OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Vol. xxxiii.—leto xxxiii.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 10, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 156
NOVI GROBOVI
john crawford
Včeraj popoldne je preminil na svojem domu, ko ga je zadela srčna kap John Crawford, star 55 let, stanujoč na 6046 Superior Ave. Družina je dolgo let živela na E. 66 Pl.
Tukaj zapušča soprogo Margaret, otroke James, Russell, Donald, Mrs. Dorothy Johancen, William in Rose, tri sestre in ^eč sorodnikov. Pogreb se vrši v Soboto zjutraj ob 9:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev Brezihadežnega spočetja ob 10:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
¥
James majecic
v Mestni bolnišnici je preminil James Majecič, star 56 let, stanujoč na 8904 St. Clair Ave. E>oma je bil iz sela Voljavje, ko-tar Jastrebasko, kjer zapušča brata Blaža in sestro Ano Ju-Hček ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 43 let in je bil Član društva sv. Josip štev. 99 HBZ.
Zapušča bratranca Joseph v Brookfield, O. Pogreb se. vrši v Soboto popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., na Highland Park pokopališče.
¥
prederika seliškar
Včeraj popoldne ob 2:45 uri Je po dolgi bolezni umrla v Charity bolnišnici Frederika Seliš-kar, stara 61 let, soproga pokojnega zdravnika James Seliakar-ja, ki je umrl 27. okt. 1948. Stanovala je pri hčeri in zetu Mr. In Mrs. Frank in Elizabeth Ku-^ar, 24995 Lake Shore Blvd.
Tukaj zapušča poleg hčere ^rs. Kuhar tudi sledeče sinove ^n hčere: Dr. James F. Seliškar,
Tajna seja Varnostnega
sveta bila sklicana
Namen seje je, da bi se našel izhod z mrtve točke glede Koreje
LAKE SUCCESS, 9. avgusta—Sovjetski delegat Jakob A. Malik, ki ta mesec predseduje sejam Varnostnega sveta Združenih narodov, je danes pogojno pristal sestati se z ostalimi člani Varnostnega sveta na tajni seji, na kateri bi se skušal najti izhod z mrtve točke, na kateri svet tiči glede korejskega vprašanja.
To se je zvedelo nocoj po dve
ki
una svoj urad na 6127 St.
^air Ave., John A. v Hunts-o., Richard T., Carl E. v Itaaca, N. Y., Mrs. Mary K. Sweeny in Donald R., sestre ^iss Bertha Kline, Mrs. Rose fiurger, Mrs. Theresa Vittle in ^rs. Louise Hood ter brata ^ohn Kline. Pogreb se vrši v Soboto zjutraj ob 9:30 uri iz Trdinovega pogrebnega zavoda, j^^OlO Lake Shore Blvd., v cer-kev sv. Viljema in nato na pokopališče Calvary.
uri trajajoči seji nekomunističnih članov Varnostnega sveta v uradu britske delegacije.
Bratski zastopnik je rekel, da je Malik "pristal v principu," da se bo udeležil seje za zaprtimi vrati, ki se ima vršiti jutri, ampak ni hotel definitivno reči, da bo Malik navzoč.
Tajna seja se bo vršila jutri pred javno sejo Varnostnega sveta, ki se prične ob treh popoldne.
Pred sejo nekomunističnih članov Varnostnega sveta, ki se je vršila danes, je bilo naznanjeno, da sta se Anglija in Amerika zedinili, da ne bo podvzet noben korak za odstavljenje Malika od predsedništva sveta.
»na vina iz stare domovine
^rank J. Supanick, ki ima f^ojo trgovino z pivom, vinom mehko pijačo na 15602 Hol-^es Ave., je prejel težko priča-ovano pošiljko finih vin iz Slo-Venije. Ta fina vina že od nek-slovijo kot najboljša ne sa-v Jugoslaviji in med ame-®kimi Slovenci, ki jih poznajo, Pač pa tudi po drugih evrop-® Ih deželah. Veliko naših rojakov, ki bivajo v tej deželi že ^plgo vrsto let, ni pokusilo ta ina ves ta čas, zdaj se jim pa , J \ prilika, da si nabavijo ste-enico in uživajo pristno slast P^delka njih domovine.
^alincarska tekma
Gospodinjski klub Slov. del ^vorane na Prince Ave. bo imel •	popoldne ob 2. uri svo-
alincarsko tekmo, na kate-0 prijazno vabi cenjeno občin-^o, ker bo zabave za vse.
Pobiralci odpadkov v Akronu stavkajo
AKRON, O., 9. avg.—Dočim so se kuhinjski odpadki v Akronu začeli nabirati, je šlo 700 mestnih pobiralcev odpadkov na stavko. Na snočnji seji, na kateri je bilo baje navzočih 250 članov neodvisne unije javnih delavcev, h kateri spadajo pobiralci odpadkov, je bilo sprejeto, da vsi uslužbenci resignirajo iz svojih služb.
To se je zgodilo, da bi se javni delavci izognili Fergusonove-mu zakonu v Ohio, ki predvideva, da stavkujoči javni delavci niso upravičeni do zvišanja plač za dobo enega leta po končani stavki.
Varnostni direktor Marvin Davis je tik pred sejo naznanil, da bodo vsi stavkarji odslovi jeni. Pred tem pa so mestna zbornica in drugi mestni uradniki sporočili uniji, da so pripravljeni pogajati se kadarkoli, če ne bodo šli delavci ria stavko, in da ni v njih odboru za pogajanja unijski trgovski zastopnik Herbert Seins.
Če se bo mesto poslužilo Fer-gusonovega zakona, se še ne ve, ker je to prvi slučaj, ko je ta zakon v preizkušnji. Pred nedavnim so delavci v,oddelku za javna dela v Cantonu izvojevali višje plače, ko so v masi resignirali, nato pa zastavkali.
Ruske ladje se zbirajo pri Koreji?
NEW YORK, 9. avg.—Tukaj jt bilo danes poročano, da se v Vladivostoku, takorekoč na pragu Koreje, zbira veliko število ruskih tovornih ladij in potrebščin.
Poročilo, ki bazira na informacijah, ki so jih prinesli lastniki ameriških ladij, ustvarja vtis, da je v zadnjem času priplulo v Vladivostok mnogo sd-vjetskih ladij, ki se običajno nahajajo v Baltiškem in Črnem morju.
Omenja se, da je med temi ladjami mnogo takih, ki prevažajo surovo olje.
Domače vesti
Redna seja
članice društva "Svoboda" št. 748 SNPJ so vabljene na redno sejo v petek zvečer ob 7:30 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Važna seja
Članstvo društva Danica, št. 34 SDZ je vabljeno na sejo v nedeljo, 13. avgusta ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Seja je važna, ker bo treba pripraviti načrte za proslavo 25-letnice, ki se vrši prihodnji mesec.
Piknik na zapadni strani
Društvo Commodores št. 742 SNPJ ima svoj piknik v nedeljo, 13. avgusta na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Člani pripravljalnega odbora so se potrudili, da pripravijo vse najboljše, da bodo posestniki postreženi prvovrstno in da bo zabava za vse prvovrstna. Za ples bo igral orkester Lee Novaka. Društvo se priporoča cenjenemu občinstvu za veliko udeležbo.
