Številka 190 TRST, v soboto 11. julija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN — tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogin Vobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, KraDju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu libta do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moć 1 NAROČNINA ZNAŠA nVVVl trn vse leto 2 davek na dohodek t. zv. ,.davka prostih" hiš, več letnega prirastka dveh odstotkov. L. 1907. so ti davki skupaj dali dohodek 101,8 mili jonov kron. Kontingentaci> se bo vršila prvič za i. 1911. in se določi torej kakor kontingentirano svoto za najemninski davek znesek 111,4 milijonov kron. Za nastopna leta se ta znesek zaporedno poviša za 2 odstotka. Kar bo ta davek doprinašal Čez kontingentirani znesek, to se vporabi za ekvivalentno znižanje davčne mere. Ker naravni poprečni prirastek najemninskega davka ne znaša na leto 2%, marveč 3,5%, nastopi potemtakem precej hitro občutno znižanje najemninskega davka. V obrazloževalnem poročilu pravi vlada, da bo že I. 1911. na razpolago znesek 1,7 milijonov kron in v dvanajstem letu reforme znesek 25,99 u ilijonov kron, katere se na tak način vporabi za primerno znižanje davčne mere. V tem zadnjem leta bi bil dosežen predvidjeni minimum davčne mere 21,71 odstotkov v onih krajih, kjer znaša sedaj 262/3%» b. pr. v Trstu in Gorici — i n 17,14 odstotkov, kjer znaša 20%. Ko dosežejo davčne mere ta minima, preneha kontingentacija in od tedaj gre ves prebitek dohodka iz najemninskega davka na korist države. Oprošćenje od davka za nove stavbe se omeji od dvanajstih let na i e s t let; zato pa bodo bilo v tej dobi oproščene tudi dosedanjega petodstvtnega davka. Slednjič uvede se popolnoma nov davekj: hišno - vrednostni davek ki se ga bo iztir-jevalo od tovarniških in obitnih poslopij, skladišč, tržišč, gledališč, kopališč itd. Sedaj so taka poslopja ali popolnoma presta davka ali pa so podvržena najemninskemu davku, I a: je enako krivično. Odslej bodo tri odstotki (glede doslej Leobdačenih tovarn provizo-rično l,5*/o) glavnične vrednosti (vrelnesti zemljišča in stavbe) teh poslopij podvrženi hisiio-najemnin*kemu davku. Vsa reforma se po prvem pregledu še odteguje netacčni kritiki. — Najbolj očutna , olajšava obstoji v tem, da se oba nižja raz-; reda hišnorazrednega davka oprostita davka, kar pride v priJog malim posestnikom, kaj-žaijem in sploh najubožnejšim slojem na kmetih. Glede ogromnega bremena hišno-najemninskega davka pa ni finančni minister preveč darežljiv. Doba kontingentacija je jako kratka in minimalni davek od 21.71 °/0, ki bo veljal v mestih po kontingentacijski dobi, je ozirom ca razne doklade še vedno previsok. Široke vrst) prebivalstva — velika masa najemojemalcev — pa ne bo imela od 'teli davčnih olajšav bržkone nikake koristi. Ravno radi počasnega in od leta do leta za 1 pojedince komaj občutljivega padanja davčne mere ostanejo najemnine najminj v isti vi30-čini, kakor doslej. Znižanje najemnin bi bilo !!e tedaj mogoče, ako bo ta reforma tudi povspeševala stavbinsko podjetnost. To pa je še vprašanje! Velika pomoč prebivalstva bi obstajala — zlasti za bodočnost — le vtem, da bi se minister zadovoljeval z 2*/0 letnim prirastkom kontingentirane glavne davčne svote in obdrževal kontingentacijo za vedno, tako da bi se s povečanjem prebivalstva in naraščanjem hiš tudi razmerno znižala davčna mera in dosledno tudi najemnine. Primorske slike. Govor drž. poslanca prof. Matka Mandića v zbornici poslancev na proračunski razpravi. (Dalje.) Pomorska vlada. V Trštu ima svoj sedež c. k. pomorska vlada za Primorje in za vso Dalmaci.o. Nje namen je — kakor znano — da povspešuje naše pcmor.tfo, popravlja in čisti pristanišča, mostove in pomole, zavetišča, da postavlja in nadzoruje svetiljnike, da skrbi za varnost osobja in stvari za časa hudega vremena na morju, da bdi nad pristaniškim redarstvom, zdravjem potnikov itd. Morska obal, ki je poverjena pomorski vladi, se razteza od italijanske meje na Goriškem pa do skrajne točke južne Dalmacije do Spiča. Ta cbal je obljudena po veliki večini po našem hrvatskem in slovenskem narodu. Bilo bi torej povsem naravno, da se tudi pomorska vlada ravna primerno temu dejstvu, to je, da bo našemu narodu v jezikovnem pogledu v»aj pravična. No, temu, žal, ni tako, radi česar je bila nedavno temu od naše strani predložena interpelacija na gospoda ministra trgovine ; a še danes čakamo na ogovor. Sicer pa se ni čuditi da se na c. k. pomorski vladi v Trstu ne posveča našemu jeziku tieta pažnja, ki mu gre, in da se mu ne daja tisto mesto, ki mu pripada, ako se ve, da je od 107 oseb, od najvišega uradnika pak do nradnih slug, samo 17 oseb, ki so vešče hrvatskemu ali slovenskemu jeziku. To osobje je razdeljeno vil oddelkov, do katerih bo nekateri, kakor: navtični, zdravstreni, računarski, pomožni urad in pisarski, v katerih ne pozna nikdo našega jezika, dočim je velikih oddelkov, kakor je konceptni s 23 uradnikov, od katerih pozna samo četorica naš jezik ; tehnični urad s 34 uradniki, cd katerih pozna samo 5 njih naš jezik ; pristaniški kapitanat z 18 uradniki, od katerih poznajo samo 4 naš jezik. Od pomorske vlade, oziroma od mini sterstva za trgovino zahtevamo najodločneje, da se na upravi pomorske vlade obstoječemu zlu v jezikovnem pogledu pride v okom, ter da se z ogromno večino prebivalstva, spada jočega pod delokrog pomorske vlade v Trstu, občuje uitmeno in piemeno jedino in izključno v jeziku tega prebivalstva. Ravnateljstvo drž. železnic. Uprava državnih železnic na našem jugu si je postavila nalogo, da germanizira ne samo podrejeno mu osebje, ampak tudi naš hrvatski in slovenski narod v tistih krajih, kjer tečejo državne železnice. Proti temu nasilnemu germaniziranju čitati je pogoste pritožbe in proteste v naših listih, a čuli smo tudi v tej visoki zbornici in ▼ tej proračunski razpravi pritožeb proti rečeni opravi. Ministerstvo za železnice ne le da se ne ozira oa te pritožbe in proteste, marveč gre celo tej tvoji smeri dalje. T« ko je nedavno imenovalo nekega viših oradniko? na ravnatelj- stvu v Trstu, ki absolutno ne pozna deie'nih jezikov in kateremu je poverjena jedn;t naj-važnejih agend. Isto tako imenuje doslel o za uradnike na svojih progah same Nemce tudi tam, kjer Nemcev ni, kjer bi dotični uradnik moral poznati jezik prebivalstva. I totako postopa z imenovanjem zdravnikov, teh ličnih in prometnih uradnikov in najnižega osobja. Pod centralno ravnateljstvo drža*£«;h železnic v Trstu spača skupno oko'o 180 uradnikov. Od teh je 22 pravnikov, 29 tehnikov in 134 njih večinom s srednješ jlako naobrazbo. Od 22 pravnikov poznajo hrvatski ali slovenski jezik samo 3 ; od 24 tehnikov samo 3 in od ostalih 134 uradnikov samo 21. V vseh 8 oddelkih, ki jih ima to ravnateljstvo, nima nijeden oddelek Slovana za predstojnika, da še več: nobeden teh preditoj-nikov