1.20 Nočni dnevnik, vreme
v Italia 1
6.10 6.20 7.05 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
15.55
16.25 17.35 18.00
18.30 19.05 19.35
20.10 21.00
22.520
0.55 1.40
Odprti studio
Nan.: Arnold
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Lukje Perry, Jason Priestley)
Nan.: Blue Water High (i. James So-rensosn, Taryn Marler) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will in Grace - Vesel božič (i. Debra Messing, Eric McCor-mack)
Nan.: Renegade
TV film: Summertime (kom., ZD, '06, i. Amanda Bynes, Chris Car-mack)
Film: Dracula's Legacy (srh., ZDA, '00, i. Christopher Plummer) Odprti studio Nan.: Angel
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Leonardo Da Vinci (i. Philippe Lerooy, Giulio Bosetti) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Poletni šport 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Na sprehodu po Krasu 20.05 Oddaja o potovanjih 20.50 Film: Cercasi genitori disperata-mente (kom., '94, i. Matt Frewer) 23.40 Dok.: Cesarska Kitajska
LA
6.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30
23.30 0.30
La 7
12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore a batticuore, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Mai dire si Film: I leopardi di Churchill (vboj-ni, It., '70, i. Richard Harrison) Nan.: Diane, policaj v družini Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call (i. Lucy Bell, Gary Day) Osem in pol
Film: Per favore, ammazzatemi mia moglie (kom., ZDA, '86, i. Danny De Vito, Bette Midler) Dok.: Prepovedana zgodovina Nan.: Two Twisted
Jr Slovenija 1
7.00 7.05 9.00 9.05 9.20 9.35 9.50
10.10 10.40 11.05
11.55 13.00 13.25
13.50 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10
16.15
16.40 17.00 17.40 18.30 18.35 18.55 19.55
21.20
22.00 23.00 23.35 0.30 1.00 1.50
8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Radovedni Taček: Številka Martina in ptičje strašilo: Aljaska Ajkec pri restavratorjih Pozabljene knjige naših babic: Sne-guljčica
Zgodbe iz školjke Taborniki in skavti: Mami! Oči! Poljudno-znanstvena serija: Pelikani z jezera duhov Družinske zgodbe Poročila, vreme, šport Dok.: Argentinski Slovenec, ki je očaral Japonce Obzorja duha Osmi dan Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice
Dok. odd.: Koža, dlaka, perje -Mravlje
Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec kot Indijanec Ris. nan.: Hotel Obmorček Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Vsakkdan našega telesa Žrebanje Astra Risanke
Vreme, dnevnik, šport Film: Babica gre na jug (kom., Slo, '91, r. V.V. Anžlovar, i. Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Mat-jašec)
Posnetek predstave gledališča Glej: Srčna igra (Heiner Muller) Odmevi, vreme, šport Absolutno globalno Nad.: Lady Chatterley Hum. nan.: Nikar tako živahno Dok.: Vsakdan našega telesa Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30 8.30 9.00 10.50 11.20
12.20 13.20 13.50 14.15 15.15
Zabavni infokanal
10.20 TV prodaja
Zabavni infokanal
Dober dan, Koroška!
Glasni večeri na drugem - Druga
godba 2007: Nurukane & Bayefall
Gnawa
Studio City
Sledi
V kadru
Mozaik
Kolesarstvo: Tour de France
17.30 18.00 18.05 19.00 20.00 20.45
22.25
0.10
Mostovi - hidak
Poročila
Labirint
Nad.: Jasnovidka Dok. nan.: Pet dni Nan.: Rebus - Smrtonosni cilji (VB, '00, r. Martyn Friend, i. Joh n Hannah, Sara Stewart, Rony Bridges) Film: Nesrečni dogodki (dram., Danska-Švedska, '02, r. Annette K. Olesen, i. Jorgen Kiil, Marta Wur-gler Rich)
Dok.: Domovina, kronika prelomnega obdobja (Nem., 3. del) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Koper
14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Nan.: Komisar Maigret 15.50 Sredozemlje 16.20 Pogovorimo se o... 17.00 Kulturni magazin: Artevisione
(pripr. Laura Vianello) 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Program v slovenskem jeziku: Na
obisku 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.25 Alpe Jadran 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Srečanje z... (vodi Rebeka L 21.25 Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Folkest 23.15 Arhivski posnetki 0.00 Vsedanes - TV Dnevnik 0.15 Pprogram v slovenskem jeziku:
Primorska kronika 0.35 Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Napoved dnevnika
18.00	Poletje mladih
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Evropski omnibus
19.15	Spoznajmo jih
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Pod drobnogledom
21.30	Fair play
22.00	Na Primorskem
22.30	Kultura: Poletje z geldališčem in
knjigo
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.50 Pristopne odd.: Spolno orientirana medicina; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Poletno delo in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica z Jeff festivala; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti: Rameau in Lully; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Torek, 17. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50
Dolžina dneva 15.18
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 22.33
bioprognoza Vremenski vpliv bo danes zjutraj ugoden. Po nižinah bo sredi dneva in zgodaj popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, takrat se umaknite v senco in se izogibajte večjim naporom, pijte dovolj tekočine.