Poroka
V soboto se bosta poročila Miss Margie Petrick, hčerka Mr. in Mrs. Eddie in Jennie Petrick, 23511 Lakeland Blvd., in Mr. Stanley Poropat, sin Mr. in Mrs. Frank in'Josie Poropat, 19550 Ormiston Ave. Poroka se vrši v cerkvi sv. Kristine ob 9. uri zjutraj, poročna slavnost pa bo zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. • Novoporpčencema čestitamo in jima želimo yse najboljše v zakonu!
S počitnic
Mrs. Julia Paucek iz 1145 Norwood Rd. se je vrnila domov s enotedenskih počitnic v Coloradi, kjer je obiskala družino Mr. in Mrs. John Yanko v Avondale, katerim se lepo zahvaljuje za vso gostoljubnost. 2000 delavcev na stavki
Včeraj je 2,000 delavcev Fruehauf Trailer Co., Avon Lake, prenehalo z delom. Omenjena firma je največja izdelo-V9.1nica pripreg za truke v deželi.
Dočim družbini uradniki trdijo, da prekinitev delavcev ni stavka v polnem pomenu besede, pa je R. G. Scheid, tajnik unije AFL, ki zastopa delavce, izjavil, da to je stavka in če se nadaljuje ali ne je odvisno od tega, če bodo delavci sprejeli ponudbo družbe.
Kakor je povedal Scheid, unija se ne pogaja za splošno zvišanje plače, pač pa za izravnavo lestvice plač.
ZDRAVSTVENO STANJE V AMERIKI SE JE ZBOLJŠALO
NEW york, 9. avg.— Na podlagi Statistik, ki jih je zbrala skupaj zavaroval-ninska družba Metropolitan za prvo polovico tega leta, je zdravstveno stanje ameriškega prebivalstva na najvišji stopnji v zgodovini.
Smrtni slučaji vsled je-tike, pljučnice in influence so se znižali na polovico od leta 1942, kakor razvidno iz poročil za prvo polovico vsakega leta. Te bolezni so bile največje morilke oseb v starosti, iz katerih črpajo vojaško in industrijsko delovno moč.
Ravno tako so smrtni slučaji vsled sifilisa, slepiča, želodčnih zaprek, komplikacij na porodu in drugih nalezljivih bolezni med otroci na zelo nizki stopnji.
Lastniki 3,000 gasolinskih postaj na stavki
TRENTON, N. J., 9. avg.—Tu je danes več kot 3,000 lastnikov zaprlo svojih privatnih gasolinskih postaj, ko so šli na osemdnevno stavko v znak protesta, ker se je med posameznimi lastniki pojavila tekma in so nekateri znižali cene za 5c na galoni gasolina.
Lastniki, ki so šli na stavko, so člani New Jersey" Gasoline Retailers Assn. in prizadeta so mesta Trenton, Elizabeth, Jersey City in druga večja mesta v okolici. Le nekaj verižnih postaj je odprtih, kjer so dolge vrste avto-mobilistov, ki čakajo za gasolin. Oblasti se boje, da se bo stavka razširila v druge manjše naselbine, in podvzele so korake, da se prepreči morebitno nasilnost od strani stavkarjev, pri dostavi gasolina postajam, ki niso na stavki.
Stavka v dveh Lamson tovarnah
Snoči so odšli na stavko delavci v dveh tovarnah Lamson & Session Co., ki pripadajo, avtni liniji CIO. To se je zgodilo po celodnevnih pogajanjih, ki so se razbila, ko se sporni stranki nista mogli zediniti glede plačila za delo od kosa.
Omenjena družba ima vsega skupaj 1,200 delavcev. Ena njena tovarna se nahaja na E. 63 St., severno od St. Clair Ave., druga pa na 1971 W. 85 St.
indijanec zabodel moškega
HANDAN, N. D., 9. avg.—Neki Indijanec, Levi Stretches Himself, je bil danes obtožen, da je več kot 30-krat zabodel nekega moškega, Ernest Robinso-na, ki se nahaja v resnem stanju v bolnišnici.
5-letni deček najden mrtev
Tragedija je snoči zadela družino Roberts na 5013 Rockside Rd., Independence, O., ko je bil njen edini 5-letni sinček najden mrtev na hodniku poleg hiše.
Takoj po večerji sta stric in teta vzela dečka s seboj v kino, domov vmivši, sta deček in teta izstopila, in ker družini živita ena poleg druge, je šla teta proti svojemu stanovanju, deček pa proti svojemu, dočim je stric potegnil svoj majhen truk naprej v garažo. Predno je teta šla v hišo se je ozrla nazaj in v svojo grozo videla fantka, ki je v mlaki krvi ležal na tleh. Oče ga je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je mrtev.
Sprva ni bilo jasno, kako je fantek prišel v nesrečo, in domnevalo se je, da se je morda po nesreči udaril po glavi z drogom za igranje žoge, katera je bila poleg njega, toda po izjavi mrliškega oglednika, je fantka najbrže zadel truk strica, ko se je sklonil, da bi pobral žogo in drog.
Prestal operacijo
Poznani rojak Joseph Gar bais, bivajoč na 2049 W. Coulter St., Chicago, 111., je v bolnišnici prestal težko operacijo Zdaj se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
Zakonski načrt proti sovražnim tujcem
WASHINGTON, 9. avg,—Senatna zbornica je danes soglasno odobrila zakonski načrt za drastično poostritev kontrole sovražnih inozemcev v zvezi s prevratnimi aktivnostmi.
Med ostalim predloga določa za izgon članov diplomatskega osobja tujih dežel, ki bi bili osumljeni, da širijo sovražno propagando ali so zaposleni s špijonažo; za suspendiranje našel jeniških kvot onih dežel, ki nočejo sprejeti svojih državljanov, katerim je ukazano, da zapustijo deželo, in pa za poostritev naseljeniških predpisov glede vstopa v deželo onih, ki so sedaj ali so kdaj bili člani komunistične ali kake druge totalitarne stranke.
Poleg tega je senat tudi odobril zakonski načrt za uvedbo smrtne kazni za špijonažo tekom dobe prihodnjih dveh let, in ga takoj poslal poslanski zbornici.
Rop v naselbini
Ponoči so neznani vlomilci vdrli v Kollandrovo pisarno v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., kjer so, kakor je bilo poročano, razbili varnostno blagajno, iz katere so odnesli $6,000 v gotovini. Podrobnosti nam niso znane, ter bomo več o tem poročali jutri.
churchill za armado zapadne evrope
STRASBOURG, Francija, 9. avg.—Jutri bo na seji Evropskega posvetovalnega sveta Winston Churchill predlagal osnovanje skupne zapadno-evropske armade za protekcijo kontinenta v slučaju sovjetske invazije.
Komunisti so na begu, poroča gen. MacArthur
Ameriška pehota prodrla do reke Nam, pet milj od mesta Chinju
TOKIO, četrtek, 10. avgusta—Ameriške patrulje so prodrle do obrežja reke Nam, manj kot pet milj od mesta Chinju, in umik sovražnika je dobil "značaj bega," se glasi poročilo, ki ga je danes objavil glavni stan gen. MacArthurja.
Armadna inteligenčna služba javlja, da sovražnik zapušča opremo in pada nazaj tako hitro, da se ni sposoben ustaviti na pripravljenih postojankah.
Komunisti so baje tudi pripravljeni zapustiti mesto Chinju, kjer je zasidrana njihova linija na južnem sektorju fronte.
Precej vojnega plena padlo v ameriške roke
Neki ameriški častnik je izjavil, da je šesta sevemo-korej-ska divizija utrpela težke izgube in da se nahaja v resnem stanju.
