Učiielislci Tovariš
.	».«»•	Uredništvo in uprava: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverienistvo Ljubljana.
m^B^mmmmmmmmmmmammm^mmmmmmtmmmmmmmmm■■■■■■■^■■■■■■^■■■■■hhbhmbhiiimhhh
Za izboljšanje gmotnega položaja vsemu državnemu uradništvu.
Skupščina Činovniškega Saveza v Skoplju. — Memorandum Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. — Za izboljšanje plač V9em državnim uslužbencem. — Potreba povišanja stanarine. — Pravilnejša porazdelitev dra« ginjskih doklad. — Znižanje davkov. — Re» vizija uradniškega zakona.
Dne 23. septembra t. 1. je imel v Skoplju glavno skupščino Činovniški Savez, katere» ga člani so potom Zveze državnih nameščen» cev za Slovenijo tudi naša učiteljska društva in potom njih učiteljstvo pov. UJU — Ljub» ljana.
Zveza državnih nameščencev za Slove» nijo je pred glavno skupščino zbrala vse nujne zahteve državnega uradništva v Slove» niji in jih dostavila Glavnemu Savezu.
Skupščine v Skoplju so se udeležili pred» stavniki državnega uradništva cele države, t. j. Srbije, Bosne, Hrvatske, Dalmacije, Slo» venije in Črne gore.
Na skupščini so bila razmotrivana vsa aktualna vprašanja uprave in (položaja dr» žavnega uradništva. Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Letna skupščina Glavnega Saveza držav» nih uradnikov in uslužbencev zbrana v Skop» lju dne 23. septembra 1929. je vzela na zna» nje poročilo uprave in nadzorstva ter si je osvojila sledeče zahteve v pogledu izboljša» nja še vedno zelo težkega položaja državnih uradnikov, uslužbencev in upokojencev.
1.	Skupščina smatra, da se nahajajo dr» žavni upokojenci v nevzdržnem materialnem položaju, ker njihovi bedni prejemki niso zadostni za kritje najelementarnejših živ» ljenskih potreb.
Zato se obračamo do kraljevske vlade, da nujno podvzame korake za izboljšanje materialnega položaja upokojencev, osobito starih upokojencev ter preskrbi potrebne kredite, iz katerih bi se prožila vsaj trenotno pomoč pred nastopajočo zimo. Ta pomoč naj se izplačuje do končnega reguliranja nji» hovih prejemkov na bazi izjednačenja po» kojnine po starem zakonu z pokojnino po novem zakonu.
2.	Skupščina priznava dosedanje priza» devanje kraljevske vlade za izboljšanje ma» terialnega položaja poedinih strok državne» ga uradništva. Smatra pa, da obstoja ista potreba tudi za vse ostale stroke državnih uradnikov in uslužbencev, zato se obrača do kraljevske vlade, da v najkrajšem času pod» vzame potrebne mere v cilju izboljšanja in izjednačenja tudi ostalih državnih uradni» kov ter odgovarjajoče kategorijam odredi in zasigura boljši položaj in napredovanje v službi;
3.	da se pred končnim reguliranjem pre» jemkov državnim uslužbencem poveča sta» narina v sorazmerju taktičnih stanovanjskih cen, a dotedaj naj se državnim uslužbencem v pogledu najemnine stanovanj proži dovolj» na zakonita zaščita proti pretiranim zahte» vam najemnin;
LISTEK.
Naše kmetijstvo in nova Agrarna banka.
Ker je izdalo prosvetno ministrstvo od» lok, zaradi katerega bo moralo učiteljstvo predavati ljudstvu o novi Agrarni banki, pri» našamo nekaj podatkov, ki smo jih povzeli iz dnevnika »Vreme« z dne 25. maja 1929.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je kakor v celoti, tako tudi s stališča poedi« nih posameznih pokrajin v pretežni večini poljedelska država. V najtesnejši zvezi s tem stoji na prvem mestu njena relativno zelo slaba gostota prebivalstva. Po ljudskem štetju z dne 31. januarja 1921 znaša število vsega prebivalstva v državi 12,017.323, kar bi znašalo v primeri s površino države povpreč» no 48*3 prebivalcev na km2. Od tega časa se je stanje prebivalstva spremenilo. V začetku leta 1929., torej 8 let po izvršenem ljudskem štetju, je narastlo število prebivalstva na 13,244.000 ali povprečno 53*3 prebivalcev na km2. Razdelitev tega prebivalstva na posa» mezne pokrajine nam daje glede gostote pre» bivalstva povsem različno sliko. Tako ima največjo gostoto prebivalstva Vojvodina s 70*1 prebivalcev na km2 leta 1921. proti 74*1 v letu 1929. Za tem Slovenija s Prekmurjem s 65-2 1. 1921. proti 713 v letu 1929., na to Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem z 62*5 1. 1921. proti 67-1 v letu, 1929. V Severni Srbiji je bilo leta 1921. povprečno 53*2 prebivalcev, a leta 1929. pa 61*5, v Dalmaciji 1. 1921. le 48-8, a leta 1929. že 537, v Bosni 1921. leta 36-9 proti 41-7 v 1. 1929., v Južni Srbiji leta 1921. 32-3 proti 35*6 v 1. 1929. in v Črni gori 1921. I. 20-7 proti 23*2 v 1. 1929. prebivalcev na km2.
4.	da se draginjske doklade odrede na novi bazi, ki bi bolj odgovarjala običajnim cenam poedinih mest in krajev;
5.	da se stopnje davkov in doklad na plače državnih uslužbencev znižajo ter se obdavčenje po zakonu o samoupravnih ce» stah ukine;
6.	da se uredba o potnih in selitvenih stroških podvrže reviziji in se pravilneje po» razdele stroški.
7.	da se nameravana revizija uradniške» ga zakona izvede sporazumno z Glavnim Či» novniškim Savezom.
Gotovo je, da so preostale z izboljša» njem gmotnega položaja nekaterim skupinam
Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pro» svete in pOy zaslišanju predsednika ministr» skega sveta podpisal in proglasil zakon o uči» teljiščih.
S tem zakonom se odreja, da so učitelji» šča namenjena strokovni izobrazbi učiteljev narodnih šol s tem, da se jim posreduje sploš» na in strokovna priprava, da se jih vzgaja v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti ter da se jih pripravi za nji» hovo nacionalno in prosvetno»kulturno misijo med narodom in zlasti na podeželju. Zasebna učiteljišča se ne morejo otvarjati. Pouk je na vseh učiteljiščih enoten. Učenci ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine. Učiteljišča so moška in ženska. V izjemnih primerih se lahko do» voli mešano učiteljišče. Učiteljišča morajo biti urejena internatsko. Mešana učiteljišča ne smejo imeti internata z dijaki in dijaki» njami. Minister prosvete bo izdal poseben pravilnik o šolski opremi, o profesorskih in dijaških knjižnicah, o knjižnici dijaških učbe» nikov. Profesorske knjižnice se lahko na pod» lagi posebnega dovoljenja ministra prosvete poslužuje tudi občinstvo v sedežu učiteljišča.
Učiteljišča se otvarjajo z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta. Poleg zgradbe za učiteljišče kot tako mora učiteljišče razpolagati s stanovanji za ravna» telja, ekonoma in slugo, oziroma za hišnika ter z dvoriščem, vrtom in zemljiščem za prak» tično vežbanje v poljedelskih predmetih. Po» leg učiteljišč obstoja kakor doslej osnovna šola kot vadnica. Poslopja učiteljišča prevze» ma posebna komisija, ki jo imenuje minister prosvete, ter morajo odgovarjati gornjim po» gojem ter biti določena samo za učiteljišče, tako da se ne morejo dodeljevati drugim za» vodom ali za stanovanja. Vsako učiteljišče ima svoje posebno področje, s katerega sprejema dijake. Zaradi duhovnega edinstva in plemenskega zbliževanja lahko minister prosvete dovoli sprejem dijakov in dijakinj z drugih področij. Oblastna samouprava je dolžna staviti učiteljišču svojega oblastnega področja stavbe in potrebno zemljišče za po» ijedelski pouk na razpolago. Če ni potrebnih zemljišč in stavb na razpolago, se lahko od» kupijo po zakonu o ekspropriaciji. Za grad» njo in opravilo poslopij učiteljišč pa se obla»
V začetku leta 1929. znaša torej število našega prebivalstva približno 13,300.000, ker pa smo vsled emigracije izgubili 64.000 pre» bivalcev, znaša torej sedanje število prebi» valcev v naši državi 13,244.000. Zaradi pri» merjanja naj navedemo podatke o posamez» nih evropskih državah. Povprečna gostota prebivalstva znaša v Franciji 74*4 prebival» cev na km2. Na Poljskem znaša povprečna gostota 77*7, na Čehoslovaškem 102*5, v Ita» liji 131*6, v Nemčiji 1335, na Angleškem (brez južne Irske: 1864, v Belgiji pa 260.