tudi ne govori našega jezika. OJ 180 uradnikov jih je samo 27, ki so Slovani ali ki so vešči hrvatskemu ali slovenskemu jeziku. Iz tega je razvidne, kolika krivica se godi našemu narodu, posebno pa naši inteligenciji, ki je na državni fdeznici takorekoč izključena od službe. Ta krivica je tem veča, ker večina prog državnih železnic teče po naši zemlji, kjer Nemcev ni, ali so zelo redki in kjer živi skoro izključno naš narod. Ministerstvo za železnice je bilo dosedaj gluho za vse prošnje in pritožbe naših poslancev, društev in občin, da bi se na postajah državnih železUic Trst-Herpelje-Pula-Rovinj in Trst-Dunaj napisi priredili v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Ta opravičena zshteva je ostala do danes neuslišana, dasi-je jbila glede prve preg i že pod ministerslvom Bilinskega določena potrebna svota za te nadpise. Na progi Trst-Poreč je ustreženo samo deloma pravici in zakonu, ker je ministerstvo vsled krika italijanskih listov in intervencije italijanskih poslancev samo na nekaterih postajah priredilo nadpise tudi v našem jeziku, dočim bi morali biti na vsej progi. Mi zahtevamo torej v imenu uasega naroda v Primorju, da so na državnih železnicah v naših pokrajinah in med našim narodom naš jezik spoštuje in da se mu da tisto mesto v uradih in na postajah, ki mu gre po zakonu. Končno podpiramo najtopleje priporočilo tovariša posl. Spinčiča za dogradnjo toli potrebne železniške proge, ki bi postajo Her-pelje-Kozina na istrski železnici spojila v postajo Šapljane ali Jurdani na južni železnici St. Peter-Reka. Jubilejna razstava v Pragi. (0<1 našega posebnega poročevalca.) IV. Druge zanimivosti. V Kudolfinu pa je ravno sedaj velika umetniška razstava, ki predočuje vse Življenje češke vpodabljajcče umetnosti za zadnjih 00 let. Občas prirejajo razna druga združenja umetnikov v Pragi specijalae začasio umetniške razstave, tako češko društvo umetnikov „Mfcnes44 (Sirfchov Kinskega vrt) , „Umeleckil Beseda", „Jednota vytvarnyh umelcu", umetniški salon Topičev itd. Na razstavi sami je pristopna samo ogromna soba sv, Vaclava, vojvoda Ćeške, od mojstra V. Myslbeka, a to v Moderni galeriji nasproti paviljonu mesta Prage. Dalje je na razstavi velikanska panorama ranikega mojstra Marolda in sicer rBitva pri Lipanih'4. V to panoramo, ki jej na svetu ni primera, se prihaja za malo vstopnino. Retrospektivno so predočene mnoge stare zanimivosti češkega stavbinstva (lapidarium) v paviljonu mesti Prage; ta paviljon vsebuje množino drugih dragocenih umetniških izdelkov. Razstava se ni strašila nobenih žrtev, da. bo Praga, ki je znana kakor prvo glasbeno mesto na svetu, bila po tej strani impozantno reprezentovans, ter ei je pridobila od „Češke Filharmonije ' posebni zbor, sesto-ječi iz 66 glasbenikov, ki v posebni, v ta namen postavljeni koncertni dvorani proizvajajo fiiharmoniško glasbo. V tej koncertni dvorani je prostora za 2000 oseb. Vršijo se v njej vsaki dan popoludne, ob nedeljah in praznikih tudi predpoludno (od 11. do 1. ure) tilharmoniški in simfoniški koncerti. Skoro vsaki teden enkrat vodijo koncerte najslavnejši dirigenti sveta. Promenadna godba se proizvaja v dveh posebnih paviljonih (pred glavno palačo in v sredini glavnega drevoreda) vsaki dan popoludne v nedeljo in praznik tudi večkrat dopoludne. Na vse načine pa je tudi preskrbljeno za telesni blagor obiskovalcev razstave. Predaleč bi vedlo, ako bi hotel naštevati vse paviljone, postavljene temu namenu. Omenjamo, da imajo vse veče češke pivovarne na razstavišču svoje lastne ogromne paviljone : tak restavracijski paviljon ima čeeta prostora Stran II »EDINOST« Stv. 190 V Trato, dne 11. julija 1903 za mnogo stotin ljudi. Na razstavi je nad 3< pivo var sirih restavracij, kakih 15 kavaren ii čaj oven, najzanimivejša med njimi j a p o n ■ ka čaj ovna, kjer so kakor natakarj pravi Japonci. Tudi v i n a r n e so zastopani v velikem številu. V istotako velikem števili ■e tu nahajajo slaščičarne. Posebn< pozornosti zaslužuje vzorna pekarni ustanovljena od društva, ki se je sešlo nalašč v ta namen. Vrlo zanimivi sta tudi dve mesariji, kjer se neprestano dela. Na severni strani obrtne palače pa je nastanjeno 60 b u f f e t - o v. ki prodajo delikatese, vino, likerje, kavo, mleko, mosene jedi, mošt in mrzle jedi. Tudi je na razstavi obilo proda-jalnic za sadnje. Omeniti treba, da vsebuje razstava tudi sedem kioskov za sodovko in mineralne vode. Kadilcem v tolažbo pa bodi povedano, da diči razstavišče nič manje in nič več nego 15 tobakaren; nekatere njih prodajajo izključno specijalitete. Tudi za zabavo obiskovalcev je dobro poskrbljeno. Morali bi napolniti eno nedeljsko številko „Edinosti" ako bi hoteli le površno opisati vsa zabavišča praške razstave. Zato omenjamo samo najbolj mikavna, ki so: abesinjska vas. To je pravcata abesinjska vas, ki ne šteje nič manj nego 74 abesinjskih domorodcev, vsi pravi pravcati sinovi in hčere njegovega Veličanstva Mene-lika. Tu je seveda več abesinjskih rodbin (možje, žene in deca). O tej najzanimivejši zabavni atrakciji praške razstave, si dovolimo pozneje priobčiti poseben podlistek. (Vstopnina 60 st.) Morski akvarij (Vstopnina 50 st.) Kinematografično gledališče. (Predstave vsak večer, ko se zmrači. Vstopnina 60 st.) Potovanje na mesec (Vst. 40 st.) Zakleti grad (20 st.) tekmovanja na velocipedih, T r o 11 o i r roulant francoski kolotoč. Palais di 11 u s i o n (palača prevare 30 stoti nk) strel j išče z raznimi dobitki. Otroško streljišče. Grško-rim-sko kegljišče, hipodrom, karusel s živimi konji, mutoskopi, otroško zabavišče s telovadnim orodjem, razgledni stolp z električnimi vzdigali, itd. Zanimiva atrakcija razstave so tudi izleti z zrakoplovom, Jri se vrše vsak dan ob ugodnem vremenu. Dvakrat na teden so proste vožnje. Priglasi v administraciji raz stave. Zrakoplav se dviga do visočine 600 metrov. Nekolikokrat na teden je velika razsvetljava vse razstave, ob katerem obrisi razstavnih poslopij žarijo v svitu 24 t i s o č z a r n i c, Od časa do časa, ob posebnih slavnostib, se vršijo veliki koncerti, pirotehniške produkcije itd. * * * Zanimiva paralela. Kdor je po-setil 1. 