Amerikanci so zavzeli malo ujetnikov, ampak v njihove roke padajo večje množine pušk, mitral jezo v in druge vojne opreme.
Severno od ' m e s t a Chinju kjer so komunistične sile prekoračile reko Naktong in se nahajajo pod močnim pritiskom Američanov, j e komunistična artilerija odprla močan ogenj za hrbtom svoje lastne pehote, da bi se slednja ne mogla umakniti.
Poudarja se, da je bila akcija artilerije očividno premišljena.
Zlata poroka
Dobro poznana Mr. in Mrs. John Yanko, ki bivata na na slovu Box 21, Rt. 1, v Avondale, Colorado, bosta v soboto, 12. avgusta praznovala 50. obletnico njiju srečnega zakonskega življenja. K temu zlatemu jubileju izrekajo njiju sorodniki in prijatelji svoje iskrene čestitke ter slavljencema že lijo vse najboljše, da bi obhajala diamantno poroko v zdravju, sreči in zadovoljstvu!
Seznam komunistov pripravljen
Direktor varnostnega oddelka Alvin Sutton je snoči izjavil, da ima poln imenik vseh znanih komunistov v Clevelandu, in da je policija skupno z zastopniki urada FBI sposobna v teku 24 ur vse poloviti in spraviti v ječo. Sutton je dostavil, da je policijski oddelek vršil izsledovalno akcijo v tem pogledu že zadnjih 12 mesecev.
Harriman se vrnil s Korejske fronte
WASHINGTON, 9. avg. —W. Averell Harriman, poseben svetovalec predsednika Trumana za zunanje zadeve, se je danes vrnil s poleta v Toki j o, kjer se je sestal z generalom Douglas MacArthur j em v svrho posvetovanj o politični situaciji na Daljnem Vzhodu.
V tem času je prebil en dan na bojni fronti v Koreji, kjer je, kakor je izjavil časnikarskim poročevalcem, videl, daje morala med našimi ameriškimi vojaki zelo dobra ter da ima "velik rešpekt za bojevitost naših zaveznikov v Južni Koreji."
O podrobnostih njegovih političnih pogovorov s MacArthur-jem, ni hotel Harriman govoriti, rekoč, da se bo naj preje sestal s predsednikom Trumanom.
SOVJETSKA PODMORNICA Sg POJAVILA V MEHIKI
COMITAN, Mehika, 9. avg.— Norveški znanstvenik Edven Roarl Thorawald je danes sporočil lokalnim oblastem, da je videl neko rusko podmornico, ki je prišla dvakrat na površje blizu nekega otoka 50 milj od pri-staniščnega mesta San Benito to je ob južno-vzhodni obali Mehike.
senator taylor bil najbrže poražen
BOISE, Idaho, 10. avg. — Po zadnjih številkah v zvezi z demokratskimi primarnimi volitvami je senator Glen Taylor okrog 1,000 glasov v ozadju svojega nasprotnika, ampak Taylor danes zjutraj še ni hotel priznati svojega poraza.
Taylor je bil pred dvema leto ma podpredsedniški kandidat progresivne stranke.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Sheboygan, Wis. — Mary Saje je 1. avgusta odpotovala z letalom v stari kraj. Šla je v Jablon pri Mirni peči. Dolenjsko na obisk staršev, bratov in sester, katere ni videla od 20. okt. 1928. — Dne 18. julija pa je šla v stari kraj Mary Dra-gun na obisk staršev, katerih ni videla od 1922. Šla je v Češni-ce pri Šempetru pri Novem mestu. Tudi ona je šla z letalom.
Cudahy, Wis. — Francka Čer-nivc, Galjevica št. 92, Ljubljana, Slovenija, bi rada izvedela za svojega brata Franka Cimer-mana, doma iz Iške Loke. Ako je komu kaj znano o njem, naj ji sporoči, ali pa na naslov; Matt Hadelj, 3663 E. Squire Ave., Cudahy, Wis.
Indianapolis, Ind. — Ivana Sašek in Dorothy Semich sta 29. julija odpotovali na obisk v stari kraj — iz New Yorka z letalom. Mrs. Sašek je šla v Gra^ dišče, Šmartno pri Kamniku, Dorothy Semich pa v Kobarid, Primorsko.
Chicago, 111. — Andrew Zad-nik in njegova žena Frances sta zadnji" ponedeljek dobila težke poškodbe v avtni nesreči, ki se je pripetila blizu Freemonta, O., ko je njun avto zaplesal po cesti in treščil v graben. On ima strt prsni koš, ona pa obe nogi zlomljeni. Živita na južni strani mesta (Roselanda). Nahajata se menda v bolnišnici v Freemontu, O.
La Salle, III. — Pred nedavnim sta prišla na obisk k prijateljem Mr. in Mrs. Anton To-mažin iz Chicage, ki vodita tam slovensko gostilno na Cermak Rd.
DANSKA VLADA RESIGNIRALA
COPENHAGEN, Dansko. 9. &vg.—Tukaj je Social-demokrat-ska manjšinska vlada premier j a Hans Hedtofta, ki je bila na vladi izza oktobra 1947, danes re-signirala.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 3, avgusta pri Mr. in Mrs. Valentine Grill, 21031 Naumann Ave., in» pustile v spomin zalo hčerki-co-prvorojenko. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Dekliško ime mlade mamice je bilo Stana Mrsnik, ter je hči Mr. in Mrs. Anton Mrsnik iz GoUer Ave., ki sta postala prvič stari oče in stara mama, srečni oče je pa sin Mrs. Mary Stražišar, 19102 Arrowhead Ave., kije stem postala prvič stara mama. Čestitamo!
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVESLAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEn^rson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________________ ! sloo
For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________________ 3,00
____________________________
For Three Months—(Za }.ri mesece) _____________
.$10.00 .. 6.00 .. 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POROČILO O KNJIŽNI KAMPANJI PROGRESIVNIH SLOVENK
Cleveland, o. Skoro bo mini- in bodočim rodovom obilo žlaht-
SVOBODA GOVORA IN DOKTRINA "JASNE IN OBSTOJEČE NEVARNOSTI"
(1)
Prizlvno sodišče Zedinjenih držav v New Yorku je 1. avgusta soglasno potrdilo obsodbo enajstih voditeljev ameriške komunistične stranke. Obenem je bila potrjena ustavnost takozvanega Smithovega zakona, ki ga je osvojil kongres Zedinjenih držav leta 1940. (Ena od ironičnih okol-ščin tega zakona je, da ob času sprejema je bila njegova ost naperjena predvsem proti takozvanim "Trockistom," zato je "oficielno" komunistično vodstvo v Zedinjenih državah takrat nanj zrla z nekakim zadoščenjem.)
Ogromna večina odločitev, ki jih meljejo razne pri-zivne sodne inštance dan na dan vsebuje večji del reševanje strogo tehničnih vprašanj, ki zanimajo predvsem juriste. So pa vprašanja, ki vzbujajo občo pozornost in zanimanje. Eno takih vprašanj je svoboda govora, tiska in verskega prepričanja, kije zakoreninjena v prvem dodatku k ustavi Zedinjenih držav v kolikor se tiče zvezne zakonodaje, in pa v štirinajstem dodatku k ustavi Zedinjenih držav, ki razširja to ustavno jamstvo potom sodnega tolmačenja za slučaj kratenja teh ustavnih pravic s strani katerekoli od oseminštiridesetih držav.
