Teden otroka v Šiški
Otroci in družbeni razvoj
V letošnjem tednu otroka je Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Šiška pripravila obširni program. Uvodoma je bila občinska pionirska konferenca, na okrogli mizi pa je tekla beseda o zdravju otrok. Učenci prvih razredov osnovnih šol so obiskali živalski vrt, učenci drugih razredov so si ogledali film »Sreča na vrvici«, učenci tretjih razredov »Kekec«, četrtih razredov pa »Pastirce«. »Sredinčki« iz VVO so si ogledali »Zvezdicozaspanko«, »mali šolarji« pa »Srečo na vrvici«.
Zelo zanimiva je bila razstava likovnih izdelkov predšolskih otrok »Zlata jesen« v zdravstvenem domu Šiška ter zabavna prireditev z otroki Ljubljane in njihovimi starši v Mostecu (na fotografijah)
Okrogla miza ob tednu otroka
Geslo letošnjega »Tedna otroka« je: »Otrok in družbeni razvoj«, ki izvira iz programa mednarod-nega leta mladih (1985) in opozarja, da je potrebno bolj kot doslej povezati otroke, mladino in odrasle, saj otroci in mladina lahko veliko pripomorejo k ra-zvoju skupnosti, v katerih žive, delajo in odraščajo.
V letošnjem Tednu otroka naj bi torej namenili po-zornost vsem tistim aktivnostim. s katerimi je mo-goče izboljšati družbeno skrb za otroke in odrašča-jočo mladino. Zato moramo spodbujati uresniče-vanje akcijskih programov, s katerimi je mogoče izboljšati življenjske razmere tako, da bi se lahko otroci in mladina v ustreznih okoliščinah kar najbolje duševno in telesno razvijali.
V Ljubljani smo se dogovorili za geslo ob »Tednu otroka« Zdravje otrok in mladine. saj je tudi medna-rodno geslo »Zdrava mladina, naše največje boga-stvo«.
V občini Ljubljana-Šiška je bila organizator »okro-gle mize« OK SZDL. na katero so bili vabljeni vsi de-javniki. ki lahko kakorkoli pripomorejo k zdravju otrok in mladine, oz. prispevajo k preprečevanju bolezni.
Zdravstveni delavci zdravstvene org. Ljublja-na-Siška so nam aktivno in prijazno pomagali pri or-ganizaciji »Okrogle mize« na temo: »Zdravje otrok in mladine«.
Tako so pripravili in podali problemsko nakazane uvode v razpravo tudi z nekaterimi konkretnimi pred-logi in to:
dr. Nevenka Bele-lztak — dispanzer za predšol-ske otroke
dr. Marjana Šalehar — dispanzer za šolske otroke in
dr. Metoda Rejc-Novak — za področje zobo-zdravstva, s poudarkom na preventivi.
Ugotavlja se, da v večjih mestih otroci mnogo bolj obolevajo kot na podeželju, tudi obisk je večji v am-bulantah v mestih, saj starši pripeljejo otroka že za manjše prehlade, kar sicer drugod kar doma poz-dravijo.
Tako je v otroških ambulantah tri četrt kurative in le četrt preventive. čeprav bi bilo oboje obratno.
V ambulanti je pregledanih 97 % vseh doienčkov. v prvem letu starosti so sistematsko pregledani pet-krat, medtem ko 3 leta stari enkrat letno.
S starši se vrši vzgojno delo individualno pri zdravniku v ambulanti, v VVO pa skupinsko in to v obliki predavanj staršem, čeprav je obisk s strani staršev zaskrbljujoč.
Povezovanje s starši, ki imajo otroke v vzgojnih oddelkih oz. razvojnih oddelkih, je boljše in tudi pri-pravljenost staršev je večja.
Koordinacija in povezovanje s socialno službo centra za socialno delo, osnovnih šol ter zdrav-stvene službe je dobra in kontinuirana.