1906 milansko svetovno razstavo, prirejeno v proslavo odpretja Simplonskega tunela, se bo rad spominjal dni, ki jih je preživel v italijanskem Parizu. Razstava je bila prirejena na vojaškem vežbališču izven mesta; ali treba je pripomniti, da je miian-ska svetovna razstava bila razdeljena prav za prav na dva dela. Eden je bil v javnem vrtu blizu kaštela in drugi na vojaškem vežbališča. Prostor milanske razstave je zavzemal okolo 500.000 ms. Oba dela sta bila spojena po električni železnici, zgrajeni na visokem viaduktu, ki je vodila preko velikega dela mesta nad ulicami. S tem je bila milanska razstava de facto na prostornosti skrajšana in njen obisk vsled razdeljenosti otež-kečen. Praška razstava, ki jo prireja samo ena trgovska zbornica, zavzema pa oko!o 400.0002 prostora. Nehote se ob primerjanju teh števil \riva misel, kakšna bi bila obsežnost razstave šole, ako bi se je vdeleže-*ali vsi trgovski io obrtni činitelji iz vse Češke?!! Protektorjem milanske razstave je bil kralj in država darovala v pokritje stroškov 500.000 lir, hranilnice 300.000 lir, provincija 100.000, trgovska zbornica 100.000, Mesto Milan pa je darovalo jeden milijon lir. Praška jubilejna razstava pa je vsprejela doslej na podporah od države 100.000 kron, od mesta Prage 100.000 kron, od dežele 60.000, od deželne banke 35.000 itd. Torej ima praška razstava mnogo manjša sredstva, aH vzlic temu tekmuje z milansko svetovno razstavo ! Te statistične številke silijo k primerjanju med obema razstavama. In konečno še, kar se lege tiče, praška razstava milansko daleč nadkriljuje. Ni dvoma, da prirodne krasote onega razkošnega in najslikovitejšega praškega vrta kakor je ..kral. obora" razstavo nemalo poveličujejo. Javni nasadi v Milanu, ravni in dolgočasni, so sč svojo eno ličnostjo neugodno uplivali na razstavo. Ii drugi del razstave v Milanu, nameščen na širokem vojaškem vežbališču, kjer ni bilo niti enega drevesa niti pedi sence, je bil še dol-gočasnejsi. Sveže zelenje in goste krone lip v praški „kral. obore" pa so prerazkošni magneti za praško razstavo, tu so griči in tiha zakotja in aleje, rumenkasti poti in zeleni gaji, iz katerih prosvitajo v solnčni zarji bele palače ; in to očarava vsakega posebno tujca. Smelo trdimo, da praška razstava ce lotnim utisom prekaša svetovno mednarodno razstavo v Milanu in v mnogih detajlih jo Josega. Ti, ki so videli milansko razstavo in sedaj praško, nam gotovo pritrdijo. Ali Se neka vez je med milansko svetovno razstavo in sedanjo praško. Na jubilejni razstavi se bo vršil poleg 72 dmgih kongresov tudi III. mednarodni kongres trgovskih zbornic in obrtni! združenj; zadnji kongres trg. zbornic se je vršil ob ogromni vdeležbi interesovanih kro gov na milanski razstavi. Upanje je, da bo istotako v Pragi velika vdeležba na tem kon-'gresu. Praški razstavi sicer manjka pestrost ! raznih držav, dežel in narodov, ki so sfe svojimi tipičnimi izdelki in narodopisnimi prispevki zpestrili milansko razstavo, ali po slikovitosti, umestitvi in ureditvi, po dragocenosti razstavljenih objektov ne samo da milansko razstavo doseza, temveč — jo prekaša. In kraljevo mesto Praga, zamore s ponosom pričakovati redkih obiskov, kajti po slikovitosti in po dragocenosti umetniŠkUi spominov prekaša ona „italijanski Pariz" v mnogoterem oziru. (Zvršetek.) Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 10. Zbornica je razpravljala nujni predlog posl. Fresla glede odredb radi pomanjkanja premoga ter nujni predlog posl. Choca glede ureditve kartelov. Minister za javna del dr. Gessman ]e izjavil, da namerava železniško ministerstvo uvesti za lokomotive kuritev s surovim petrolejem, s tem da bi se odpomoglo pomanjkanju premoga. Tozadevna pogajanja se že bližajo koncu. V bodoče bodo kolikor možno državo zalagali državni premogovniki. Tekom tega leta si je posredovanjem ministra za po* Ijedelstvo država pridobila na tisoče svobodnih rudosledov i zlasti na južnem Moravskem in v vztočni Štajerski in sicer v krajih, bogatih na premogu. Stvar zbornice bo, da dovoli potrebna sredstva. Sicer stori vlada v tem pogledu vse možno in predloži zbornici že na jesen tozadevne zakonske načrte. Vlada stori gotovo svojo dolžnost, toda podpirati jo mora tudi zbornica in to stori najbolje s pozitivnim delovanjem, ki je pa z razpravami „nujnih predlogov popolnoma onemogočeno. (Živahna pohvala in ploskanje, ministru so čestitali.) Zbornica je vsprejela oba omenjena nujna predloga in tudi resolucijo socialističnega posl. Austa, v kateri se poživlja vlado, da predloži zbornici zakonski načrt proti oderu-štvu s premogom ter za varstvo delavcev, zaposlenih v premogovnikih. Na to je zbornica pričela razpravljati vladno predlogo glede rekrutnega kontingenta. Posl. Kolowrat je podal referat vojnega odseka, nakar je imel posl. Schuhmaier daljši protugovor. Minister za deželno hrambo FML Georgi je v daljšem govoru priporočal zbornici, naj vsprojme zakonski načrt. DUNAJ 10. — Državna zbornica gre na počitnice, kakor je sedaj določeno, 17. t. m. Parlament pa se ne zaldjuči niti ne odgodi, temveč bodo poslanci zopet dobivali dijete. Počitnice bodo trajale do 3. novembra. Po daljši debati je bila predloga glede povišanja rekrutnega kontingenta deželne brambe vsprejeta v vseh čitanjib. (Živahna pohvala). Poslanec Kolo w rat je potem poročal o r-akonu tičočem se reservistov. — Predsednik je odredil za sredo izredno sejo, na kateri se izvolijo Členi delegacije. Seja je bila zaključena ob 8. in pol uri zvečer. Prihodnja seja v torek ob 11. uri predp. Hrvatska. Hrvatsko gledališče ne pojde v Prago. Hrvatski listi poročajo, da zagrebško gledališče ne pojde v Prago na gostovanje. Silni stroški (okolu 5000 K samo za pot) onemogočuje baje to nakano tem bolj, ker ravnatelj „Narod. Divadla" ni mogel prevzeti garancije za iinancijalni vspeh. Vladni komisar v Karlovcu. Rauchovi organi javljajo, da bo za mesto Karlovec imenovan vladni komisar. Ogrska. Romuni in splošna volilna pravica. Romunska narodna stranka skliče prvi ljudski shod za splošno volilno pravico v Zaravd. Shoda 6e udeleži več romunskih poslancev. Nova srbska stranka. V sredo se je v Turškem Bečeju vršil shod srbskih delegatov iz torontalske in bačke županije. Shod, i kateremu je predsedoval Bogdan Davidović, je razpravljal program nove stranke, ki se je tudi definitivno določil. Navzočih je bilo 40 delegatov iz obeh županij. Državni zbor. BUDIMPEŠTA 10. Med došlimi ulogami j se nahaja nuncij magnatske zbornice tičoč se !izpremembe eksekucijske novele. Sprememba j magnatske zbornice je bila vsprejeta, o čemer se je z nuncijem obvestilo magnatsko zbor« : nico, nakar je bila seja zaključena. j Predsednik se je na to- poslancem zahvalil za podporo izkazano predsedstvu, ter jim je želel prijetne počitnice. Prihodnja seja bo 22. septembra. ! Magnatska zbornica. 