Ako razdelimo našo državo na podlagi podatkov ljudskega štetja iz leta 1921. z ozi» rom na prebivalstvo, ali točneje na gospo» darstvo in obrt, dobimo naslednje procentu» alno razmerje med posameznimi pokrajinami.
Od celotnega števila družinskih pogla» varjev (2,292.855), je bilo zaposlenih pri pro» izvajanju sirovin 75*94%, med tem ko je bilo v industriji in obrtu zaposlenih le 9*82% (t. j. 225.104). V trgovini, bančni stroki in pro» metni službi 5*12% (117.088). V javni službi (kamor spada tudi vojna služba) in svobod» nih profesijah 3*95% (t. j. 90.646 družinskih poglavarjev), a pri ostalih poklicih, kamor spadajo tudi upokojenci in rentniki 5*17%. Proizvajanje sirovin obsega poleg poljedel» stva, živinoreje in gozdarstva tudi rudarstvo in ribolov, vendar se z zadnjim peča le kakih 50.000 družinskih poglavarjev. Procent dru» žinskih poglavarjev, ki se pečajo s poljedel» stvom, živinorejo in gozdarstvom znaša torej 73-76%.
Če pa vzamemo v obzir, da je v zadnjih osmih letih naraslo prebivalstvo v naši državi za 1,291.000 in, da beležijo največji porast mesta, pridemo do zaključka, da se je gornji procent onih, ki se bavijo s poljedelstvom in živnorejo zmanjšal na 72% vsega prebival» stva naše države.
Nastane vprašanje kako živi naš kmet? Ako vzamemo cene iz leta 1926., ko se je di» nar že stabiliziral na višini, ki jo je dosegel
državnega uradništva neizvršene in neuva» ževane predstavke, ki jih je predlagalo celo» kupno državno uradništvo. Vsi ti sedaj z upravičenostjo pričakujejo, da se bo tudi njim izboljšal položaj ter stavijo svoje glav» no upanje na revizijo uradniškega zakona.
Zaradi stanovanjskega zakona je pa po» stala rešitev gmotnega vprašanja državnega uradništva zelo nujna in je danes stanje one» ga uradništva, ki mu ni bil še reguliran polo» žaj, nevzdržen.
Resolucija Glavnega Saveza ima iz tega razloga še premalo povdarka.
—k.
sti lahko zadolže z dovoljenjem nadrejene državne oblasti. Podrobne določbe o tem bo izdal minister prosvete v soglasju s finančnim ministrom.
Pouk traja pet let. Kakšni predmeti se naj poučujejo, bo določil minister prosvete po zaslišanju direktorjev učiteljišč in Glav» nega prosvetnega sveta. Gradivo v posa» meznih razredih bo moralo biti na primerni znanstveni višini. Vsako šolsko leto se naj priredijo najmanj štiri poldnevne ekskurzije in po možnosti vsaj ena celodnevna ekskur» zija. Podrobnejše določbe o teh ekskurzijah bo izdal minister prosvete. V vsakem od» delku prvega in drugega razreda ne sme biti več kot 40 dijakov, v ostalih razredih pa do 30. Pouk se bo vršil po individualnih smer» nicah.
Vadnica je sestavni del učiteljišča ter se upravlja po njegovih potrebah. Pouk na vad» nicah se vrši po zakonu o narodnih šolah, in po pravilniku za njegovo izvrševanje. Zaradi znanstvenega in pedagoškega proučevanja in zaradi novih šolskih poskusov lahko mini» ster prosvete dovoli, da se odstopi od učnega načrta in programa in da se vadnice urede svobodneje. Na učiteljiščih se lahko ustanav» ljajo specialne šole in tečaji, n. pr. zabavišča, gospodinjske šole, poljedelske in gozdne šo» le, pripravljalni tečaji za šole slepih in gluho» nemih, šole za nezadostno razvito deco in drugi gospodarski tečaji za izpopolnitev uči» teljskih pripravnikov. Za izobrazbo nastavni» kov na meščanskih šolah se uvedejo na mo» škem učiteljišču v Beogradu višji učiteljski tečaji, ki bodo trajali dve leti in v katere se bo sprejemala vsako leto do 30 učiteljev na» rodnih šol z najmanj 3—51etno službo in s položenim praktičnim učiteljskim izpitom. O ureditvi teh tečajev bo minister prosvete iz» dal posebno uredbo.
Šolsko leto pričenja 11. septembra z vpi» som dijakov in se zaključuje z 10. septem» brom prihodnjega leta. Vpisi in izpiti trajajo najdalje do 16. septembra. Predavanja pre» nehajo 10. junija, v V. razredu pa 30. maja. Šolsko leto se deli na tri tromesečja, prvo traja do konca novembra, drugo do konca februarja, tretje do konca maja, oziroma do 10. junija. Letni uspehi se sporočajo dijakom 28. junija z običajnimi svečanostmi. Vsako
v 1. 1925., to je na 9*12 odstotka predvojne vrednosti (t. j. 9"12 švicarskega santiipa za 1 dinar) in na tej višini se nahaja še danes.
Naši nacionalni dohodki se razdelijo sle» deče (v milijonih):
1. Poljedelstvo 18.638*9. — 2. Živinoreja 12.240-3. — 3. Gozdarstvo 3.935*6. — 4. Ribo» lov 83-5. — 5. Rudarstvo 900 0.
Ves dohodek proizvoda sirovin zanša to» rej 36.498-3.
6. Domače predelovanje, tvorniška indu» strija in stavbarstvo 19.229*2. — Trgovina, banke in promet 13.880*6. — Službe, svobod» ne profesije, dohodki hišnih lastnikov itd. donašajo 10.193*8. — Skupni nacionalni do» hodki znašajo 80.101-9.
V	primeri s temi podatki lahko sestavi« mo sledečo tabelo procentualne razdelitve nacionalnega dohodka: 1. Poljedelstvo, živi» noreja in gozdarstvo 44*33%. — 2. Ribolov in rudarstvo 1'22%. — 3. Predelovanje suro» vin in stavbarstvo 24'00%. — 4. Trgovina banke in promet 17*21%. — 5. SlužI* itd. 13-24%.
Ako primerjamo procent zaposlenih v posameznih panogah s procentom dohodkov pridemo do naslednjih zaključkov. Pri pro» izvajanju surovin je zaposlenih približno 74% prebivalstva, a od splošne vsote nacionalnih dohodkov odpade na to panogo samo 44'33%. Pri predelovanju surovin in stavbarstvu ter industriji je zaposlenih le 10% prebivalcev, a od dohodkov odpade na to panogo 24%. Pri trgovini in bankarstvu zaposlenih 5'12%, dohodek 17*21%. — Javne službe, svobodne profesije itd. zaposlenih (3 95 + 5 17) 9T2%, dohodkov 13*24%.
V	primeri z gornjim dobiva najmanjši procent od nacionalnega dohodka oni del na» šega prebivalstva, ki se peča s poljedelstvom, živinorejo in gozdarstvom, brez predelovanja vseh teh panog. Kljub temu pa je površina obdelane zemlje narasla od leta 1920. od 10,125.188 ha na 11,475.185 ha v 1. 1927.
učiteljišče mora natisniti svoje letno poročilo. Počitnice trajajo od 21. junija do 31. avgusta vključno. Ob sobotah popoldne ni predavanj. Minister prosvete bo izdal podrobno odredbo o pouka prostih praznikih.