Ker v našem ameriškem sistemu vprašanje ustavnosti zakonov, tako zveznih kot državnih, od vsega začetka spada v področje najvišjega sodišča Zedinjenih držav, je to sodišče ponovno govorilo o tem vprašanju. Ameriško pravo, ki je v bistvu podaljšek obče anglosaksonske pravne vede ali "Common Law," je bilo v tem pogledu slej ko prej bolj liberalno kot pa pravo Anglije, ki ni nikoli imela pisane ustave. Navzlic temu pa je bilo že zgodaj v zgodovini ameriške republike ugotovljeno, da svoboda govora in tiska ne more bita absolutna. Kakor je zapisal odlični pionirski ameriški jurist Story:
"Taka absolutna svoboda bi dala slehernemu državljanu pravico, da poljubno uniči dobro ime, mir, lastnino in celo osebno varnost vsakega drugega državljana . . . Tak posameznik bi mogel naščuvati proti njemu vse svoje sodržavljane z najogabnejšimi lažmi; mogel bi v brezobzirnosti svojih strasti in propalosti svojega srca zanetiti vstajo, upor in izdajstvo proti vladi sami."
Cela vrsta odločitev, v katerih se je tolmačila ustavna pravica svobode govore je bila pred najvišjim sodiščem Zedinjenih držav v slučajih, ki so imeli svoj izvor v proti-vojni agitaciji med prvo svetovno vojno. Najbolj znan od teh je takozvani Schenckov slučaj, v katerem je najvišje sodišče potrdilo obsodbo v odločitvi, katero je napisal sodnik Oliver Wendell Holmes. V tej odločitvi, podani leta 1919, je Holmes formuliral svojo slovito definicijo svobode govora v okviru ameriške ustave, znano kot "clear and present danger doctrine." Ta definicija ali doktrina je baza vseh sodnih odločitev o tem ustavnem vprašanju, ki so bile podane od tistega časa. Sodnik Holmes je Schencko-vem slučaju med ostalim zapisal:
"Najbolj stroga zaščita svobode govore bi ne varovala človeka, ki bi v nabito polnem gledališču nalašč zaklical, da gori in s tem povzročil paniko. Varovala ne bi človeka niti pred rabo besed, ki imajo vso učinkovitost fizične sile. Vprašanje v vsakem slučaju je, da-li so rabljene besede bile rabljene pod takimi okolščinami in so takega značaja, da ustvarjajo jasno in obstoječo nevarnost, da bodo prinesle dejansko zlo, katerega ima kongres pravico preprečiti. Gre za vprašanje, kako blizu je nevarnost ir^ kolikšna je nevarnost. Kadar je narod v vojni, je mnogo stvari', ki bi se mogle govoriti v miru, tolikšna ovira v njenih naporih, da se jih ne bo pustilo govoriti, dokler se bodo možje borili, in da jih nobena sodni j a ne more smatrati za zaščitene od katere koli ustavne pravice."
Obramba obsojenih komunističnih voditeljev je šla pred prizivno sodišče z argumentom, da je bil pravorek v nasprotju s Holmesovo definicijo. V prihodnjem članku hočemo vzeti v pretres odločitev prizivnega sodišča in pro-najti, zakaj je bila doktrina "jasne in obstoječe nevarnosti" ponovno potrjena in na kakšni "podlagi.
lo leto dni, odkar je glavni Pro vsetni odbor Progresivnih Slovenk organiziral Knjižno kampanjo z željo; da z nujno potrebnim učnim materialom oskrbi-mo razne šole in knjižnice v Sloveniji. Zato bo na mestu, da ob tem času podam kratek pregled tega kulturnega relifnega pod-vzetja ter se za dosego dosedanjega uspeha toplo zahvalim vsem zavednim Slovencem, ki so tej intelektualni akciji izkazali toliko mero požrtvovalne naklonjenosti.
Pred kratkim smo prejele obvestilo, da so vse naše pošiljke v redu dospele na Univerzitetno knjižnico v Ljubljano v oskrbo dr. Mirko Rupla, ki je ratevolje sprejel našo sugestijo, naj bi kot upravnik največje knjižnice v Sloveniji po našem navodilu raz-pečaval te dragocene knjižne pošiljke. Doslej je bilo odposlanih 71 zabojev—v sebujoč 1,539 knjig, 1,115 revij in 255 strokovnih priročnikov. Da je bil ves ta učni material nad vse hvaležno sprejet v stari domovini, nam pričajo številna zahvalna pisma, ki jih naš odbor prejema od ganjenih šolskih predstavnikov, katere bomo objavile na drugem mestu, ker so izrazi njih globoke hvaležnosti namenjeni rojakom sirom Amerike, ki so tako izdatno podprli to knjižno kampanjo.
Naša prva pošišljka 18 zabojev je dospela v Ljubljano dne 6. aprila. Preko 30 šol in drugih učnih institucij je bilo deležnih zaželjenega knjižnega daru. Ko sem nato jaz prišla v Ljubljano ine 23. aprila, sem radostno opazila, da je ta knjižni dar pomenil za Ljubljano pravo senzacijo. Vzhičenje nad požrtvovalnostjo bratov in sestra preko morja je bilo tako očito, da sem opeto-vano zaželela, da bi prav vsak, ki je kakor koli podprl našo knjižno kampanjo, mogel sam gledati učinek svojega doprinosa.
Zelo razveseljivo me je takoj ob mojem prihodu v Slovenijo presenetila energična volja po znanju in dobri knjigi, ki na splošno preveva tamkajšnji mladi rod, ki se z vso vnemo strokovno izpopolnuje v vseh panogah v enotnem smotru čimpreje in čimbolje s pridobljenim znanjem koristiti in podpreti temelj novega družabnega reda. Ko se pojavi na trgu nova založba dobre knjige kakršne koli stroke, je v par urah popolnoma razprodana. Tam na licu mesta sem tudi spoznala, da bi nobene druge vrste relifna kampanja ne mogla biti sprejeta z večjim navdušenjem in odobravanjem kot prav knjižna, vedoč pač, da predstavlja za; nje zbirka učnih knjig neizčrpno bogastvo trajne vrednosti. Uver-jena sem tudi, da je odmev naše akcije dosegel domala vsak dom v Sloveniji. Učitelji in dijaki so ustmeno raznesli na vse strani veliko novico o najnovejšem doprinosu ameriških Slovencev, in seveda časopisje je komentiralo našo akcijo z odobravajočimi članki.
Naša ameriška znanstvena dela bodo prevedena v slovenščino in dana ljudstvu na razpolago potom "Cankarjeve Založbe" in "Mladinske knjige." Prevodi ameriških dramskih del bodo uvrščeni v reportflarje Narodnih gledališč. Tamkajšne znanstvene revije Proteus, Gozdarski vest-nik. Mladinski list. Novi list, in drugi, bodo priobčali prevedene izčrpke najnovejših znanstvenih odkritij in razpjrav iz področij raznih ved, ki bodo služile h gospodarskemu, zdravstvenemu in kulturnemu napredku vsemu jugoslovanskemu narodu. Take in slične komentarje sem čula neštetokrat in videla poslane knjige in revije že v rabi v šolah in laboratorijih in se uverila, da ho knjižna kampanja Progresivnih Slovenk nudila sedanjemu
nega sadu in utrdila trajne prijateljske medsebojno vezi.
Umevno; da sem se ob takih prilikah počutila srečno in ponosno, da sem kot ameriška Slovenka živo zainteresirana pri tem človekoljubno-intelektual-nem podvzetju in, da mi je bilo dano potom knjižne kampanje prožiti tej prekrasni slovenski zemlji (rodni grudi mojih staršev), ki me je vso prevzela in očarala, ter njenemu dobremu ljudstvu svojo skromno pomoč.