1 BUDIMBEŠTA 10. Zbornica je vsprejela več zakonskih načrto7, nakar je pričela razpravljati eksekucijsko novelo. Vsprejela je isto z izpreraembo, da se sme pokojnine uradnikov zapleniti do tretjiaine, pokojnine vdov limajo biti pa tudi v bodoče nerubljive. O tem se obvesti poslansko zbornico. Na to je bila seja prekinjena, da se počaka o tej stvari sklepa poslanske zbornice. ! Ob 1 in pol uri je bila seja zopet otror-jena ia ko se je konitato:alo, 'da se sklepi obeh zbornic glede eksekucijske novele p opol-noma ujemajo, je bila seja zaključena. Rusija. Prvi shod ruskih časnikarjev je vršil minolo nedeljo v veliki dvorani mestne dume v Petrogradu. Na prvi seji se je razpravljalo o vprašanju proslave osemdesetletnice Tolstega. Kongres je sklenil prirediti 80-letnico Tolstega z velikim praznikom za vso Rusijo. Drobne politične vesti. Civilni ad latus bosanske vlad e baron Benko se je povrnil s svojega dopusta in je zopet prevzel uradne posle. S t u r d s a in Aehrenthal. Iz Bukarešte javljajo, da se ministerski predsednik Sturdza v kratkem poda v Karlove vari. O tej priliki se ustavi na Dunaju, kjer bo z ministrom baronom Aehrenthalom razpravljal o tjgovgko-političnih in o balkanskih vprašanjih. Češki uradniki v minister-s t v i h. V novem ministerstvu za javna dela bo od 157 uradnikov 37 Čehov, 8 tem se je ugodilo zahtevi češkega ministra Prašeka, da bodi v vsakem ministerstru ena petina Čehov. Volilna reforma za dalmatinski deželni zbor ni potrjena. Volilna reforma, ki jo je sklenil dalmatinski deželni zbor ni dobila najviše sankcije. Meseca septembra se zbere dalmatinski deželni zbor zopet, da sklene novo volilno reformo. Angleži se umikajo s Krete. Angleška posadka v Kandiji je dobila nalog, da odpotuje v Malto. S tem je še zadnji del mednarodnih čet umaknjen z otoka Krete. Ameriške pritožbe proti Japonski v Mandžuriji, klasom nekega poročila iz Mukdena, so se ameriški paroplovni agenti v Mandžuriji formelno pritožili pri svojih konzulih, da jih japonske železnice v Mandžuriji zapostavljajo nasproti pripadnikom drugih narodnosti- Podkralj v Mukdenu je izdal proglas, v katerem odreja, da se ima z ameriško trgovino v Tengv&n-šeng istotako postopati kakor z japonsko. Pruski Poljaki ne pojdejov Prago. Poljski poslanci v pruskem deželnem zboru in nemškem državnem zboru so sklenili, da Poljaki iz Pruske ne bodo sodelovali na vseslovanskem kongresu v Pragi, da ne bi pruska vlada upotrebila to v pretvezo za novo proganjanje Poljakov. Bosna Hercegovina. V sarajevskih vojaških krogih se govori, da bo upraviteljem Bosne imenovan bivši minister deželne brambe FZM pl. Latscher, ki vživa posebno zaupanje prestolonaslednika Frana Ferdinanda. V dunajskih vojnih krogih se je o tem imenovanju govorilo že minole spomladi. Osemdesetletnica kardinala O r e g 1 i a. Najstareji kardinal sv. kolegija, kardinal-dekan in kardinal komornik Oreglia di Santo Stefano, ja slavil 9. t. m. osemdesetletnico svojega rojstva. Rodom je Pije-montež, rojen 9. julija 1828. v Mondovi. Pod papežem Pijem IX. je bil nuncij v Hagu, Bruselju in Lisboni. Leta 1873. je postal kardinal in ie sedaj edini kardinal, imenovan od Pija IX. Leta 1903. je po smrti Leona XIII. kakor kardinal - komornik vodil konklave in ujegovemu vplivu je mnogo pripisati, da je bil pspežem izvoljen beneški patrijarh Josip Sar to. Oreglla je bil odločen nasprotnik papeža Leona XIII. Nemški protestni shodi na Češkem. Da-si so nemški poslanci v državni zbornici umaknili svoje nujne predloge, vendar bo prihodojo nedeljo vrše napovedani protestni shodi v 28 nemških mestih in trgih na Češkem. Dnevne vesti. Fenomenalna desorijentacija na centralni vladi. Prejeli smo : Vaš dunajski dopisnik je že na primeren in zaslužen način ožigosal dejstvo, da je ministerstvo za poljedelstvo ob tako važnom vprašanju, kakor je pomožna akcija za naše po sušt toli krut* pri zadate kmetovalce, hotelo prezreti ravno tiste faktorje, ki so zbog svojega dobrega poznavanja kmetske bede in svoje ljubezni do tega našega kmeta v prvi vrsti poklicani, da svetujejo in sodelujejo na omenjeni pomožni akciji. To sta na^i kmetijski družbi v Gorici in v Trstu. Vsled odločnega nastopa drž. poslancev dr, Rybara in Štreklja — hvala jima na tem — so je pogreška ministerstva sicer v zadnji hip popravila, ali slučaj je tako kričeč i a karakterističon za vladni zistem iz naš:h krajev, da mu moramo — prosimo, dovolite ! — posvetite še nekoliko pripomb. Ta slučaj priča namreč, da na osrednji vladi ne vlada le nedobrohotaost in politična animoznost do našega življa, ampak tudi — fenomenalna desorijentacija. Stoletja že smo priklopljeni k tej državi ali za mogočno gospodo na Danaju so menda naše razmere, etnografične, ekonomične in •ocijalne še danes terra ineognita. V Trstu in Istri gs menda ni niti jed-nega resnega italijanskega kmeta. -Te pač velikih kompleksov, ki so jim lastniki italijanski bogataši a la Polesini, Venier, Rizzi, Totto, Burgstaller itd.; ali kmetje niso to, ki v potu svojega obraza obdelujejo zemljo in ki ravno sedaj potrebujejo pomoči. Kmet, ro3ničai kmet, ki ga tlačijo elementarne nezgode, je v naših krajih Hrvat ali pa Slovenec. V italijanskih kmetijskih družbah pa imajo prvo besedo „kmetje" a la markiz Po-lesini itd., ki se jim še sanja ne, kaj je beda kmeta! Med temi „krneti^ in resničnimi kmeti v Istri in na tržaškem ozemlju zija prepad — socijalne razlike, gospodarskih interesov in razlike narodnosti. Tega vsega ne vedo na Dunaju, kjer vlada fenomenalna desorijentacija glede naših etnografičnih in socijalnih razmer. Na Goriškem je sicer tudi nekaj italijanskih kmetov. Ali ravno v konkretnem slučaju so prizadeti po suši naši slovenski kmetje na Krasu, katerih poklicani branitelj je ravno ista slovenska kmetijska družbi v Gorici! Penzijsko zavarovanje uslužbencev. Ministerstvo za notranje stvari javlja, da se morajo pri prvi politiški instanci priglasiti tekom štirih tednov pričevši s 1. avgustom penzij-skemu zavarovanju podvrženi uslužbenci. S. L. S. in Slovanstvo. S. L. S, je torej sklenila, da ne odpošlje nikakega zastopnika na pripravljalni vseslovanski shod v Prago, ker da je imela vsa akcija že od prvega začetka političen značaj (beri: ker je bil Hribar zraven) ; sicer želijo mnogo usprha itd. itd. Človek res ne ve, kaj bi pri tem poč l : ali se razjokal nad to slovensko stranko, ki opravičuje velenemške izbruhe enega Luegerja in se odreka Slovanstvu le za to, ker je tudi Hribar zraven; ali pa se zagrohotal nad tem viškom političnega idijotstva. Ridi, pagliaccio.... Davkoplačevalcem c. k. finančno ravnateljstvo nam javlja : Na temelju člena IV, vštevši XI, zakona od 25. oktobra 1890 drž. zak. št. 220, določajo se davčni odpustki in znižbe za leto 1908 sledeče : 1. Odpustek na zemljarini s 15°/« in na hišni najemarini in hišni razredarini, izvzsmši 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 12V«°/o državnega davka. Ta odpust se pa ne razteza tudi na neerarne doklade, ki se odmerjajo in poterjajo od vse državne pristojbine brez odpusta. 2. Znižba glavne vsote pridobarine #d 25°/0, izvršena že v minolih letih, ostane tudi za tekoče loto v veljavi. 