Vpis traja od 11. do 16. septembra s predložitvijo vpisne prijave in potrebnih do» kumentov. V izjemnih primerih sme učitelj» ski zbor dovoliti dijaku vpis do 30. septem» bra, po tem roku do 10. oktobra pa minister prosvete. V prvi razred učiteljišč se spreje» majo dijaki srednjih šol z nižjim tečajnim iz» pitom na podlagi posebnega sprejemnega iz» pita, ki ga bo predpisal minister prosvete. Nadalje učenci s štirimi meščanskimi šolami, ako položijo poseben sprejemni izpit. Učite» ljišča ne sprejemajo privatnih učencev, niti dovoljujejo privatnih izpitov. Ocene so enake ocenam na srednjih šolah. Iste ocene veljajo tudi za vedenje. Minister prosvete bo po za» slišanju Glavnega prosvetnega sveta predpi» sal pravilnik o vedenju dijakov v šoli in iz» ven nje ter o načinu kaznovanja. Sicer sogla» šajo določbe o dijakih na učiteljiščih s po» dobnimi določbami za dijake srednjih šol. Dijakom so dovoljena udruženja za umno in moralno ter telesno izpopolnjevanje, vendar ne na plemenski ali verski podlagi. Članstvo v vseh drugih društvih, z izjemo društev Pod» mladka Rdečega križa, je prepovedano. Di» jaki polagajo po končanem V. razredu di» plomski izpit in prejmejo v primeru, da so izpit položili diplomo za učitelje narodnih šol.
Nastavniki učiteljišč so lahko profesorji, suplenti, učitelji in učiteljice. V internatih so zaposleni vzgojitelji in vzgojiteljice ter eko» nom kot pomožni organ ravnatelja. Vrhutega je nastavljena še oseba, ki vodi šolsko gospo« darstvo. Za ravnatelja učiteljišča se lahko imenuje osebe s srednješolsko maturo ali uči» teljsko diplomo ter končano folozofsko fakul» teto. Vrhu tega morajo imeti profesorski izpit in 15 let uspešne profesorske ali nadzorniške službe, od tega pet let na učiteljišču, ter se izkazati s pedagoškim književnim delom ali z uspešnim prosvetnim delovanjem. Za rav» natelja se nadalje lahko imenuje tudi načel» nih ali nadzornik prosvetnega ministrstva z zgornjo strokovno izobrazbo in 15 leti držav» ne službe. Za ravnateljice ženskih učiteljišč se lahko postavijo tudi profesorice, ako sicer ustrezajo gornjim pogojem. Plače, doklade in napredovanja ravnateljev in profesorjev ter ostalih učnih oseb na učiteljiščih se ravnajo po določbah novega zakona o srednjih šolah. Vrhu tega jim gredo stalne mesečne doklade, kakor jih predvideva srednješolski zakon za ravnatelje in učno osebje srednjih šol.
Za profesorje učiteljišč veljajo analogni predpisi kakor za nastavnike srednjih šol. Učitelji in učiteljice morajo imeti posebno strokovno izobrazbo v zmislu predpisov za» kona o srednjih šolah ali višje pedagoške šole. V ostalem veljajo zanje predpisi uradniškega zakona. Minister prosvete bo skupno z mini» strom za socialno politiko in narodno zdravje izdal pravilnik o dolžnostih šolsTčih zdravni» kov, ki morajo praviloma razpolagati s pri« merno specialno izobrazbo za šolske zdrav« nike in ki bodo praviloma predavali na zavo« duohigijeni. Za vzgojitelje in vzgojiteljice se imenuje osebe s predpisano strokovno iz» obrazbo. Učitelji vadnice morajo imeti di»
Ako primerjamo našo žetev pšenice z žetvijo po drugih državah dobimo a) za leto 1925. in b) za 1. 1926. naslednje številke, ki povedo koliko metrskih 'stotov pšenice so pridelali v posameznih državah na 1 ha: V Nemčiji a) 20*7, b) 162, v Avstriji a) 14-8, b) 12-7, v Belgiji a) 267, b) 24*3, na Danskem a) 33-1, b) 23-4, na Madžarskem a) 137, b) 13-6, v Franciji a) 16*0, b) 12*0, v Italiji a) 13-9, b) 12-2, na Poljskem a) 14-4, b) 11-6, v Čehoslovaški a) 17"8, b) 14*9, iv Jugoslaviji a)^12-4, b) 11-6, v Sovjetski Rusiji a) 8*0, b)
Drugačno sliko nudi žetev koruze za isti dve leti: v Avstriji a) 19*4, b) 15*8, v Franciji
a)	14-7, b) 9-4, na Madžarskem a) 20*8, b) 18 3, v Italiji a) 18 0, b) 197, na Poljskem a) 113,
b)	13-4, v Čehoslovaški a) 19*6, b) 169, v Ju« goslaviji a) 18*3, b) 17*1, v Sovjetski Rusiji
a)	14-6, b) 13-0.
Važno je, da se v vseh teh državah javlja težnja za povečanjem površine zemljišča na menjenega industrijskim rastlinam. Isti po« jav se je opazil tudi pri nas, ker je površina zemljišča namenjenega industrijskim rastli« nam narastla od 80.172 ha v letu 1920 na 145.469 ha v I. 1928., a pri teh rastlinah je naša žetev mnogo zaostala za žetvijo v dru« gih državah, kot je razvidno iz naslednjih po» datkov za sladkorno peso a) 1. 1925., b) v 1. 1926. je odpadlo na 1 ha meterskih stotov sladkorne pese: v Nemčiji a) 256*2, b) 260*5, v Avstriji a) 244*1, b) 232*9, v Belgiji a) 300*4,
b)	262-8, na Danskem a) 320*9, b) 1330*2, v Franciji a) 247*2, b) 213*2, na Madžarskem a) 231*8, b) 228*2, v Italiji a) 276*2, b) 288*2, na Poljskem a) 214*3, b) 201*3, v Čehoslovaški a) 295*2, b) 243*1, v Jugoslaviji a) 154*2, b) 170*2, v Sovjetski Rusiji a) 158*5 b) 117*9.
Za prehod na boljše gospodarstvo ne manjka našemu kmetu samo boljša strokov» na izobrazba, marveč potrebuje tudi zadost» nega števila živine in zadostno množino umetnega gnojila. V mnogih slučajih nima
Zakon o učiteljiščih in učiteljski izobrazbi.
Vnanja preureditev učiteljišč. — Sprejem le z malo maturo na podlagi posebnega sprejemnega izpita. — Zvišanje učne dobe na pet let. — Internatska ureditev
učiteljišč.
plomski izpit višje pedagoške šole, a na vad« nico se lahko imenujejo tudi učitelji in uči» teljice s posebno prakso. Čl. 59 .in 69. urejajo položaj ravnateljev in profesorjev ter njihove dolžnosti na učiteljiščih. Ravnatelj učiteljišča predava 5 ur tedensko, učitelji in profesorji 18 ur, profesorji z nad 20 let službe 2 uri manj. Isto velja za profesorje in učitelje, ki poučujejo predmete s šolskimi nalogami in s praktičnimi poskusi. Suplenti poučujejo prvi dve leti po 14 ur tedensko, zatem kot profe« sorji. Profesorji in učitelji veščin predavajo po 20 ur tedensko, suplenti veščin po 15 ur, nato po 20 ur. Ta penzum se lahko poveča pri suplentih največ za 3 ure, pri ostalih za 4 ure. Honorirane ure odpadejo. Ravno tako odpadejo prejemki za rezredno starešinstvo.
Vrhovno nadzorstvo in uprava nad uči« teljišči pripada ministru prosvete in njegovim organom. Neposredno pa so zavodi podrejeni njihovim ravnateljem. Nadzorstvo vrše razen tega razredniki in učiteljski zbor ter razredni svet. Ocene v posameznih predmetih daje dotični nastavnik v soglasju z razrednikom na seji razrednega sveta. Pri oceni je treba upoštevati splošni napredek učencev in even« tuelno še posebne razmere. Če so pri glasova«
Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o učbenikih za ljud« ske, meščanske šole ter učiteljišča in srednje šole. Zakon določa sledeče:
§ 1. Vse učbenike, pomožne knjige in učna sredstva za ljudske, meščanske in sred« nje šole izdaja država.