Poročano je bilo že potom naše blagajničarke Viktorije Poljšak, da snio v teku kampanje zbrale okrog $2,400 prispevkov v svrho nakupa novih knjig in revij. Doslej smo kupile 150 novih knjig, ki so kot najnovejša znanstvena dela zelo draga. V enim primeru je stala ena sama knjiga $40. Za okrog 70 znanstvenih revij (tednikov in mesečnikov), smo plačale preko $450 naročnine za leto 1950. Te bi rade obnovile vsaj še za pri-
hodnje leto, zakar nas nujno naprošajo prejemniki. Prošnje in seznami za nove knjige še vedno prihajajo in naša želja je, da bi zamogle ugoditi in pomagati vsem izobraževalnim institucijam. To pa se nam pri najboljši volji ne bo posrečilo brez nadalj-nega sodelovanja naše zavedne javnosti. Zato si kot predsednica Knjižnega kampanjskega odbora Progresivnih Slovenk dovoljujem toplo apelirati na naše napredne somišljenike širom dežele za nadaljno kooperacijo bodisi v denarnih prispevkih ali z zbiranjem učnih knjig, ki jih bomo Progresivne Slovenke z veseljem dostavljale na zaželjena in težko pričakovana mesta. Naj ne bo med ameriškimi Slovenci prijatelja nove Jugoslavije, čigar ime bi ne bilo zabeleženo kot sotrudnika v arhivu "Knjižne kampanje Progresivnih Slovenk!"
Končno želim izreči prisrčno zahvalo svojim soodbornicam in vsem številnim prijateljem za vzorno sodelovanje pri tem kulturnem podvzetju, nadejajoč se vaše naklonjenosti tudi v bodoče.
Vida Schiffrer.
CLEVELANDSKI SLOVENCI SO SE POSLOVILI OD GOSTOV IZ DOMOVINE
Clevelandska naselbina je imela čast sprejeti v svojo sredo pred dobrimi dvemi meseci in pol tri odlične goste iz rojstne domovine—pisatelja in pesnika Toneta Seliškarja, zdravnico Franjo Bojc-Bidovec in dramskega kritika Drago Šega. Prišli so semkaj, da ob priliki organizacije SANSa pozdravijo može in žene, ki so potom te organizacije delovali skozi vojno dobo in še ta leta po končani vojni, da olajšajo trpljenje bratov in sestra onkraj morja, da navežejo tesnejše vezi ž njimi.
Za časa njih bivanja tu so gostje obiskali razne slovenske naselbine, kjer so naši ameriški-Slovenci naseljeni v večjih skupinah. Sestali so se ž njimi, pogovarjali se ž njimi ter se po-bližje seznanili z njih načinom življenja.
Ob njih vrnitvi v Cleveland pred odhodom v New fork, kjer bi se imeli vkrcati na ladjo, katera jih bo zopet popeljala domov, so jim clevelandske podružnice SA^Sa priredile lep poslovilen večer v spodnji dvorani
Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Navzoči so bili uradniki teh podružnic, predstavniki naših narodnih domov, zastopnice Progresivnih Slovenk in veliko drugih mož in žena iz st. clairske, collinwoodske in euclidske naselbine. Iz Michigana je prišel tudi Etbin Kristan s svojo ženo, da se poslednjikrat poslovi od naših gostov.
Mr. Frank' Česen, predsednik SANSa, je pozdravil goste in navzoče posetnike večera, nato pa pozval še druge naše predstavnike, ki so v zbranih besedah izrazili svoje pozdrave in voščili gostom srečen povratek v domovino, kjer upajo, da bodo našim tam povedali, da jih še nismo pozabili, da naša čustva so še z njimi in da upamo, da bomo še tesneje sodelovali. Med govori so nastopili pevci Mrs. Jennie Fatur ter njen brat Tony Peru-šek v duetu in Miss Betty Novak. Pred zaključkom so pa spregovorili v slovo tudi naši gostje, ka-
terih govori so kot sledi:
GOVOR TONETA SELIŠKARJA NA POSLOVILNEM VEČERU V CLEVELANDU, DNE 28. JULIJA 1950
"Dragi rojaki, dragi naši zvesti prijatelji!
• "Ko smo hodili podolž in počez po tej veliki, bogati deželi, v katero ste pred nekaj desetletji pripotovali vi svojo srečo iskat, smo si pridobili med vami mnogo novih dobrih, iskrenih in zvestih prijateljev. Naše osebno življenje je za ta nova prijateljstva bogatejše. Toda to ni poglavitno : poglavitno je to, da so ti naši novi prijatelji tudi prijatelji naše mlade, junaške ljudske Jugoslavije, ki jih zlasti sedaj, kose tako neustrašeno bori za pravice majhnih narodov, prav tako potrebuje, kot jih je potrebovala takrat, ko se je z orožjem borila za svojo svobodo.
"Kamorkoli smo prišli, smo začutili, da ste vi, dragi rojaki, kapljice žive krvi našega naroda in da se, čeprav presajeni v tujo zemljo, s svojim toplim srcem in z gorečo mislijo vedno vračate nazaj v svojo rojstno domovino, iz katere ste izšli.
"Ta vaša silna ljubezen do fvoje rojstne domovine nas je očarala, globoko pretresla, kajti vračamo se polni vere v to vašo nepremagljivo vero do rojstne zemlje in prav zato, ker smo se zaradi te silne ljubezni tako vzljubili, odhajamo s težkim srcem, kajti slovo od zvestih prijateljev je vedno težko in grenko! Vendar pa grenkost slovesa oblažuje zavest,—da se ne vra čamo sami. Ne, ne, vi vsi greste
tujete, glejte, tu v naših srcih vas vse, prav vse nosimo seboj! Resnično, kajti kjerkoli bomo potovali po naši lepi slovenski zemlji, povsod bo stopila pred nas podoba kogarkoli izmed vas.
"Ce nas bo pot vodila čez Bloke v Ložko dolino, bo stopil pred nas vrli Ložan, ki živi zdaj v Clevelandu ali pa v Johnstownu; med rešetarje se bomo pripeljali z navihanimi ameriškimi Riben-čani; pred Cankarjevim spomenikom bodo z nami vrste Vrhni-čanov iz Waukegana; bistro Savinjo in splavarje na njenih valovih bodo z nami vred gledali Savinjčani iz Milwaukeeja; v Domžale in pod Kamniške planine bodo z nami vred romale slamnikarice iz Chicaga in New Yorka. Da, dragi ameriški prijatelji, vas vse, ki ste svojo mladost preživljali na Krasu, ob Soči, pod Nanosom, v Idriji, ob zeleni Krki in pod košatim Pohorjem, v Trbovljah in v partizan ski Beli Krajini in kjerkoli že v rojstni domoviqi—vsi, prav vsi po jde te z nami. Zato pa: v roke si bomo segli, objeli se bomo in se bomo razšli—srce pa bo ostalo vez, ki se ne bo nikoli yec pretrgala. Mi vsi trije vam to prisegamo na svojo partizansko poštenost in zvestobo!