3. Davčno merilo za podjetja, imenovana v § 100 ostavek 1 in 5 navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minulega leta z I00/o čistega dohodka. Cenilni komisiji za odmerjenje dohodnine za Trst in okolico sta zaključili svoje glavno zborovanje za leto 1908. Ob tej priliki je predsednik g. c. kr. dvorni svetnik Jakoli pl. Kuhacevich v obeh komisijah omeni poboljšice v prilog hitrejšemu in točnejšemu poslovanju ter je izrekel vs3m gospodom najprisrčnejšo zalivalo. V komisiji za mesto je odgovoril g. dr. E^gen Brunner. a v komisiji za okolico g. Aleksander Schroder. Oba gospoda sta s priznavanjem povdarjala nepristraaost predsednika, marljivost gg. referentov in slogo med členi komisije z eno in uradniki z drugj strani. Od sv. Jakoba. Včeraj smo dubili t d Skofjeloke sledečo brzojavko : ».Pridem v nedeljo z brzovlakom, pripravite na veseličnem prostoru šotor za štruklje. Marija Ocvirk". Takoj se je sestal odbor k!uba „Boljša bo dočnost" ter je z ozirom na gornjo brzojavko sklenil prirediti tudi štruklev eeinenj. Ravno pa, ko smo sklepali o tem, nam je prinesel poštar priporočeno pismo s sledečo vsebino: Cenjeni odbor! Na potu prek i mesta Trst zglasiui se tudi pri Vas se svoj, > vsakovrstno suho robo; pridem že 11. d** bom imel časa pripraviti štant. Janez Gre ar. Odbor je sklenil tudi njemu iti ca roko, tako, da bomo imeli jutri na veselici pri sv. Jakobu obilo zabave. Kako ne bi imeli! S i sodelujejo tamburaški odsek „Kola"', pe/ski zbor „Čitalnice" in pevsko društvo „Ilirija", šaljiva poŠta, šaljiva tombola; bo štruklje? semenj in „štantM. Zabave ne bo manjkalo ; torej na svidenje jutri na veselici!! Prva slov. kolesarska dirka. Jutri torej | se vrši na goriškem veloilromu prva dirka I slov. goriških in tržaških kolesarjev spojena I z bogatim in zabavnim programom. Goriška italijanska fakinaža — z župa-• nom dr. Maranijem na čelu — kar besni j proti tej prireditvi. Zatorej je pa naša narodaa dolžnost, da pokažemo jutri slovenskega kruha presitim goriškim razsajačem, da se jih ravro-I toliko bojimo, kot napihnjene žabe, pa da se na glavo postavijo. — Ako bodo gc-riški Slovenci složni danej paroli, se bode | tem presitim rogoviležem kmalu pomirila razgrajajoča kri. Mi Tržačani pa posetimo jutri v velikem ! številu naše goriške brate in stopimo pod geslom: „Svoji k svojim* na solnčna goriška tla. Odhod bo naj pripravne.! št : ob 12'55 minut z državnega kolodvora. Nazdarl Iz Trsta. Knjigarna Gorenjec jo ravnokar izdala krasne razglednice v narodnih barvah. Na krasni trobojnfci stoji Sokol z razprtimi peroti, pod njim pa sokolski mono-gram in „Narodni domu. Priporočamo nsj-topleje knjigarno g. Gorenjca, ki je bogata opremljena knjigami, pisarniškim potrebščinami itd. Absolviran gimnazijec želi za dobo po-čitnic dobiti, kakorinje si bodi primerno deh; V Trstu, dne 11. julija 1908 »EDINOST« štv. 190 Stran Ilf da se tako ta dva meseca preživi. Prip ore -čamo tega siromašnega, a pridnega dijaka. Ponudbe naj se pošiljejo pod naslovom : J osip Vouk, Koper Piazzale Sereni. Potres. Včeraj zrjutraj ob 31/* smo imeli potres; ljudje ki so bili še pokonci, bo ga takoj zapazili, a tudi mnogi, ki imajo lahno spanje, so se vsled sunka prebudili. Pomorski observatorij poroča tozadevno: Potresni instrumenti so zabeležili bližji potres, ki se ga je zapazilo tudi v Trstu. Potres je začel ob 3. 13' 59": dosegel je maksimum ob 3. 14* 35"; končal je ob 4. 42' 12". — Sunek je bil tako močan, da so bila peresa aparata premaknjena iz normalne lege. Ob 7. 40! 35'' je bil zabeležen drug manje silni potresni sunek, ki je dosegel maksimum ob 7. 40" 54" in končal ob 8. V 37". Ravnotako (glej brzojavke) so zapazili potres drugje. Potresni aparati na Dunaju so zabeležili oba potresna sunka. Centrom potresa je bil po dunajskih potresnih aparatih v daljavi 350 km in je moral biti na izviru jako močan. Tržaška mala kronika. Samomor radi ljubezni v Lonjeru. |Ana Gtlavina, šivilja komaj dvajsetih let, je predvčerajšnjem storila konec svojemu mlademu življenju ; izpila je karbolne kisline. Bila je brhka, vesela in — srečna, od kar se je zaročila z nekim lonjerskim fantom: ali njeni sreči je zavidala druga deklica, ki je bila zaljubljena v istega fanta. Vsled ljubavnih intrig one tretje je nastal prepir med Ano in njenim zaročencem. Ana si je vzela to ompačenje njene ljubavne sreče tako k srcu, da je sklenila pretrgati nit komaj raz-cvetajočega življenja. Čudna jp duša mladih ljubečih Brc! Že v ponedeljek je pokazala svoji^teti stekleničico okolo 200 gramov in rekla : „Tu notri je moja smrt". Ali besede so bile izrečene skoraj v šaljivem tonu in teti ni prišlo niti na kraj pameti, kaj je nameravala uboga deklica. Predvčerajšnjem ob 10. uri so jo domačini še videli, ko je Sla po vrtu in vstopila v h ši. Mislili so, da je šla v prvo nadstropje, kjer se nahaja njena sobica. A ona je stopila gor do tretjega nadstropja in tam je izpila strup. Uro potem so jo našli vznak aa tleh — mrtvo. Zdravnik, ki je bil hitro poklicaD, je le mogel konstatirati 6mrt. Samomorilka je pustila pismo svoji materi, v katerem jo prosi odpuščenja za svoj .Hodepolni korak. Samomor je napravil globok vtis na lo-jjtrako prebivalstvo in ves dan je bilo vrvenje 9 mrtvaško biš^, kjer je ležala uboga Ana na parab, belo oblečena. Lonjerska dekleta so okinčala mrtvaški eder s cvetlicami. Družina je prosila duhovnika za blagoslo?ljenje :rupla, a isti ni hotel priti. Včeraj je bil lep in ganljiv pogreb v Latinarsko pokopališče. Samomor s karbolno kislino in revolverjem Včeraj zvečer ob 6. uri so telefonirali na zdravniško postajo, da je v Sv. M. Magdaleni zgornji ležal na cesti mož, ki jo ustreli! proti sebi z revolverjem. Zdravnik ga ni naSel tam, ampak pod mostom državne železnice na Rocolu. Bil je že mrtev. Bil je izpil karbolne kisline in potem ustrelil iz revoloerja prtii sencem. Ko so prinesli truplo v še&t-lu^tsko mrtvaško kapelo, so te prijavili domačini samorilca, ki so želeli, naj se truplo ■ renese na dom. Samomorilcu je ime Andrej Ncrc, jestvinčar, stanujoč v ul. Chiozza št. "1. Ne ve se za vzrok samomora. Poskusen samomor radi ljubezni. Lucija "Stoper, 19-letna dnin arka pri Modianu, stanujoča v ul. Barriera veccbia Št. 3, je včeraj pOEkusila umorite te: izpila je karbolne •vi3line. Z ambulančnim vozom zdravniške ostaje so jo prenesli v bolnišnico, kjer se rahsja v precej nevarnem stanju. Vzrok usodnunu koraku je sledeči: Deklica je že dlj3 časa Ijubimkova'a z nekim Nikolajem Prelc: njuna ljubezen ni ostala firez posledice in Lucija jo postala mati. A nrelc je odšel iz Trata in začel v Tržiču, kjer dela v tamoSnji ladijedelnici, ljubimko-icovati z drugo deklico dobre in poštene hiše. To je po trlo Lucijo. Včeraj je šla po delu svojim prijateljicam v Sv. Jakob in je bila navidezno dobre volje. Pri sebi pa je imela steklenico s strupom. Na potu domov je v ul, Vespucci izpila strup in se kma'u zgrudila na tla v groznih bolečinah. Nesrečen pad starke. Ana Hvala, 90 -etna starta, stanujoča v ul. piccola Fornace št. 4. je včerčj izpodrenila na cestnem tlaku n dobila pri pada težko rano na glavi. Tre-»tsjva bolniška postaja jo je prepeljala v ;:tvno bolnišnico. Žrtev dela. Včerai zvečer je umil v bol-Kiinici delavec Fran Vodnik, ki je pred ne-^aj dni padt 1 s tramovja pri gradnji parnika Lloydovem arsenalu. Tat, ki je zbežal iz policijskega