§ 2. Prosvetni minister odloča po zašli« šanju glavnega prosvetnega sveta, kateri učbeniki, pomožne knjige in učna sredstva so potrebni za posamezne tipe šol ter za predmete gotovega razreda, in predpisuje: redno vsaka štiri leta konkurz za izdajo naj« boljših učnih knjig.
§ 3. Konkurz se objavi najmanj leto dni, preden poteče rok za predajo rokopisa. Pri objavi konkurza se morajo točno navesti za« hteve glede dotičnega učbenika, oziroma knji« ge, kakor obseg učne knjige, ki odgovarja učnemu načrtu za dotično šolo, izbor gradiva na podlagi učnega programa in učna metoda.
§ 4. Preden se objavi prvi konkurz, mora prosvetni minister predpisati točen izenačen učni načrt, v kolikor za posamezne šole in razrede ne obstoja. Isto tako bo prosvetni minister po možnosti predpisal za vse vrste' predmetov za ljudske in srednje šole posa« mezne učne predmete ter delal na to, da se izenači izrazoslovje, ki bo veljalo za vso kraljevino.
§ 5. Učne knjige, pomožne knjige in učna sredstva, ki se vpošljejo na podlagi konkur« za, morajo biti na stroj pisana ter se morajo predati brez imena. Knjiga, ki je bila že iz« brana, in tiskane učne knjige se ne dajo v pregled anonimno niti v rokopisu.
§ 6. Vse učne knjige ter učna sredstva v rokopisu ali že tiskana se pošiljajo oddelku za osnovne oziroma srednje šole. Ta oddelek bo pregledal prijavljene učne knjige, pomožne knjige in učna sredstva ter ugotovil, ali odgovarjajo predpisanim pogojem konkurza. Tako pregledani rokopis bo oddelek poslal s svojimi pripombami komisiji za pregled uč« nih knjig, pomožnih knjig in učnih sredstev.
§ 7. Komisijo za pregled učnih knjig, po« možnih knjig in učnih sredstev odrejuje pro« svetni minister za vsako konkurzno leto.
§ 8. V komisijo za pregled knjig za sred« nje šole in učiteljišča, za nižji in višji tečaj ter za vse predmete v teh tečajih pride po 1 univerzitetni profesor dotične stroke, 2
niti primernega poljskega orodja in dobro selekcioniranega semena itd. Nazadnje, in to je morda z ozirom na gori navedene vzroke morda najvažnejše: našemu kmetu primanj« kuje cenega in primerno urejenega kredita.
Pred prehodom na kredit pa je potrebno pregledati stanje naše živinoreje, ki bi v mar« sičem lahko igrala zelo važno vlogo pri pove« ,čanju rentabilitete kmetskega gospodarstva in bi istočasno služila kot nekaka zavaroval« niča za slučaj nerodovitnih let.
Naša živinoreja, dasi se v povojni dobi vsako leto povečini številčno dviga, še danes ni dosegla predvojnega stanja. Konj je bilo v naši državi 1. 1914. — 1,550.776, a leta 1927. šele 1,120.310, goveje živine leta 1914. — 6.276.855, a 1. 1927. — 3,729.343, prašičev leta 1914. — 5,233.950, 1. 1927. — 2,769.848, ovac L 1914. — 11,570.260, 1. 1927: pa 7,735.915, koz 1. 1914. — 2,445.370, I. 1927. pa 1,738.958.
Število konj je po vojni stalno naraščalo, med tem, ko je število goveje živine padalo do 1. 1926. a se je 1. 1927. zopet dvignilo. Ta poj§v je posledica pomanjkanja krme vsled suše in pa nemožnosti cene nabave živine na kredit. Ravno tako je padalo število prašičev, ki se je dvignilo šele leta 1926. Število ovac in koz je po vojni stalno naraščalo. Tudi v živinoreji se vidi številni porast, a tudi tu ni kvaliteta na zadostni višini.
Gozdarstvo tu ne pride toliko v poštev, ker se s tem bavijo večinoma le veleposest« niki gozdov ali zakupniki državnih gozdov, ki razpolagajo z velikim kapitalom. Od 3935*6 milijonov, dohodkov gozdarstva je bilo izpla« čano gozdnim delavcem le 1375'1, a ostanek odpade na transport in predelavo.
Razumljivo je, da je pri tako slabi inten« zivnosti našega kmetijstva, tudi nacionalni dohodek te panoge našega gospodarstva, ostal zelo majhen. Zato so se v posameznih pokrajinah naše države, kjer je naseljenost najgostejša, posebno v Sloveniji, Vojvodini in Hrvatski že začeli pojavljati simptomi ne«
nju razdvojeni glasovi, odloča polovica, s ka« tero glasuje nastavnik tega predmeta.
V poglavju, ki obsega prehodne določbe, je rečeno, da bo minister v treh mesecih izdal vse potrebne naredbe, da se v štirih mesecih pozovejo vsa privatna učiteljišča, naj se pri« lagode odredbam tega zakona. Nova zasebna učiteljišča se ne smejo otvarjati. — Zgradbe je treba popraviti in adaptirati v zmislu no« vega zakona. Učiteljišča, ki že obstojajo brez internata, lahko delujejo še naprej, a nova se ne smejo otvarjati brez internatov. Stro« kovni izpiti, ki so bili položeni na ravnoprav« nih zunanjih zavodih, so veljavni. Določbe o tem, kateri zavodi so ravnopravni našim, bo izdal minister prosvete. Povišani prejemki n£f podlagi novega zakona se bodo za 1. 1929./36. izdajali iz budžeta prihrankov ministrstva prosvete. V to svrho se dovoljujejo ministr« stvu prosvete virmani med vsemi postavkami proračuna ministrstva prosvete. Novi pre« jemki se morajo brez odlaganja likvidirati. Pouk v letošnjem prvem razredu učiteljišč se bo vršil na podlagi novega zakona. Pouk v ostalih razredih pa je treba preurediti tako, da bodo od letos dalje dijaki zadostili pred« pisu o petletnem pouku na učiteljiščih.
strokovnjaka, ki sta se odlikovala z učnim delom iz vrst inšpektorjev, ravnateljev ali profesorjev na gimnazijah in učiteljiščih. V komisijo za pregled ljudskošolskih učnih knjig pride po 1 inšpektor, ravnatelj ali pro« fesor gimnazije ali učiteljišča, ki ima filo« zofsko izobrazbo, 1 profesor učiteljišča ali gimnazije, ki ravno ta predmet poučuje, ter 1 ljudskošolski in meščanskošolski učitelj, ki se je odlikoval s svojim učnim delom.
§ 9. Za pregled učnih knjig za verouk za ljudske, meščanske, učiteljske in srednje šole odredi pravosodni minister svojega zastop« nika za dotično veroizpoved. Te učne knjige morajo predhodno potrditi pristojne cer« kvene oblasti.
§ 10. Komisija je dolžna v roku šestih me« secev po sprejemu rokopisa predlagati pro« svetnemu ministru za vsak razred po tri naj« boljše knjige in svoje mišljenje o njih. Za tako izbrano učno knjigo ali pomožno učno sredstvo pridobi država pravico izdaje za dobo štirih let.
§ 12. Od predlaganih knjig ali rokopisov tiska prosvetni minister učno knjigo, pomož« no knjigo ali učno sredstvo, ki je bilo nagra« jeno s prvo nagrado. Knjiga se bo uporab« ljala naslednja štiri leta po vsej državi.
§ 13. Ako bi se ugotovilo, da kaže kak« šna knjiga ali učno sredstvo za gotove šole ali kraje jezikovno razliko, bo prosvetni mi« nister tozadevno spremembo poveril ali piscu knjige ali pa kakemu strokovnjaku, oziroma posebni komisiji.
§ 14. Podrobnejše odredbe o vsem, kar je v zvezi s tem zakonom ter glede višine nagrade članom komisije bo »predpisal pro« svetni minister v uredbo po zaslišanju glav« nega prosvetnega sveta in finančnega mi« nistra.
§ 15. Ako je učna knjiga, pomožna knji« ga ali učno sredstvo nepredelano ali prede« lano enkrat nagrajeno, lahko konkurira tudi pri poznejših konkurzih.
§ 16. Ako se ob priliki konkurza za ka« terokoli knjigo ne predloži nikak rokopis, ali če komisija vse rokopise zavrne, se komisija odloži za eno leto in se med tem uporablja knjiga, ki je bila do tedaj v rabi.