Cilj je seveda čimveč.preventivne dejavnosti za preprečevanje obolevanja otrok. Zelo primerno bi bilo, pa največkrat primanjkuje sredstev, staršem posredovati razne zloženke, brošure, slikovni mate-rial in druge strokovne publikacije. RKS razpolaga z dokaj kvalitetnimi materiali, seveda pa bi morale samoupravne interesne skupnosti zadevo finančno podpreti.
Sploh se ugotavlja, da je tega in podobnega za izboljšanje razmer otrok in mladine vse premalo v srednjeročnih in dolgoročnih programih, ki so prav zdaj v fazi predlogov, če se tu ne najde stvari, je brezpredmetno govorjenje in razpravljanje, ker ne bo nič izvršenega.
Respa je tudi. čebi bilo50% izvršenegaiftrealizi-ranega, kar je že z akcijskimi programi sprejetega in obvezujočega, bi bilo že veliko narejenega.
Vsako leto ob »Tednu otroka« si razni dejavniki, DPO, družbene organizacije in društva, pa tudi insti-tucije ter samoupravne strukture (SIS) zadajo kon-
kretne ukrepe v svoje programe, kar pa navadno ostane le na papirju in na pol poti izvrševanja. Tu bi veljalo pohvaliti in izvzeti ZPM (zvezo prijateljev mladine), ki edina sprejete programe-akcije tudi realizira in o njih izvršitvi tudi poroča.
Če tudi bi tu lahko ob pomoči nas vseh še marsikaj izboljšali, npr. vsebinsko obogatili počitniško letova-rije, kot tudi dnevno počitniško letovanje, pa so tu odgovorni še drugi dejavniki, kottelesna kultura ipd.
Tudi na področju zobozdravstva je viden napre-dek pri zdravljenju zob, tu se je od leta 1980 obole-vanje stalno zniževalo. Tu so seveda zdravstveni delavci ob pomoči VVO, staršev in ZPM ter RKS ve-liko naredili. Nujno pa je potrebno še nadaljnje osveščanje staršev, da je vsako zgodnje odkrivanje oboielih zob zelo pomembno. Zelo pomembna je prehrana in redno umivanje zob. Tudi na tem po-dročju je veliko primerne literature, slikovnega mate-riala, ki bi ga lahko koristno uporabili, če bi zdrav-stvena skupnost in skupnost otroškega varstva ter izobraževanja pomagali sfinančnimi sredstvi, karse seveda večkratno obrestuje.
Zato velja še enkrat poziv vsem dejavnikom, sa-moupravnim interesnim skupnostim, DPO, družbe-nim org. in društvom, svetovalnemu centru in dru-gim, da izdelajo operativne akcijske programe za izboljšanje razmer otrok — njihovega dela in življe-nja.
Moramo intenzivirati vse to,kar že imamo, večna-menske prostore, organizirati posvete staršev v OŠ o vseh teh problemih oz. ugotovitvah, vse skupaj uskladiti na nivoju Ljubljane, vrednotenje preventive in vseh akcij, preko svobodne menjave dela. Skrajni čas je tudi, da se financiranje mejnih dejavnosti v Ljubljani sistemsko uredi, le tako bodo akcijski pro-grami vseh družbenih organizacij in društev, ki se največ ukvarjajo s problemi otrok in mladine, do-sledno izvajani in realizirani. Nadalje kontinuirano delo s starši o vseh problemih, organizirati tudi raz-govore o konkretnih problemih. Predvsem mlade družine so premalo informirane ter pritegnjene k sodelovanju. To pa seveda zahteva drugo obliko dela vseh dejavnikov, ki imajo v svojih programih otroka, tudi samoupravne interesne skupnosti, da se začnejo ukvarjati s vsebinskimi problemi na sejah skupščin ter zahtevajo od delegatov večjo angaži-ranost tudi v združenem delu in v krajevnih skupno-stih.
Teden otroka namreč ni tisti teden v oktobru, tem-več skozi vse leto, otrokov čas je danes, ne jutri!
Ivanka Kukovec