ravna leijstva — skozi okno in padel na pasanta. Trije možje to prišli v prodajalno L are j enih oblek v u1. Barriera št. 5. Dočim je eJen od njih poskušal jopič, sta druga dva vkradla neko obleko in ušla ; tretji je zginil kmalu za rjimi. Čim so v štacuni zapazili ves trik, *o urno tekli za njimi in posrečilo se je ujeti uva od tat ,v. Eden se imenuje Fran Mihelčič, -lar 39 let. iz Vipave, stanujoč v ul. Po-/acchera št. že večkrat kaznovan ; drugi ;e 22-letni dninar Marij Godnik iz Tomaja, stanujoč v uf. S. Maurizio št. 10, ki je bil e odgnan iz Trsta. Ko so ju zatlidali na policijskem ravnateljstvu, je na enkrat Godnik skočil na odprto okno sobe, ki se nahaja v višjem pritličju, in skočil dol na cesto —naravnost na glavo tapecirja Ivana Peric, ki je Sel ravno mimo. Oba sta se zvalila na tla. Redarji so pritekli in njeli ponesrečenega ekakalca. Peric je zadobil razne bunke po obrazu vsled nepričakovanega pada. Tat oglja. Na trgu pred skladiščem Sjlos je bil predvčerajšnjem aretiran 22-letni og'jar Ivan Milič iz Trsta, ker je vkradel več ž a kije v oglja, lastnino tvrdke Modagna. Odmevi raznih tragedij. Oba zaljubljena bratranca protagonista Ijnbavne tragedije v Borovjem gaju, se počutita vedno bolje. Da* nes izvlečejo krogljo deklici, mladeniču pa Se le pozneje. — Marija Saladin, 18 letna deklica, ki je bila od svojega bivšega ljubimca zabodena v trebuh dne 16. junija, je skoraj popolnoma okrevala in zapusti te dni bolnišnico. — Magdalena Bastendorfer, nesrečna pro-tagonietinja grozne miljeke tragedije — umor hčirke, njen poskušen samomor, samomor soproga — je Se vedno t duševni noči blaznosti in se nahaja v opazovalnici bolnišnice. * SbcIbIca. Pri menjalcu. Nekdo je prišel k menjalcu ter ga prosil, naj mu zmenja stotak. — Menjalec je pogledal stotak ter pri tem zapazil, da je stotak ponarejen. — Dragi moj, ta stotak j« ponarejeni Tega mi ni treba praviti, ker to vem sam, — odvrnil je oni —^ saj ravno radi tega bi ga rad zmenjal z dobrim, če bi bil dober, bi ga sam obdržal. Koledar In vreme- — Danes : Pij L pap. — Jutri : V. ned. po Bink. Mohor in Fortunat. — Temperatura: včeraj ob 2. uri popoludne -j- 26*5 Oels. Vreme včeraj : lepo. Vnmtnsks napoved m Primorsko: Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme stanovitno. DruStvene vesti. Kolesarji! Podpisani odbor apelira vnovič na vse gg. člene da se jutršnjega izleta v Gorico vdeležijo v največjem Številu. Zbirališče : kavarna „Commercio*. Reditelj: g. Božidar S. Odhod: točno ob 6. uri zjutraj. Kolesarji! Jutri slavimo svoj dan v Gorici, zato n&j nihče ne zaostane! Kolesarski „Zdravo!" Odbor. Trž. kol. društva „Balkan". Novo druitvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica družba sv. Cirila in Metodija za Istro" v Trstu. Občni zbor Tržaškega Sokola se bo vršil danes ob 8 uri in pol zvečer sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor staroste. 2, Poročilo taj-nikovo, 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo načelnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev novega odbora in pregledovalcev računov. 7. Slučajnosti. Opomb?. Ako občni zbor radi pre-pičle udeležbe ne bi bil sklepčen, vršil se bo z4 pol ure pozneje drugi občoi zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število doSiih članom Odbor. Nar. dolav. organizacija. vabi vse svoje člane na društveni shod ki se bo vrSil prihodnjo nedeljo dne 12. julija ob 9 V* pred p. i £lE(l?lišciii dvorani Narodu. doma" ? Trstu s dnevnim redom : Vatanovitev konaum&e zadruge N. D. O. v Tratu. Ustop je dovoljen le proti izkaznici društvene ' legitimacije. ODBOR. Narodna delavska organizacija slavi v nedeljo dne 9. avgusta t. I. obletnico ustanovitve, z veliko ljudsko veselico in razvitjem zastave. Slavnost se bo vršila v Eajvcčjem j obsegu na planem. Vesti iz Goriške. Zavarovalnica za govejo živino v Repen-tabru. Dne ,5. julija so je vršilo v vasi Vr-hovlje posvetovanje radi ustanovitve zavarovalnice za govejo živino. V gostilni |pri Lunjki se je zbralo precejšnje število živinorejcev. Došla sta tudi župan Jernej Lazar in jurist Dragutin Putiič iz Velikega Repna. Govoril je gospod župan in poslušalci so mu sledili z veliko pozornostjo. Govornik je pojasnjeval veliko korist takih združenj, ker le v edinosti in složnem delu je dandanes moč. I zlasti je potrebna medsebojna pomoč v sedanjih hudih ča&ib, ko nas tarejo slabe letine. Združenimi močmi moramo delati na tof da se rešimo in zagotovimo obstanek. Govornik je posebno opozarjal, da bo letos velika stiska za krmo in klajo in se je bati, da bo moral marsikdo prodajati svojo živino. Vsled tega pa bo cena živini jako nizka. Da se to prepreči, treba, da se živinorejci organizirajo in združijo, dokler je Se čas. Na to je govoril g. Drag. Pu~ rič o pomenu in važnosti zavarovalnica za govejo živino, na kar se je uoela živahna razprava. V nedeljo dne 12. julija bo ustanovni shod v Voglah. Občinske voiitve v Sežani. Iz Sežanef: Dne S. in 9. t. m. so se vršile v Sežani občinske volitve in vicer brez vsakega boja, ka« Velika zalooa : vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. Peter Jeraj TRST, ulica lfincenzo Bellini itv. 13 ter vogal ulioe av. Katarine, Zaloga vina TRST, ulica Chlozza Štev. 17 W ISTRSKI TERMI -«a za dom (ne manj od 5 litrov) po 56 stotink liter. za krčmarje in gostilničarje po dogovor, ceaah. NB. Sprejmem poSiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vsaki množini SIMON PAVLINOVTĆ. Najboljši malinov SIRUP je sedaj on! lekarnarja Slovenska mizarnica v Tr- eiH Majcen Miloš ▼ Trata ulica Leo ^lU štev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe n vso drago pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN nas narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov, občinstvu. PICC0L1«Uubllanl c. i. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron 1-80 v mirodilnicah Rrusadln, Clllla, ulica delle Poste; Rizzolli, ulica S. Michele ; Zernltz. ulica Stadion. — Postni zavoj K 5'30- V sodih od 10—100 kg po K 110 kg pošilja po postnem povzetju O. PICCOLI — LJubljana. Jfova tržaška črevljarnica TRST, ulica Gioaue Carducci 15 (ex Torrente) via-i-vis Volti di Chiozza. POLETNA SEZONA .\ Izbera črnih m borvanlh čevljev za gospe, gospode in dečke ; blago prve Trste, najnovejše oblike ln barre; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in postoli v veliki izberi Vso po smernih cenah. c <» e o o b i c c o c >o p.p p o p o o Mf n Zaloga tu- in inozeMiii m, špirita in laerjei in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST vi» deii'Acque stv. 6. (nasproti Centrali). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnii talijecBkih in avstro-ogrskih vin. Bordeanz, Ba: -guEtier. renskih Tin, Moaella in Ohianti. — Rani t c rjak, razna Žganj s ter posebni pristni tiopinovec a1.) vovpc in brinjevec. — ' Izdelki I. vrste, doSli ii dotičnih kiajev. Vsaka naročba ee takoj izvrši. Raz pošilja ee po povzetju. — Ceniki :a zahtevo is franko. — Razprodaja od pol litra naprej. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak k jj. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, Ii. nadst. cT\ Pekarna Josip Vatovec ulica Scttc fontane it. «34. Trst. s prodajo sMčic. — Vsak Jas svež kruh. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečeno!. Infermeria JREVES " Tr8t Zavod za azistenco holniio® - vedno odprt - Ustanovljen leta 1885. — TELEFON 345 Sposobni bolniški strežniki in slrežnice za privatno azistenco. — Prenašanje bolnikov z modernimi in higijenič. sredstvi od železničnili postaj in do iatih, kakor tudi pa mikov. 10 Valentin Zorzini urar ln dragotlna grst, ulica Jtfuda vecchia št. 1 (Za ložo) I zbor zlatih in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ^Pre jme ae popravljanja vsake zlatanine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urcih zaklepnic. Posla fieoje ln srebraenje aake kovine potom piie ali ognja, in urezi. » t > l I Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Gražke Poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št« 15. Tovorna umetnih cevi In plofc terocoo, betona In artlf. Kamenja ARISTIDE GUALCO - TRST ulica S. Servolo št. 2. Zelejon 21-42. Gostilna „Al buon ritro^o TRRT — Ulica Stadion at. \9 z lepim hladnim vrtom. Toči s« 1«trsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DRESER prve vrste. KUS1IJA. TBtAV. AVĐBIJ rUBLAKi Ustnik._ TOVAENA POHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crst — nttca 4Mm Cm it 46. Zaloge: Plazza Rosaiio štev. t. Ulica Lazzaretto vocchio što v. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanlta štev. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo što v. 38. Katalogi, načrti in proraCuni na zahtevo. Telafon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Stran IV »EDINOST« Stv. 190. V Tretr?. dne 1!. julija 190^ kor je bilo predvidjati že iz splošne apatije, ki jo je kazalo prebivalstvo napram tem volitvam. Nočemo iskazati vzroka tema nez&ni* manju. Želeti bi pa bilo, da bi nehali neplodni prepiri, ki vladajo toliko let v sežanski občini ne morda radi različnih političnih načel ali prepričanja, temveč zgolj iz osebnih razlogov, ter da bi začelo intenzivno delovanje, ki bo na gospoda:skem in kulturnem polju. (Ustanovljenje gospodarskih društev, toli potrebne ljudske knjižoice itd.) V tretjem razredu so bili izvoljeni sledeči starešine: Hreščak Anton, Miklavec J., Pirjavec Fran, Stojkovič Fran in Stolfa Fr. V drugem razredu: Brginec Anton, Čebule J. Kante Matej, Pirjcvec Josip in Štolfa Ivan. V Pr?em razredu: Baje Alojzij, Pirjevec I., Pirjevec Peter, Rožič Ivan in Žaideršič Marka. — Med izvoljenimi so tudi nekateri iz stranke, nasprotne dosedanji večini v obč. zastopu. Udeležba na volitvah je bila minimalna ; tako je volilo n. pr. v 111. razredu »amo 20% upravičenih volilcev. Vesti iz Istre. Toča je v noči cd Eobote na nedeljo pobila del motovunske občine. Grozno je toča opustošila vas Zamašk in neke bližnje vasi Občinske volitve na Cresu. Dne 22. 23. 24. 25. 27. in 28. t. m. se bodo vrSile občinske volitre na Cresu. Tretji razred bo volil prre štiri dni. Na željo namestništva dobi vsak volilec posebno vabilo in vsak dan se bo moralo prečitati vso volilno listo. Nova cerkev. V Puli zagradjo novo cerkev „Srca Jesusovega". v kateri bo pro&tora za 3000 ljudi. Doslej ima Pula smo tri cerkve. „Istra", dramatski skup v Kopru bo imel v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne ob 5. uri izredno skupščino v Dekanih, v prostorih g. župana. Ker se je prijavilo ravno iz Dekan i ti soseske qanoeo nov>h društveni kov, se je sklenilo izbrati Dekane za kraj skupščine, .Poleg važnih poročil o dosedanjem gospodar* darstvu iti vsprejemanju pristopaj o 5ih, bo tudi posvetovanje o nsročitvi novega želez-Ti^aa odra Prijatelji, pofitene umetnosti in zabave, prisostvujte Z?-, ek^sčini! Veak, ludi nediu-štvenik, se je sme udeležiti. Vesti iz Kranjske. Ljubljana pride v 2. razred aktivitetnih doklad. Finančni minister je sporečil včeraj drž. posl, Hribarju, da se Ljubljana nmti v 2. razred aktivitetnih doklad za državne uradnike. Naredba se razglasi po zasedanju državnega zbora ter stopi v veljavo s 1. avgustom t. 1. Občni zbor Glasbene Matice". Ob navzočnosti kakih 30 členov se je v četrtek zvečer vršil v Ljubljani redni občni zbor „Glasbene Matice". Otvoril ga je predsednik g. pref. Stritof. ki je izjavil, da je bilo do 13. junija t- 1. nabranih v pokritje pred leti de-favdiranega društvenega denarja 14.037 6 st. .tako, da manjka še 1425 E 49 stot. Glasbena šola se je razširila, gojencez je bilo 533, torej 141 več od prejšnjega leta. Delovalo je letos na zavodu 12 glasbenih moči, lani le 9. „Glasbena Matica" stopa na poti konservatoriju, tako da bi bila v tem oziru „Glasbena Matica" prva med Jugoslovani, Slovenci postanemo s tem nekaki drugi Cehi. Drugi važen napredek „Maticeje, da se snuje velik lasten koncertni orkester, ki prič-no delovati s 15. septembrom. Z njim bo možno uprizarjanje sinfoničnih koncartov in ljudskih Bkladb._ Tajnik g. Šebenik je poročal o delovanju „Glasbene Matice*. Na dva razpisa je ..Matici" prišlo 8H novih skladb, nagradilo se jih je sedem. — Pouk v glasbeni šoli je trajal od 13. sept. 1907 do 4. julija 1908. Dce 4. in 13. junija sta bili dve javni produkciji 21 gojencev. Pevski zbor „Matice" je štel 87 členov ženskega in 68 členov moškega zbora. Imel je 58 pevskih skušeDj za ženski in 74 za moški zbor. — Državne podpore je dobila „Matica" 3000 K, deželce 2400 K mestne 3000 K, Kranjska hranilnica je darovala 400 E, g. Rob. Kolman 500 K. Vseh členov „Matice" bilo 689, ljubljanskih rednih členov 316. zunanjih pa 256. Blagajnik g. Rozman je poročal, aa je bilo od 1. julija 1907. do 1. julija 1908 vseh dohodkov 60.905 K 37 stot. Volitve so se vršile z vzklikom, predsednikom je bil zopet izvoljen g. Stritof. Vesti iz Štajerske. Častno število narodnih kresov je plapolalo na predvečer blagovestnikov Cirila in Metodija po širnih Slovenskih goricah. Strela je užgala minolo soboto in nedeljo več poslopij ▼ ljutomerski okolici. V nedeljo je vžgala neko bido v Ljutomeru, v kater: je zgorela tudi mlada deklica. Razne vesti. Posledice dijaških nemirov. Kakor poročajo iz Inomosta, je polovica jumtov, ki so se bili prijavili za končne izpite odstopila, čefi, da se vsled nemirov na vseučilišču niso mogli pripraviti. Druitvo hrvatskih trgovinskih potovelcev so u&tanovili v Zagrebu. Koliko je odvetnikov iu notarjev v Avstriji ? Po tajoovejši statistiki je bilo v začetka leta 1908 v Avstriji 4683 edvetnikov in 1026 notarjev, Na;«ćarej8i odvetnik izvršuje j prakso že od lete 1841. Najstareji notar po-j slu je od leta 1851. Prepoved kajenja. Vse ogrske županijske ; oblasti onstran Donavo so izdale prepoved za ! kajenje mladoletnih. Otrokom izpod 15 let se r.e smejo prodajati ne smodke ne cigarete. V Florenci je bila v nedeljo silna toča, ki je razbila mnogo oken, svetilk in ranila tudi mnogo ljudi. AlOjZ LGCJdt T~ret-—.A™er'S° Vespuoci St. potrfžba. cene zmerne. 