§ 17. Prosvetni minister bo osnoval dr« žavno zalogo učnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev.
kake agrarne prenaseljenosti, ker se ravno iz teh krajev, poleg Dalmacije, izseli največ pre« bivalcev v Ameriko. Od leta 1928,—1929. se je izselilo iz naše države 136.000. ljudi, a vrni« lo se jih je 70.000, tako da je približno 65.000 ljudi izgubljenih za našo državo. V zadnjih dveh letih se je izselilo 16.000 ljudi. S tem izgublja procent gostote naseljenosti, ki je že itak majhen. Ljudstvo se izseli le, ker se na domači zemlji ne more preživljati.
Naš kmet je bil posebno v področjih agrarne prenaseljenosti željan zemlje in je v prvih povojnih letih posebno pa med infla« cijo (do 1923.) dajal za zemljo nele svoje prihranke, marveč se je tudi zadolževal, da je mogel nakupiti zemljo. Pri tem pa je jemal p.osojilo večkrat pod zelo nepovoljnimi po« goji in z oderuškimi obrestmi.
Ko se je začel vsled deflacijske politike dinar popravljati in so začele cene blagu in tudifpoljskim pridelkom padati — in to zelo naglo od druge polovice 1. 1925. — je prišel zadolženi kmet v zelo mučen položaj. S pa« danjem cen pridelkom so padale tudi cene vsem življenskim potrebščinam, le dolg je ostal isti, oziroma se je celo večal, ker ga je bilo treba odplačevati z istimi obrestmi, a z težje prisluženim denarjem. Vsled tega mo« rajo obstojati glavni ukrepi pravilne finančne politike pri deflacijskem procesu v težnji, da se za vsako ceno doseže čim prej in čim ob« čutnejše znižanje obrestne mere. To v glav« nem želi problem takozvanega »razdolževa« nja kmeta«.
Potrebno je to tudi, da se prepreči izse« ljevanje kmetskega življa. ki bo pri razvitku našega gospodarstva domovini zelo potreben. A tudi za one kmete, ki so se med inflacijo zadolžili, je to potrebno, ker so postali insol« ventni radi povečanja vrednosti dinarja. Zni« žanje obrestne mere pa je končno tudi pred« pogoj vsakega dviga našega gospodarstva.
Vse to pa ustvarja imperativno nalogo zagotoviti pogoje saniranja naših kreditnih
§ 18. Posli državne založbe učnih knjig so: Razpisovanje licitacij za tiskanje učnih in pomožnih knjig ter učnih sredstev, pri« prava vsega potrebnega za izdajo učnih knjig, izplačevanje nagrad piscem ter prodaja učnih knjig in učnih sredstev. Podrobnejše odred« be se bodo predpisale s pravilnikom.
§ 19. Dohodki založbe gredo deloma v državni šolski fond, ki ga predvideva zakon o ljudskih šolah za podpore posameznim ob« lastem in občinam pri zidanju novih šol ter za podpore za nabavo opreme in učil ljud« skih in srednjih šol ter za znanstvena raz« iskovanja.
§ 20. Prvi konkurz se bo razpisal naj« dalje do konca decembra t. 1. Do začetka šolskega leta 1931./32. se bodo po vseh šolah še uporabljale učne in pomožne knjige ter učna sredstva privatne izdaje, ki jih je odo« bril glavni prosvetni svet. Po tem roku pa se smejo privatne učne knjige za posamezne predmete rabiti le, ako bi ne bilo primernih knjig državne izdaje. Toda tudi takim knji« gam lahko prosvetni minister odtegne odo« britev. Učne in pomožne knjige ter učna sredstva, ki jim je po dosedanjih odredbah potekel štiriletni uporabni rok, se morajo, kakor do sedaj podvreči oceni glavnega pro« svetnega sveta, ki jim lahko podaljša upo« rabno dovoljenje do konca šolskega leta 1930./31. Ta zakon stopi v veljavo, ko se ob« javi v »Službenih novinah«.
Splošne vesti.
—	Zastopniki UJU pri ministru pro« svete. Minister prosvete g. Boža Maksimovič je sprejel dne 23. t. m. v svojem kabinetu predsednika UJU tov. VI. Petroviča in pred« sednika beograjskega poverjeništva tov. Mi« lana Popoviča, ki sta ponovno intervenirala v zadevi šolskega zakona in v drugih šolskih in učiteljskih vprašanjih.
—	Skupna seja Izvršnega odbora UJU in beograjskega poverjeništva. Dne 26. sep«
tembra se je vršila v Beogradu v Učiteljskem domu skupna seja Izvršnega odbora in beo« grajskega poverjeništva UJU. Seji je pred« sedoval M. Popovič, beograjski poverjenik. — Na tej seji se je razpravljalo o aktualnih prosvetnih vprašanjih, ki zanimajo vse uči« teljstvo in radi katerih so bili zastopniki učiteljstva pri g. ministru prosvete.
—	Maks Lilleg — 701etnik. 25. pr. m. je poteklo 70 let, odkar se je rodil ustanovitelj naše Zveze državnih nameščencev, dolgoletni njen predsednik in častni odbornik Maks Lilleg, višji davčni upravitelj v pokoju. Kli« čemo mu: Na mnoga leta!
—	Pedagoška ekskurzija na Dunaj. Pe« dagoška centrala v Mariboru priredi v dneh od 20. do 27. t. m. drugo ekskurzijo na Du« naj. Tokrat se je lahko udeleži 100 oseb, po potrebi morda tudi več. Kdor se želi udele« žiti, naj to javi z dopisnico najkasneje do 10. t. m. na naslov: Pedagoška centrala v Mariboru, Zrinjskega trg 1. Javiti se .je treba tudi onemu, ki se je morda že prijavil o pri« liki prve ekskurzije. Skušali bomo doseči, da bo vsak hospitiral le na oni vrsti šol, ki ga zanimajo; zato izrazite glede tega svojo že« ljo. Vsak naj javi tudi, če se želi udeležiti individualno«psiholoških predavnaj. Stroški bodo znašali najmanj 700 Din za osebo. Za dopuste poprosi zopet Pedagoška centrala skupno. — Pedagoška centrala v Mariboru.
—	Poboljšanje gmotnega položaja av« strijskih državnih nameščencev. Zveza jav« nih nameščencev na Dunaju je v odboru, ki šteje 25 članov, začrtala poseben program, po katerem bo izvršilni odsek tega odbora predložil vladi sledeče zahteve: 1. Takojšnje izplačilo dvojnih mesečnih plač, ki so jih prejeli državni nameščenci 1. junija t. 1. 2. Povišanje za mesec december z zakonom
razmer in radi tega je bilo treba v prvi vrsti ustanoviti denarni zavod za kmetske kredite z zadostnim kapitalom, a istočasno tudi do« volj gibčen, da bi mogel izvršiti stavljeno mu nalogo. Kmetu so potrebni krediti za daljšo dobo za nakup zemlje ali za povrnitev poso« jil z oderuškimi obrestmi — potrebni pa so mu tudi krediti za krajši čas za nabavo bolj« šega semena, ali za začasno spravljanje pri« delkov, do momenta primernega za prodajo in za razne življenske potrebe. Ko se govori o malih posestnikih, se začne misliti na kredit pri kreditnih ustanovah in zadružnih zvezah, ker so te ustanove kmetu najbližje in najbo« lje poznajo vse njegove potrebe. A naše za« družne ustanove se nahajajo v takih razme« rah, da te naloge nikakor ne bi mogle rešiti, če bi bile prepuščene same sebi.
Temu stanju ni mogla v zadostni meri pomagati niti ustanovitev Direkcije za kmet« ski kredit in to radi nezadostnih sredstev, ki je z njimi razpolagala in pa zaradi zelo po« časnega ustanavljanja oblastnih zadrug, ki bi morale dajati navodila in voditi kontrolo nad krajevnimi zadrugami, ki so,bile ustanovljene na podlagi istega zakona.
Treba je bilo dobiti izhod iz te zamotane situacije. To nalogo pa rešuje zakon o Privi« legirani Agrarni banki. Naloga te banke je, da s povoljnim kreditom pomaga kmetoval« cem, da se r.cre povzdigniti kmetijstvo. Po« leg tega pa ima nalogo olajšati razvoj kmet« skim zadrugam.