"Za slovo bom kratek, toda prav za slovo bi vam rad še tole povedal: Naša domovina, vaša rojstna zemlja, bije težko borbo prav zato, ker je majhna drža-
pr^v v teh dneh, da rožljajo ob naši meji bolgarski in madžarski tanki, za katerimi stoje sovjetski voditelji. Zakaj tako? Naši bivši zavezniki s Sovjetsko zvezo na čelu, so planili po Jugoslaviji, ker noče ta majhna ljudska Jugoslavija pasti na kolena in priznati krivi nauk mogotcev, ki uči, da ima le močnejši vedno vso pravico na svetu. Ta nauk so oznanjevali tirani vseh časov, ta nauk je oznanjeval in ga še oznanjuje Vatikan, ga oznanjujejo vsi kapitalisti na svetu—ta nauk pa si je prilastila tudi Sovjetska zveza.
"Kakor žre velika kapitalistična država majhne kapitalistične države—tako hoče požreti velika socialistična sovjetska država majhne socialistične države. Ker se pa ljudska Jugoslavija ne pusti požreti—^ato rožlja Sovjetska zveza s tanki ob njenih mejah. Za svojo svobodo, za svojo neodvisnost so narodi Jugoslavije žrtvovali 1,700,000 žrtev. Mar naj zdaj na vse to pozabijo in naj postanejo spet odvisni, suženjski...? Ne, nikdar nikoli!
"Vidite, zato je danes Jugoslavija cilj najbolj srditih napadov Sovjetske zveze, zato ji je odrekla Sovjetska zveza sleherno pomoč, zato jo blati in sramoti vse delovno ljudstvo, ki se noče pokoriti. Zato si mora naša ljudska Jugoslavija sama pomagati iz težav, ki smo jih podedovali od strahote druge svetovne vojne. Včasih se zde te težave nepremagljive, obupne. Toda naši hrabri delovni ljudje jih vselej naskočijo z enakim pogumom, kot so to storili v narodno
za ceno silnih naporov, tudi ob vladajo. Toda resnica o naši do movini pa le prodira v svet in vedno več ima prijateljev, kajti tako junaško zemljo, ki noče biti pokorna ne vzhodu ne zahodu, spoštujejo vsi pravični ljudje na svetu.
"Ko gledam sedajle iz tujine na svojo domovino, ko gledam iz dalje naše rudarje, naše žele-zarje, naše hostarje in vse naše delovne ljudi, ko gledam sedajle s te zemlje, v kateri segnije vsak dan tisoče ton belega kruha in mesa, na naše delavce, ki v pomanjkanju mnogih dobrot z navdušenjem in s ponosom gradijo novo trdnjavo socializma v svetu, občutim šele, kako lepa, kako junaška, kako plemenita in vse naše ljubezni je vrečka moja domovina! Pred menoj se sedajle, ko vam govorim za slovo, vžiga-jo prizori iz polpretekle dobe: kolone težko ranjenih partizanov, na katere preže njihovi izdajalski bratje, ki žive danes tu poleg vas in govore, da so nedolžni kakor jagneta; samotni grobovi junakov po naših gozdovih; smeli obrazi talcev, ki se bodo zdaj zdaj zgrudili pod ognjem pušk; krvave roke domobrancev, ki s križem v roki pobijajo svoje žrtve; goreče vasi, drevesa z obešenimi ženami in otroci ter grobovi, grobovi in ruševine , . .
"Dragi rojaki, tako ljudstvo, ki je toliko prestalo zaradi svoje ljubezni do rodne grude, mora živeti! Tak narod se bo dvigal vedno više, da, rojaki, za tako domovino je slast vse žrtvovati, tudi življenje, če bo spet potrebno ! Vi pa, ki boste tu ostali in tu umrli, ji boste po svoje zvesti ostali. Ta vaša zvestoba jo bo grela, ta vaša zvestoba ji bo pomagala, da postane vzgled ljudske države vsem delovnim ljudem na svetu!
"Vrle ameriške slovenske že-
osvobodilni borbi in jih—resda ne, vrli ameriški slovenski delovni možje, draga ameriška slovenska mladina, tisočera vam hvala za vse, kar ste in še boste storili za ljudsko Jugoslavijo! Segam v vaše poštene, zveste rodoljubne žuljave roke in vam kli-Na svidenje, na svidenje,
cem;
na svidenje!"
GOVOR ZDRAVNICE DR. PRANJE BIDOVEC
v naših srcih z nami! Z nami po- va. Vi vsi se čudite, ko berete
"Dragi rojaki in rojakinje, prijatelji naši:
"Toliko lepega in koristnega ste darovali naši in vaši domovini v času njene najtežje preiz kušnje, tako neštevilni so bili vaši darovi in tako veliko vaše hotenje pomagati svoji rojstni zemlji čim prej do blagostanja, da ne najdem vseh tistih toplih, iskrenih; in prelepih besed, s katerimi naj se danes ob slovesu od^ vas, zahvalim v imenu slo venskega naroda. Izrazov vašega prijateljstva do vaše rojstne domovine, smo bili pri svojem bivanju med vami deležni mi, njeni odposlanci. Bilo je toliko lepih ur, toliko iskrenosti, toliko lepih želja in toliko lepe vere v uspeh nove Jugoslavije, da nam je v tej grenki uri slovesa v ponos zavest, da so naši prijatelji po vsej širni Ameriki tako številni.
"Na našem potovanju po vaši novi domovini smo videli marsikaj. Seznanili smo se z vašim poštenim, vestnim delom, seznanili z vašimi težavami; s težnjami po kulturnem udejstvovanju, z željami po čim tesnejšem sodelovanju s staro domovino. Obljubljamo vam, da bomo storili vse, da bo to sodelovanje čim širše in čim uspešnejše za nas in za vas.
"In ve žene! Povedati vam moram, da smo po vseh naših zborovanjih srečavali mnogo zavednih, naprednih žena, da smo se seznanili z vašimi velikimi napori, s katerimi ste in še koristite domovini. Vaša rojstna zemlja vam tega ne bo nikoli pozabila! Tudi jaz ne bom nikoli pozabila ognja v očeh starih žena na naših zborovanjih, s katerim so mi zatrjevale, da so za novo Jugoslavijo ,ki ji je cilj boljše in srečnejše življenje vseh delovnih ljudi. Nikoli ne bom pozabila močnega stiska roke tu rojene ameriške Slovenke ii% njenega zagotovila, da je ponosna, ker je slovenskih staršev hči. Spoznala sem na svojem potovanju, da ste žene močan steber napred-
nega dela, v nekaterih naselbinah ste njegovo največje gibalo.
"Drobno partizansko dekle je v bojnih edinicah na Primorskem pozivalo s prav isto pes-mijo, kot nam jo je danes zapela ameriška Slovenka, svoje ljudstvo : 'Kdor se hoče boriti za zmago, ta naj stopi v naše vrste.' Kaj pomeni zmaga danes, po tolikih prelitih potokih krvi? Danes pomeni zmaga mir. Pomeni mirno sožitje med narodi, pomeni pravico vseh narodov do samostojnega in svobodnega življenja, pomeni mirno zgraditev (Dalje na 4. strani)
Urednikova posta
Barberionska federacija vabi na piknik v Bridgeportu
Barberton, Ohio—Velika proslava Ohijskega dne SNPJ se vrši v nedeljo, 13. avgusta v Bridgeport, Ohio. Iz naše naselbine se je potrudila sestra Plat-nar, da bi zbrala za en bus članov in članic SNPJ ter prijateljev, ki bi skupno odšli na to proslavo.
Bus bo čakal zjutraj točno ob 9. uri na 14. cesti ali pred Slovensko dvorano. Da ne bo kdo prepozno prišel, naj se požuri in če treba naj mu tudi mama pomaga pripraviti se, ker bus ne bo čakal predolgo.