plimovanje
Danes: ob 6.16 najnižje -60 cm, ob 13.29 najvišje 43 cm, ob 19.12
najnižje -10 cm, ob 24.05 najvišje 25 cm. Jutri: ob 6.40 najnižje -51 cm, ob 13.59 najvišje 40 cm, ob 19.57 najnižje -10 cm, ob 24.36 najvišje 16 cm.
temperature v gorah oc
500 m............31 2000 m...........18
1000 m...........27 2500 m...........15
1500 m...........22 2864 m...........12
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9,5, v gorah 11.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(NAPOVED ZA JUTRp
^Pretežno jasno bo in vroče. Pihali bodo šibki krajevni ve- Jutri in v četrtek bo jasno in zelo vroče. Jutri bo še pihal ju-trovi. V gorah bo v popoldanskih urah nastala krajevna gozahodni veter. oblačnost.


NOVA GORICA SEŽANA
Kidričeva 20 tel:+386 5 333 42 43
KOPER
Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center* lURIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastmin utecenter.si
JAPONSKA - Močan potres na območju severozahodno od Tokia
Najmanj 7 mrtvih in 700 ranjenih
Iz jedrske elektrarne Kašivazaki-Kariva, v kateri je po potresu izbruhnil manjši požar, naj bi izteklo nekaj radioaktivne vode
TOKIO - Potem ko je severozahod Japonske včeraj zjutraj stresel potres jakosti 6,8 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih terjal najmanj sedem smrtnih žrtev, naj bi iz jedrske elektrarne Kašivazaki-Kariva, v kateri je po potresu izbruhnil manjši požar, izteklo nekaj radioaktivne vode. »Po-
trdili smo, da je iz elektrarne iztekla voda, ki vsebuje manjšo količino radioaktivnih snovi,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik tokijskih elektrarn Šougo Fukuda.Fukuda je zatrdil, da je bilo izlitje radioaktivnih snovi v Japonsko morje veliko premajhno, da bi lah-
Iskanje ranjencev pod ruševinami. Desno zgoraj raztdejanje po potresu. Desno spodaj Zasilna namestitev ranjencev.
ANSA
ko prizadelo okolje. Kot je še povedal, nobeden od delavcev v tovarni ni bil izpostavljen radioaktivnemu sevanju.
Po potresu je v tej eni največjih jedrskih elektrarn na svetu izbruhnil požar. Preden gaje uspelo gasilcem pogasiti, se je iz tovarne več ur valil črn dim. Po be se dah Fu ku de zaen krat ni jasno, ali je radioaktivno izlitje posledica potresa ali požara.
Cen ter po ža ra je bil v de lu elek -trarne, ki skrbi za oskrbo z elektriko, in ne v samih jedrskih reaktorjih. Ti so se po zaslugi učinkovitih varnostnih ukrepov za primer potresa ob sunku nemudoma avtomatično zaprli.
Z območij severozahodno od prestolnice Tokio, ki jih je včerajšnji potres najhuje prizadel, poročajo o ogro mni gmot ni ško di. Več sto zgradb, večinoma starejših, je bilo popolnoma po ru še nih, tres li pa so se ce lo ne bo tič -niki v prestolnici, ki je od epicentra potresa oddaljena več kot 200 kilometrov.
Ranjenih je bilo več kot 700 ljudi, sedem je bilo ubitih. Od tega jih je šest umrlo v zrušenju zgradb v času po tre sa, sed mi pa je po škod bam pod -legel kasneje v bolnišnici. Vsi so bili starejši od 70 let. Iskanje ujetih pod ruševinami se nadaljuje.
Čez dan je območje streslo še več deset popotresnih sunkov, ob 16.13 po srednjeevropskem času pa se je dno Japonskega morja na zahodu Japonske streslo z jakostjo kar 6,6 stopnje po Richterjevi lestvici.
Kot so spo ro či li z ja pon ske me -teorološke agencije, je bil epicenter najnovejšega potresa 370 kilometrov pod morskim dnom, nevarnosti tsuna-mijev pa ni. Prav tako zaenkrat ne poročajo o nobenih žrtvah ali gmotni škodi. (STA)