12. Prodajalna jestvin — točna 671 Radi odpotovanja s prostorom za Jtin družine. Dve kleti in okolu hiše lep vrt. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. 1005 Mlpltar veS(- mlekarstva, priden in pošten, se ITIlCIVai takoj sprejme. Plača po dogovoru. Veo pove Ivan V i d m a r, Ćrnivrh nad Idrijo. 1002 „Gospodarsko društvo" v Skednju vknjižena zadruga z neom. poroštvom vabi na izredni občni zbor ki se no vršil dno 26. t. m. ob 4. uri popoludne v lastnih prostorih v Skednju. Mppnpp za trgovino z mešanim blagom se takoj UOOIICU sprejme pod jako ugodnimi pogoju Več pove Ivan Vidmar, (' rnivrh nad Idrijo. 1003 Tvrdka Ivan Simitz »AS Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. Specijateta drobnih pre "metov za krojače. 1349 hiša z enim nadstropjem na leptm kraju z lepim vrtom in vodnjakom — Sv. Ivan 5t. 355 zraven gostilne G 1 e š i Č. 1023 Prodaja se DNEVNI RED: 1. Nakup posestva. 2. Eventualnosti. Odbor. r MALI OGLASI. Hali oglasi r&čon&jo te po 3 stot. besedo; runstnoiiskms besede ee računajo enkrat »•i. Najmanjša pristojbina 40 stotlnk. —■■ JFlaća se takoj. - -- Izvrstno istrsko .vino e5£ ?KS tani pri Vrsaru. Iraa na razpolago 15C0 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzoree. 1022 Stavbene parcele na prodaj v ulici dello Scoglio v bližini meata; ugodna prilika za one. ki hečejo zgraditi hišo. Pogoji ugodni Cene zmerne. Pojasnila daje J S. GODINA. Vrdela 765 Telefon 13-78. 1012 Ulafn: deček i§če službe kot vajenec kake "■©UH prodajalne jestvin v mestu ali okolici* Naslov: Rudolf Oaharija, Nabrežina št. 33. 1025* Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Zaloga vina žsiss. m^^?- i Slovenci in Slovani v Trstu Kraški teran po dogovoru. — -lože č e b u 1 e c v Sežani. 1038 Slovanski brivnici v ulici saverio Mercadante štev. 1 ftlin sloreasice Knjigarne) - V. GJTTRIN, briveo. M. kupiti lepe mlade prešičke, naj se oglasi pri Franu Kante, Sv. M. zgornja št. 172. 1030 Kdor želi PMfirfa o O 27 popolnih oken, Zunanje vse I rUUa OC iz lareža. 190 visoka, 102 široka, druga visoka 140. Ugodna prilika. Obrniti se do vrataija, ulica Vincenzo Bellini št. 13. 1034 z vrtom na prodaj, pripravna za gostilno, lilocl proda se radi preselitve. Dunajska cesta Opčinč-Sežana. Naslov pove rInseratni oddelek Edinosti. - 1031 Cke ali srednje >ole. Ponudbe pod .Instruktor" na „Inseratni odd. Edi-■ - 1 1032 no3ti". I, I Naj bol'a iBtraka narav- Svoji k svojim: DaJvinkPojakoga cenah ima na pTodsj Avgust Babic, v sv. I^ovren- , cu pri Humu (Umago) Istra._ 101* , LORENZO BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, angležte opeke, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor Tanke opeke, gaženo apno itd. |A#.;_ Ctnlfo mizarski mojster. Trst. ulies j JOSip OlUMd. Belvedere Susv. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. v//// 33 A. SEMI LIC Bogata izbera pohištva in tapecirar. defalnica Trst, trg Belvedere štev. 3 Esposito & Bassa ulita Sam Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. Majboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERCOLE" najnovejšega In najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pri ti s kalao močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekata vse druge stiskalnico. hidravlična stiskalnica. Najbolje autoujatično ^teatovac«? trtne brizplmee,Iti EBSo 0.1 sebe, d** da bi jih bilo treba gonil.. ,,Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih v ege talnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno f^arco itd. na roko. Mlatiinice za žita, AHtODUtlClia DriSIllir.Cl čistilnice re.šetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. I/.delujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega ___, i/.bornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. p7TmAYFARTH & Co. forcina za p*eijsie in vinske stroje DUNAJ n. TaDoitfr. 71 Odlikovani v vseh drJavah »reta Z rad «500 frel.rn-ni in ćaatimi kolajnami. llvstroveni ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani PEKARNA in SLADČIČARNA Dominik Milanič, Trst —— uliea della Guardta štev. 24 Prodaja: 3-k rat na dan »vež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\ Novici in Novice Usaka ekonomična družina nakupi VERMOUTI v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 buteljke „ Reklam" od 1 liua 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva -i- Giulio ReMi^T-in TRST. ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: telefon štev. 313 :: : Kirurgičuo orodje, ortopedleni aparati. Hoderci, umetne roke iu bcrglje, klini pasi. elastični {»asi in nogovic-c. elektroterapevtiene priprave, aparati /a Inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin za kirurglčna, idr i?, ljenja. Potrebščine iz gnmlja ln noprodlrn gn. : : : : : : : : blaga. :::::::: --- KOLESA --- Helical Premi 3* Prve znamke od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 6 — iu pnevmatična čreva od K 5*— naprej. Vsakovrstne potreb- 11111 O NE|f po najnižjih Sčine in šivalni stroji I1IKI ft llLU cenah. Riccardo Sanzin Trst, ulica delle Poste 6, Trst Gospodarsko draštvo pri a v. Mar. Magdaleni zgornji št. 58 na/.nan... si. občinstvu, kosti po €4 stotlnk liter, brezplačno nadom, —— proti takojšnjemu plačilu. - Tropinovec po Kron l GO liter prodaja ^IfCgelO JflChCttO lastnik gostilne „Nichetto4 v Rocolu in inesnice na Goldomjcvem trgu stev 6. TELEFON st. 96o Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom .n klubom, za prireditve plesov ali društvenih ^-.bav A>o dogovornih cenah) elegantno pleano dvorane ln kogljiičo. Veliki obrtnijski zavod giovannl Cosovel TRST, uliea Ghiozza št. 32. izvršuje vsakovrstna dela v kovini po cenah da ne ni kurence. zr^r železu i u bati k«-n- r.e zamudite obiskati dobPOZSianO slaiČiČaPnO M Natteo Stoppar, Trst ulica S. CKacomo it. 7 (Corso) kjer najdete bogato in veliko isbero Konfetov bomboniere in sladščio po zmernih cenah. — Vina in Ukevji prav dobri w bofilkah. Telefon 1464 Brezplačno krasne fotografije BB za birmo, prvo sv. obhajalo in poroke 9C d- .lobijo oikjrr, pač pa po znižani oenl pri odi.kc-ne«. fotografu ji. 3erkiču v Trstu zraven glavne pošte .št. V' v Gorici gosposka ulica štev. 7 V Tr»tu «e slika do 8. ure rvefcer pri rotonl električni razsvetljavi. I Umetni i fotograf ični atelje pri «v. Jakobu ulica Rivo št. 4* (pritličje) TRST. Ixvriuje vsako fotogrsfično delo kakov tudi razglede posnetke, notranjost PokaIov,por-celansste.ploSče zs spomenike, Itd. itd. F0BEBH08T Povečanje Tsalatere fotografije. Radi HdobDsstl P. N. ssrsčslksv spra-Jtaa atrtčb« la Jih Izvriuja aa Uma alt zana) aieate.