Vožnja bo lepa ob jezeru, ki leži ob cesti 250, ko pa pridemo na hribčke, bo pa razgled zo^t privlačen na doline. Seveda videlo se bo tudi razvaline in puste zapuščene premogorove. Pa saj človek vidi vedno kaj novega, če še popelje. na deželo ali kam izven mesta.
Podrobnosti ne bom poročal o tej proslavi, ker vemo, da bodo člani in članice v ondotni naselbini pripravili vsega v izobilju.
Torej se vidimo tam v Bridgeportu v nedeljo, 13. avgusta.
Za barbertonsko federacijo:
John Slanovec.
lO- avgusta 1950 ^^^žihov V orane:
Tam, kjer teče bistra Drava
E>rava, ali si ti ena najlepših alpskih voda?
^ Včasih si izvirala tam, koder 1 v stikala slovenska in nem-!	na vzhodnem Tirol-
1 Zakaj, že v osmem sto-, J® bil pri tvojem izviru i ^ovljen samostan Innichen ! °) da bi razširjeval pravo vero ' V7ii ^^ovenskim sosedom na i . Zgodovinski razvoj je }	slovensko mejo od In-
[	daleč na vzhod do Be-
\ h]	teče reka Drava do
• m' ^ germaniziranih tleh, i '^Gst in vasi, ki se jim 1 g Goritzen, Gummem, Pu-1	Feistritz in tako dalje.
ZoZ Beljakom stopi Drava ! na slovenska tla.
' Uio	k njej in poslušaj-
; ' kako utriplje njen večni tok ; koroški zemlji, i pj, Peravo, tem beljaškim j,j.^^®®tjem, kjer je župnik Ju-y	še pred desetletji slo-
Vo 7 •	se izliva v Dra-
Ssl	je bil leta 1919
ljj,j^°^®^skim izdajalcem dr. Ehr-p	mirovni konferenci v
kot koroški strokovnjak. ; gjj zvedela, da bo na Koro-- leg^'^P^®bisck odločal, je izdaja-jjjoj. . pokleknil in začel ; k Bogu, a Jui^j Trunk je ■ kobf	glas kleti mirovno
'vJ.	"Hudič naj vzame
to bando!"
je glavni pritok Drave !	desnem bregu. Njene
I Dgg	pripovedujejo še da-
gl '^^P^estano o naši koroški Ugv ^'^ski preteklosti. Ce prisluh-Vji	boš slišal, kako njeni
pripovedujejo:
ob moji Ziljici, ki jo gjjj ^ y svojih nedrjih, so koro-6% . stanovi pred več ko
%
leti pozdravili cesarskega
s slovenskimi bese-: »'Buh te primi'." j PetaZiljk še naprej še-
I "J .	'
litjo ^	skozi najlepšo do-
I jijj ^ |°venije. Na bregovih, ki i Se -j. oplakujejo moje vode, ' ljub veliki slovenski rodo-i Pesnik Urban Jarnik. Ob i nii{j ^^Ggovih so se rodili Ferč
^ai,L ^^^^Gnauerji, Warmuthi, ji ii
slovenske krvi, ki so sto
^^Utarii - v
^oli„u. se mnogi drugi ro-
let
io	našo slovensko zem-
'Jo
; ''jem.
nemškim
In
potujčeva-
I Je P'^av pri moji vodi se ! i Malic, ki je že leta svoje mlado življenje z ^^^^tev koroške Slovenije
'domovino."
^eka^r2 ®®Peta ta naša zvesta ta, gg kjer se obe vodi steka-I)eggjjj;'®^^odila prelepa koroška ^j ^ ^ ^6 Drava noj Žila na-(lilo t ■ ■ ■" Kadar se bo zgo-takrat, dekle moje, te ljubiti bom. Takrat, slovenska, te jaz 8 T ljubiU bom . . .
reke Zilje postane Zopet slovenska voda. Zi-
Ija je navdahnila Dravo z duhom vseh svojih sinov in hčera, ki so branili slovenski jezik, slovenske šege, slovenske pesmi pred potujčevanjem.
Od Beljaka dalje je hod reke Drave že krepkejši, že smelejši. Njena gladina postaja široka, vsa dežela, ki se razprostira od Karavank do Visokih Tur, je zdaj njena neomejena last. Niti en sam studenec odslej ne uide njenemu poslanstvu. Tudi mi gremo g teboj, naša voda ti.
Na jugu moli kvišku mogočna Jepa, pod katero počiva prelepo Baško jezero, ki je iz svojih mirnih tolmunov rodilo pesem, našo koroško himno: "Nmav čez jizaro ..Od severa se na drugi strani blesti sem do struge velika razvalina Vajškrije, dom nemških fevdalcev, habsburških valpetov koroške dežele. Za to razvalino sniva mimo Osojsko jezero tja do Golice.
Kmalu potem se zasmejijo na levem bregu naše vasi Podravlje, Skočidol in druge. Vse se zdijo utrujene, toda one niso utrujene, ampak tihe in zaupljive in čakajo vstajenja dan. Zveste so ostale do dneva današnjega slovenski stvari. Njihovi Vošper-niki, Rajhmani, Dragasniki in drugi so že pred prvo svetovno vojno iz nemške trdnjave Vern-berg napravili slovensko občino Vernberg, ki je segala prav do beljaškega predmestja. Skalovje vernberškega gradu pada strmo v dravsko strugo, ko da bi ji hotelo zastaviti pot proti vzhodu. Toda Drava se mu izogne v velikem loku in se spusti v Gornji Rož.
Na levi oplakuje Drava deželo Drabosnjakovo.
Slišite, kaj nam o tem pripo-
IŠČE SE ŽENSKO
za splošna dela v gostilni.
Ce mogoče, da bi tudi lahko pomagala za baro. Mora biti zanesljiva in poštena. Za naslov se poizve v uradu tega lista. — HEnderson 1-5311.
ZAKONSKA DVOJICA.
KI DELA, BREZ OTROK, IŠČE 3 ALI 4 NEOPREMLJENE SOBE. Pokličite med 6. in 10. uro zvečer.
UT 1-3068
URADNIKI PODR. št.3SMZ
ZA LETO 1950:
Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658, blagajnik Martin Valetich, zapisnikar jas. Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Perusek, Martin Komachar, zastopniki za Federacijo SMZ; Stanley Mahnič, Jim Kastelic in John Tomšič.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
vedli jejo sončni bregovi, ki prihajajo sem od Lipe:
"Jaz, Andrej Drabosnjak, sem se rodil skoraj pred dve sto leti na Drabosnah. Bil sem kmet. Še mlad sem začel zlagati rajme in pisati igre v domačem jeziku. Še dandanes stojijo seniki, kjer so se igrali slovenski pasijoni. Nato sem si napravil tiskarno v svoji bajti na Drabosnah, ki tudi še danes stoji. To je bila pfva nelegalna slovenska tiskarna. Ko bi jaz takrat bil vedel, kako veličasten začetek sem načel s svojo nelegalno tiskarno. Potem so prišli žandarji Marije Terezije in so mi tiskarno razbili in uničili. To me je zelo bolelo in zato sem obupal, prodal Dra-bosne in nato sem umrl kot berač. Moja beseda pa je ostala za menoj in živi še dandanašnji na Lipi, na Strmcu, na Dvoru, v Domačalah, na Dholici, na Ko-stanjah. Kjer sem takrat zasadil slovenski mejnik, stoji še dandanašnji."