Za našo po pretežni večini kmetijsko dr« žavo je to zelo potrebno, kar je razvidno že iz prej navedenih podatkov. Privilegirana Agrarna banka bo nudila kmetu ceni kredit, da se bo mogel rešiti dolgov z oderuškimi obrestmi. Ona ga bo tudi finansirala pod ugodnimi pogoji, da bo mogel povečati, iz« boljšati in dobro prodati svoje pridelke. Za« radi tega bo dajala banka kredite za krajšo dobo do enega leta na zalogo poljskih pridel« kov in pa kredite za daljši čas na hipoteko.
določenih doklad od 15 na 30%. 3. Izplačilo zadostne odškodnine za večje izdatke, na« stale vsled povišanja najemnin, in sicer od
1.	avgusta t. 1. dalje. 4. Povišanje osebnih prejemkov s 1. januarjem 1930 s priznanjem polne mesečne plače, ne oziraje se na prav« kar omenjeno odškodnino za povišanje na« jemnine. 5. Povišanje najnižje plače za 200 šilingov mesečno. 6. Popolna odprava razde« litve osebnih prejemkov na krajevne raz« rede. — Izvršilni komite 25članskega odseka je ta program odobril in sklenil, da ga po« rabi kot osnovo za predstoječa pogajanja z vlado. Vse te zahteve se skladno nanašajo tudi na pragmatizacijo, na novo sistemizacijo mest in na osnovo za odmero pokojnin.
(»Naš Glas«.)
Učiteljska gospodarska poslovalnica.
Učiteljska gospodarska poslovalnica iz« plača ob koncu vsakega poslovnega leta šo> lam od poravnanih računov 5% v gotovini, kateri znesek se lahko uporabi po lastni ,uvi« devnosti v prid revnim učencem, oziroma za šolske knjižnice.
—	Ministrstvo prosvete je odpustilo iz službe po službeni potrebi večje število uči« teljstva iz raznih oblasti. »Narodna Pro« sveta« objavlja spisek teh učiteljev in uči« teljic.
—	Referat o varčevanju. Ker so vladala razdvojena mnenja glede obveznosti referata o varčevanju za vse učiteljstvo, je poverje« ništvo interveniralo pri prosvetnem oddelku, ki izda tozadevno posebno tolmačenje tega odloka.
—	Referat o kmetijstvu in Agrarni banki.
Na ponovno željo mnogih tovarišev priob« čujemo v današnji številki izvleček iz beo« grajskega »Vremena« v tej zadevi, da ustre« žemo tem željam in olajšamo referentom delo.
,. —.Listek tov. Verka o kmetijsko=nada= Ijevalni šoli smo morali zaradi nujnosti da« našnjega listka prekiniti in nadaljujemo z njim v prihodnji številki.
—	Ker je seja širjega sosveta v nedeljo zelo važna, opozarjamo predsednike okrajnih društev, da se je ja zanesljivo udeleže, ali pa pošljejo namestnike.
—	Usposobijenostni izpiti pri državni izpraševalni komisiji za osnovne in njim so« rodne šole v Mariboru se prično v četrtek, dne 14. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pra« vilno opremljene prošnje naj dobi komisija v roke po predpisani uradni poti najkasneje do dne 5. novembra t. 1. Glede potrebnih in« formacij in položitve predpisane takse naj se gg. kandidatje(inje) zglase v ravnateljstvu državnega ženskega učiteljišča v sredo, dne 13. novembra t. 1. od 15 —17. ure. Vse drugo na črni deski obeh učiteljišč. — Izpraševalna komisija za osnovne šole v Mariboru.
—	Radovljiško učiteljsko društvo (prej udruženo v »Edinstvu«) je na svojem rednem letnem občnem zboru na Breznici dne 27. septembra sklenilo z vsemi proti 4 glasovom, da se razdruži. Članstvo vstopi v UJU. S tem je prenehala zadnja učit. orga« nizacija, ki je bila izven UJU. Zanimivo je dvoje: Radovljiški tovariši so se prvi odce« pili iz UJU in zadnji vrnili. Prvi spor je bil sklenjen v brezniški fari in tam je bila zopet sklenjena razdružitev in vrnitev v UJU.
—	Seja širjega odbora Pedagoške cen« trale v Mariboru se vrši dne 13. t. m. na dr« žavnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Za« četek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zad« njega zapisnika in poročila funkcionarjev.
2.	Razgovor o samoizobraževalnem delu v letu 1929./30. na podlagi i »Popotnikovih« smernic. 3. Organizacija pedagoških krožkov in delovnih zajednic. 4. Popisnice. 5. Slučaj« nosti. V event. informacijo naj navedem § 8. Centralnih pravil: Širji odbor tvori ožji od« bor, spopolnjen z odborniki, ki jih izvolijo
kakor tudi kredite za zidanje novih gospodar« skih poslopij ali za izvedbo melioracije.
Posebne koristi bo imel od te banke naš kmet, in sicer preko že obstoječih in novih kreditnih zadrug in zadružnih zvez, ker jim bo Agrarna banka povečala obratna sredstva in olajšala pridobivanje novih kreditov.
Po zakonu se je osnovala Agrarna banka kot privilegirana delniška družba s kapitalom, ki ga je delno vplačala država (140 milijonov). Znaten del je vplačala Državna hipotekama banka. Narodna banka in Poštna hranilnica. Med drugimi delničarji so v prvi vrsti kmet« ske zadruge in njih zveze, oblasti, občine in privatni denarni zavodi in nazadnje tudi po« samezniki.
Začetni kapital 300 milijonov je« bil raz« deljen na 600.000 delnic po 500 Din. Ta kapi« tal se pa mora takoj po konstituiranju pove« čati na podlagi sklepa delničarjev. Zakon predvideva povečanje kapitala do 1 milijarde dinarjev.
Država bo po strokovnjakih nadzirala banko in vse zadruge, ki se poslužujejo nje« nega kredita, a poleg tega prevzame tudi jamstvo nad vsemi vlogami, ki jih ta banka prevzame, kakor tudi jamstvo za redno iz« plačevanje vseh obveznic, ki jih sme banka izdajati zaradi vzdrževanja kreditov za dalj« šo dobo. Razen tega predvideva zakon iz« rečno odredbo, da se mora iz čistega dobič« ka izplačati dividenda na vse delnice, ki se ne nahajajo v posesti države in razredne lo« terije.
Delnice te banke so proste vseh držav« nih in tudi samoupravnih taks in davkov. Uporabljati se jih more kot kavcijo in ve« Ijajo kot državni vrednostni papirji in slu« žijo kot podlaga za lombardni kredit pri Na« rodni banki in Poštni hranilnici.
Z ustanovitvijo Agrane banke je postav« ljen močan temelj za izboljšanje našega kmetijstva, ki je podlaga našega celokupne« ga narodnega blagostanja.	V. M.
Monopol vseh učnih knjig v državi.
Poseben zakon o učnih knjigah. — Razpisi za najboljše knjige. — Odobritev po komisijah. — Ustanovitev državnih zalog šolskih knjig.
člani Pedagoške centrale pri posameznih uči» teljskih društvih, in sicer do 50 članov ene» ga, od 50 do 100 članov dva, nad 100 članov tri odbornike. Vabljeni so pa tudi vsi drugi člani Pedagoške centrale, ki so zaintersirani na pedagoškem delu. — Tajnik.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub« ljani prosi svoje podružnice, da čimpreje pobero članarino za to leto, nadalje razpeča» vajo narodni kolek, računske listke in raz» glednice. Umestne bi bile tudi kake zbirke, kegljanje na dobitke in druge prireditve v korist naše šolske družbe.
»Ljudska Samopomoč« v Mariboru na» znanja vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da se ustanovi s 1. oktobrom t. 1. iIII. skupina z oddelki A/II., B/II., C/II., D/II., v katere se sprejmejo samo vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli na splo« šno željo vsem onim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudili, oziroma se jih radi previsoke starosti ni moglo sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas!!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—.
Brošuro, prepise in partituro »Sirota Je» rica« bi rad zamenjal za drugo hvaležno otro« ško igrico. — T. Kregar, šolski uprav., Sv. Andraž pri Velenju.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za nakazilo član» skega prispevka za 193., 194. in 195. smrtni slučaj (avgust in september 1929) v znesku 16 Din, zakonski pari 31 Din. Umrli člani so: Marija Malenšek, Maribor; Fran Vrečko, Slovenjgradec in Fran Zidar, Lemberg. Te izplačane posmrtnine znašajo 35.305 Din. Prispevke nakažite takoj! Z izplačilom po« smrtnine za 193. smrtni slučaj je bil preko» račen prvi milijon (1,000.607 50 Din), ki ga je društvo nakazalo dedičem umrlih članov. Za 14 smrtnih slučajev v 1. 1929. se je izplačalo na posmrtninah 162.290 Din, v vseh letih ob« stoja za 195 smrtnih slučajev pa 1,024.167-50 Din. — Učit. Samopomoč ima 30. septembra 1929 — 2356 članov, posmrtnina je 11.780 Din. — Kdor ni še član U. S., naj se pismeno pri» javi društveni upravi v Ljubljani.
Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t.d. izdeluje najceneje tvrdka
FR.M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7.
Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci.
RISALNA ORODJA kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:	f
= ŠMARSKO = ROGAŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 12. oktobra t. 1. ob 10. uri v Rogaški Slatini (ob« čni zbor). Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Event. sprememba pravil 3. Poročila o skupščinah. 4. Poročila tunkcionarjev odbora. 5, Volitev odbora. 6. Sodobna metoda na dunajskih šo» lah (ref. tov. Predan). 7. Slučajnosti. Pol ure prej odborova seja.
= OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KOZJANSKI OKRAJ, ki se vrši dne 12 oktobra 1929 točno ob 10. uri v Kozjem s sledečim dnevnim redom: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. Tajniško poročilo. 4. Bla« gajniško poročilo. 5. Poročilo o pokrajinski tn državni skupščini. 6. Obravnava novih pra« Vil UJU. 7. O Učit. gospodarski poslovalnici. 8. Volitve. 9. Slučajnosti. Tovariši(ice), ki še niso poravnali članarine za leto 1928,/29., naj poravnajo isto do zborovanja. Za člane ude« ležba obvezna. Vabljeni so pa tudi nevčla« njeni tovariši(ice), da vstopijo v naše vrste, da ne bo ravno v našem srezu toliko »suhih vej«. Pred zborovanjem pevska vaja.
= OBČNI ZBOR SRESKEGA UČI» TELJSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA« OKOLICA, vzhodni del se bo vršil v soboto dne 12. oktobra t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Po« ročilo društvenih funkcionarjev. 2. Poročilo preglednikov računov. 3. Poročilo o delova« nju poverjeništva (o pokrajinski skupščini poroča tov. Cerut, o državni skupščini poroča tov. Musar. 4. Posvetovanje o okrožnicah izdanih od poverjeništva. 5. Volitev: odbora, 3 pregledovalcev računov in delegatov za obe skupščini. 6. Odseki: gospodarski, samo« izobraževalni, izvenšolski, za nadaljevalno šostvo in za delovno šolo. 7. Razdelitev dru« štva v krožke (sedeži krožkov; šole, ki spa« dajo v krožke, sklicatelji). 8. Določitev čla« narine in način pobiranja članarine (prora« čun). 9. Delovni program za bodoče društve« no leto (poroča sreski šolski nadzornik tov. J. Grad). 10. Predlogi in nasveti društveni« kov. — Eno uro pred zborovanjem odborova seja istotam. Članstvo se opozarja, da takoj poravna članarino.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PO» LITIČNI SREZ LJUTOMER zboruje v so« boto, dne 19. oktobra t. 1. z začetkom ob 10. uri v Gornji Radgoni. Na dnevnem redu so poročila delegatov o pokrajinski in glavni skupščini, o seji širjega sosveta in samoiz« obraževalnem tečaju. Tov. Zacherlova bo nadaljevala svoje predavanje o potovanju po Franciji, tov. Ivanjšič pa o računstvu po Lav« tarjevi metodi. — Udeležba je obvezna, od« sotnost se mora opravičiti! Na zborovanje
in k pristopu v društvo so vabljeni tudi vsi v naš kraj na novo došli tovariši(ce). Pol ure pred zborovanjem se vrši odborova seja.
Predsednik.
Učiteliski pravnik.
—§ Pravico do pokojnine imajo samo pozakonjeni otroci. Na obči seji glavne kon« trole od 25. junija 1929, št. 1977, se je raz« pravljalo vprašanje o pravu pozakonjenih in usvojenih (adoptiranih) otrok do rodbin« ske pokojnine, Obča seja je odločila, da imajo samo pozakonjeni otroci pravo na rod« binsko pokojnino po čl. 147. uradniškega za« kona, dočim usvojeni (adoptirani) otroci te pravice nimajo.	1
Mladinska Matica.
TOVARIŠICE, TOVARIŠI!
V času, ko je slovenska knjiga postala draga radi visokih proizvodnih stroškov in težko pristopna ljudem radi nedostajanja sredstev, se je osnovala Mladinska Matica, ki si je nadela nalogo, poseči v krizo našega mladinskega slovstva in jo rešiti s pomočjo učiteljstva, njegove obsežne organizačne mreže. Bil je skrajni čas, kajti škoda, ki jo trpi na svoji kulturi naš naraščaj, je mnogo občutnejša kot ona, ki jo povzroča kriza knjige odraslim.
Akcija, ki smo jo začeli brez vsakršnih sredstev, je pokazala uspehe, kakršnih se ni« smo nadejali. Idealizem učiteljstva, njegove pretežne večine, se je izkazal kot faktor, ki zmore stvari, drugim nemogoče. Prvič, od« kar obstoji naš stan, je učiteljstvo v dveh letih razširilo daleč preko stotisoč mladin« skih knjižic širom domovine, prvič je po« iskalo z lepim prosvetnim darom poslednjo kočo naše vasi.
To je začetek preporoda našega siromaš« nega mladinskega slovstva, ki je zadnje čase usihalo v peščenih, zapuščenih tleh. Ko vsta« jajo pri drugih narodih veliki mladinski pri« povedniki, znamenita knjižna podjetja za mladino, je pri nas grozil propad, ki ga je preprečilo učiteljstvo s svojim dejanjem. Ta dokaz moči nas je utrdil v prepričanju, da smo na pravi poti in da se borimo za dobro stvar.
Danes kličemo v življenje mladinski list,
ki naj gre do slednjega našega otroka. Nese naj mu dušne hrane, potrka naj mu na srce, da se zdramijo v njem plemenita čuvstva, ki jih duši teža današnjega življenja. V tem svojem delu smo glasniki istih teženj, volje istega učiteljstva, ki je zgradilo Mladinsko Matico. Zato upamo na vso njegovo podporo.
Odveč bi bilo govoriti o pomenu mladin« skega lista, ki bi lahko šel v dvajsettisoč iz« vodih v svet, za ljudsko prosveto. Odveč je tudi, govoriti o njegovi potrebi, ki jo čutijo
Učenje
je koristno, more pa biti tudi zelo utrud« Ijivo. Oni, ki se pečajo s teškim študijem poznajo utrujenost, ki je posledica napetega duševnega dela. Poleg telesne utrujenosti se f>ojavi tudi stanje, da človek ni zmožen več koncentrirati svoje misli. Mnogo ur more tako iti v izgubo, ker je človek duševno tako utrujen, da nima več jasnih misli.
Preskrbite si vsak dan potrebno dušev« no energijo. Vzemite vsak dan dopoldne in popoldne skodelico
ki Vam krepi možgane, telo in živce in s tem varuje Vaše zdravje ter ustvarja veselje do dela in odpornost. Ovomaltine ima izvrsten okus in je lahko prebavljivo.
Dobiva se povsod po 18"50 Din zavitek.
Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicujoč se na ta inserat od
Dr. A.WANDER d. d. ZAGREB.

vsi, ki čutijo žejo mladine po znanju, razve» drilu, po živem vodniku skozi trdo, vedno tršo vsakdanjost. Nismo le poklicani, ampak tudi dolžni odpomoči naši mladini v njeni kulturni bedi.
Zato pa, tovarišice in tovariši, na delo za mladinski list! Treba je na delo že sedaj, da se ustvari zdrav, gotov temelj. Za novo leto izide prva številka, ki bo stala le en di» nar. Tega zmore vsakdo, zbrati pa 20.000 na» ročnikov mesečno zmore le učiteljstvo s svojo vztrajnostjo. Pojdite z živo besedo med mladino, ki vam bo hvaležna za trud, ko bo enkrat postavljen nov spomenik širo» kemu prosvetnemu prizadevanju našega stanu!
Da oživimo mladinski list, ki bo last vsega naroda!
Odbor Mladinske Matice.

WW (UVOZ x^lfi p'ČEŠKEGA ON AfcKGILESOCEfcA MJIKNA
'Ao&Eo SKABERNE;
ODBOANA A
[B(D<G>A¥A OZIBOIRA
mm
mmš	¡pljl
iHite	
	
¡6111	
	elšilll
	jffivSS-SSK
Mleka Bostia^čič
kontraktualna učiteljica na Rakeku je po kratki, mučni bolezni umrla.
Dne 30. septembra smo se poslovili od nje na pokopališču pri Devici Mariji v Polju.
Vsem, ki so se tovariško priključili sprevodu, posebno pa učiteljstvu šole pri Devici Mariji v Polju presrčna zahvala.
Učiteljstvo osnovne šole na Rakeku.
^M/WU/U/WU/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/J/U/U/WWU/WU/U/U/U/U/W^
=S	g
¡Nafboliše kupite! I
^ Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo,	g
5 puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravafie,	^
ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine,	£
g gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike,1»	^
5J	športne ter toaletne potrebščine samo	^
Josip Peteline, Ljubljana
g
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PSS&S.&I STROJI ADLER. —
Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev.
• || Daje se tudi na obroke. | Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX l S N
LJubljana, Gosposveiska c.2.
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetfki hranilni in posojilni dom
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	reg. zadruga z neom. »v. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 ❖ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 67o>pritrimeseinio(lp°vedi po 7'/2°/o. brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din.
sasssa JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. =-s
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajnike ore: Oh delavnikih oi 8—12 '/2 in od 3—4 '/z. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—U1/2-
m
Za Jesen In zlntol i
kupite volneno blago za obleke, • plaSče, suknje itd. j
pri	j
Novaku I
spec. trgov, sukna •
Ljubljanske I
Kongresni trg Siev.	j
•
Najbolje in	:
najceneje : •
Drž. uradnikom tudi proti plačilu I ===== na obroke	~ J
Oglejte si veliko izbiro!
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO it. 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282.
Tovarna pohištva
1.1. Naglas, Turiažki trg 6
*
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
lilagostanje in oskrba za starost po dnevi in ponoč,
vam nudi samo društvo .Ljudska samopomoč".
Kdor še torej tega društva ni član,
vpiše se naj takoj in ne odlašaj na drug dan
ker ura smrti nikomur ni znana,
bo Vam olajšava vsaj po .Ljudski samopomoči" dana.
vv
LJUDSKA SAMOPOMOČ
it
PODPOKNO DRUŠTVO ZA SLUČAJ SMRTI V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 45
naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da ustanovi s 1. oktobrom 1929
III. skupino z oddelki A/il, B il, c/ll, D/ll,
ki so namenjeni samo starejšim zdravim osebam od 51, do 90. leta, in sicer s štiriletno karenčno (čakalno) dobo brez zdravniškega spričevala.
Najvišja podpora te skupine znaša v oddelku A/II 1000, B/II2000, C/114000, D/II 10.000 Din.
Po umrlih v 1. letu izplača se upravičencem ena osmina, v 2. letu ena četrtina, v 3. letu dve četrtini, v 4. letu tri četrtine in po 4. letu štiri četrtine pripadajoče podpore. Razen enkratne majhne vpisne pristojbine znašajo posmrtnine v posameznih oddelkih po Din 0-50, 1'-, 2'—, 5 — za vsak smrtni primer oziroma tudi manj. Zahtevajte še dane» brezplačno pristopno izjavo, ker je sprejemni rok za III. skupino omejen in kratek.
V prejšnje oddelke A, B, C, D in E, ter B/I, C/I, D/I se sprejemajo še vse zdrave osebe samo od 1. do 50. leta.
Število članov nad 13.000.	Izplačanih podpor nad 700.000 Din.
Ugledni poverjeniki se sprejemajo za vsak kraj Slovenije.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
SeliKan
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.

3 3
3
Ü 3
3 "3 3 3 5

TOVARIŠU
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
I pa D »
* »S £-2 S
ca _ Vi O- es te
ó» S» 9 'S' 'S' 5°
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani .spisi, knj. I,—IX., v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige L—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I, —X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336. Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200.
POZOR!
\ t ZNANJE!
POZOR!
TOVARiŠICE!
ŽE STANOVSKA ZAVEDNOST VELEVA, DA PODPIRAMO PRI NABAVAH SVOJIH POTREBŠČIN V PRVI VRSTI SVOJE LASTNE USTANOVE. VELIKO BOLJ PA SMO V SVOJEM INTERESU DOLŽNI TO STORITI TEDAJ, AKO NAM NUDIJO TE USTANOVE VEČJE UGODNOSTI IN KORISTI KOT TUJE. ENA IZMED TAKIH USTANOV JE NAŠA
TELEEON STEV. 2421
VODNIKOV TRG 5
ČEKOVNI RAČ. 12416
ONA NAM NUDI SPECERIJSKO IN KOLONIJALNO BLAGO NAJFINEJŠE VRSTE PO NAJNIŽJIH CENAH, KI SO MOGOČE. VELIKA IZBIRA DEŽNIKOV, PREDPRAŽNIKOV IN NAJFINEJŠIH IN NAJTRPEŽNEJŠIH ČEVLJEV LASTNEGA IZDELKA. V ZALOGI NAJFINEJŠI ŠIFON, PLATNO IN SRAJCE ZA GOSPODE PO NAJNIŽJIH CENAH.
PREPROGE (LAUFTEPPICHE) PO N4JNIŽJI CENI — NA OBROKE. NAMOČENA POLENOVKA
DOSTAVLJA SE BLAGO NA DOM IN DOVOLJUJEJO SE OLAJŠAVE PRI PLAČILU.
ZADOVOLJITI SVOJE ČLANE, JE TE ZADRUGE NAJVIŠJI CILJ!
TOVARIŠI! TOVARIŠICE! PRISTOPITE K TEJ ZADRUGI IN KUPUJTE PRI NJEJ!
Vrtnarjem, občinam, šolam ter ljubiteljem sadnih grmičev, sadjerejcem itd.
£ £ £
i e e e e e
£ £ £
e e e e e e e e e

posebno za šolsko uporabo zaradi lahkega teka. Pouk v vezenju in krpanju perila brezplačen.
Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust.
IGN. VOK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica štev. 7. NOVO MESTO
Glavni trg.
Najugodnejši čas za presajanje sadnih drevesc je jesen (oktober, november) Zaradi tega je v Vašo korist, da takoj naročite od velike SADNE DREVESNICE
JOSIP ROSENBERG * MARIBOR
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 64 — TELEFON INT. 2301,
od katerega edino prejmete samo prvovrstne sadike sadnega grmičevja in sadnih drevesc itd. itd. vseh zajamčenih vrst vsake množine po zmernih cenah.
----ZAHTEVA J TE CENIK 1929/1930	-
Vrtnarjem, občinam, šolam ter ljubiteljem sadnih grmičev, sadjerejcem itd.
PO ÄOR !
NA ZNANJE!
POZOR!
Kdor oglašuje ta napreduje!
^/n/ivn/iuivn/nÂvn/n/ivn/n/n/nR/NJRw
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
li
Mestni trg 26 ^ StritaneYa ulica 3
Pisarniške potrebščine
Ogljeni papir Barvni trakovi Strojepisni papir
Voščeni papir Kožnati papir Barve za vse aparate
Zvitki za blagajne Zvitki za hektograf Sesalni papir
LUd. Mm Ljubljana, ^elenburgova 6
Postrežba točna! Telefon 2980
Nizke cene!
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!

2323535348234848535348232302010102010001010202010202