Na desnem bregu Drave se prikaže Rožek in tu se prične proti Karavankam razprostirati dežela Miklove Zale, te trpke koroške. Zelena pobočja na desnem bregu nam neprestano šepetajo :
"Pri nas se je rodila Miklova Zala, pri nas so se rodili Jane-žiči, Ahaceljni in drugi prosvet-Ijenci, ki so pred sto in več leti od tukaj polagali temelje slovenski kulturi. Potem so nastopili Serajniki, Kobentarji, Pauli, nato Primožiči, Martinjaki in drugi, ki so branili to preteklost. Poglejte in poslušajte; ta pobočja so bila še nedavno zatočišča slovenskih partizanov. Mnogo grobov se skriva v naših sencah, iz teh grobov vpije naša pravica do te dežele."
To je gornji Rož.
Na levem bregu Drave se vlečejo Hure skoraj tja do . Celovca. To je pohlevno, sončno hri-
PROQA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco."
Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave—EN 1-9138
bovje. V sencah Hur so skrite Škofiče, Hodiše, Št. IIj, Logavec, Bilčovs in druge vasi. Tako neznatne so te Hure, da nikakor ne dajo slutiti, da za njimi leži biser koroške dežele, Vrbsko jezero. Vetrc, ki pihlja od Hur, nam zvoni:
"Hure so domovina koroške pesmi. Pri nas so stari pevci, ki znajo sto napevov na pamet. Pri nas so nastale najlepše slovenske narodne pesmi kakor 'Poj-dam v Rute . . 'Oj te mlinar ....' in druge. Hure smo dale tudi Tomaža Košata, ki je bil v svoji mladosti še slovenski pevec, a ki se je potem prodal Nemcem za slavo in za denar.—Naše narodno bogastvo je zbarantal Nemcem in obogatil s tem njihovo kulturo. Ni znal trpeti, kakor je trpel narod, ki ga je dal. Vendar se je Tomažu Košatu včasih tožilo po izgubljeni mladosti in po izgubljeni zvestobi, še malo pred svojo smrtjo je tožil slovenskemu pevcu Janezu Levarju na Dunaju:
"Če bi Slovenci imeli primerno kulturno sredino, bi jaz nikoli ne odšel na Dunaj, ampak bi šel v Ljubljano.'
"Takrat je bila Ljubljana še 'velika vas,' ko se je Košat odločal za svojo življenjsko pot. Takrat so naši kulturi mogli ostati zvesti le borci kakor Levstik, Cankar in podobni. Košat je bil preslab. Nemški svet pa naj ve, kaj je govoril Tomaž Košat še pred svojo smrtjo, ker ga danes povzdiguje med svoje velike može."
Že v Gornjem Rožu postane hod reke Drave veličasten in ponosen. Njeno korito je široko. Tak je tudi njen tok v Spodnjem Rožu, ko se vleče pod Humber-škim gradom, mimo Sveč, mimo
TURRET LATHE
Dva izkušena operatorja za
W. & S. # lA, 3A stroja. Nočno delo. Visoka plača od ure. Premija za šift.
Vpraša se pri
CLEVELAND WORM & GEAR CO. 3249 E. 80 St.
Kaplje in Borovelj proti Podju-ni desni strani jo varujejo mogočni večni varuhi Baba, Stol, Zelenica, Košuta. Na levi strani podaljšuje Hure hribovje Osoj-ščice. Kratki pritoki iz karavanških sten nam šumljajo:
"Mi smo iz dežele Einspieler-jev, Singerjev. Mi smo nesmrtni glasniki naše slovenske preteklosti, naših starih pravic. Mi se združujemo z našo materjo, reko Dravo, da bomo skupaj močnejši."
Glas nekega pritoka je trši in odločnejši od drugih glasov. Ta poudarja:
"Jaz sem iz tiste dežele, kjer se je rodil in delal Kocijanka, naš stari borec za pravice koroških Slovencev, ki je zato že štiri leta sedel v Sremski Mitrovici in potem v nemških taboriščih. Jaz umivam Plajberk, jaz perem Sele pod Košuto, domovino partizanske vstaje na Koroškem, Ob mojih bregovih počiva 16 junakov, ki so jih ob polomu zahrbtno napadli esesovci, 16 koroških sinov. Ti junaki so se pridružili onim junakom, ki so tod okrog leta 1919 dali svoje življenje za združeno Slovenijo."
In dalje, vedno dalje proti vzhodu teče Drava.
Dokler se ji na pot ne postavi Obir, ta koroška gora. Njegove korenike so tako silne in močne.
Kovinski delavci
izurjeni na lahki jn težki črni kovini.
Plača od ure.
Stalno delo.
Podnevi Tudi tovarniškega električarja potrebujemo ter izurjene nakladalce v tovarni
Bishop ^ Babcock Mfg. Co.
4901 Hamilton
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DAMEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934 '
STROJEVODJE
ZA SPLOŠNA DELA
STROJNI ASSEMBLERJI
z najmanj 5 let izkušnje, za podnevni in nočni šift. Plača od ure;
za nočno delo premija kakor tudi za nadurno delo.
THE CYRIL BATH CO.,
E. 70 ST. in MACHINERY AVE.,
en blok severno od St. Clair Ave.
Machine Sand Cutters
Izurimo. Nočni šift. 5 dni v tednu. Visok zaslužek. Prazniki plačani. Plačane počitnice. LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave.
LIVARJI SQUEEZE
Jamčena plača od ure, poleg plače od komada.
5 dni v tednu.
Plačani prazniki. Plačane počitnice.
LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave.
DIE MAKERS TOOL 'MAKERS PLANER SHAPER LATHE & MILLS MILLING MACHINE LUCAS OPERATORJI
Morajo imeti tovarniško
izkušnjo. Za podnevi in ponoči. Visoka plača od ure. Bonus za nočno delo. Dovolj nadurnega dela. BUNELL MACHINE & TOOL CO. 1601 E. 23 St.
da se jim mora Drava izogniti proti severozapadu. Za tem ovinkom ee širijo razgoni Podjune. Obirska korenika, ki še imenuje Kamen, porine dravske valove proti severu. Tu sprejme Drava v svoje naročje prvi pritok na levem bregu, to je reka Krka. Ta reka prinaša svoje vodovje iz germanizirane Koroške, od Brež od Svinca. Na njenih bregovih se dviga starodavni krški grad. Tam se je pred tisoč leti ustanovila škofija zato, da bi med Slovenci razširjala pravo vero . . . Z vero vred je razširjala tudi nemški ^ezik in nam potujčila te lepe kraje srednje Koroške. Krka pa prinaša svoje vodovje tudi od št. Vida, od Celovca in iz Vrbskega jezera. V Krko se 3te-ka Glina. Valovi Krke šumljajo
zato tudi po slovensko. In če prisluhneš žuborenju črne Krke, slišiš domačo govorico:
"Jaz sem Glina, jaz prihajam iz Vrbskega jezera, jaz prihajam od Gosposvetskega polja, jaz prihajam iz Celovca, iz trdnjave Majer-Kaibitscha. Koliko slovenskih družin je klelo to lepo mesto, ki so ga v svoji globini ljubile. Mi, ki smo otroci Gline, smo v davnem času videli ustoličen je koroških vojvod, tega ostanka demokratičnih pravic slovenskega ljudstva. Mi prihajamo iz dežele, kjer je nastala pred 10 leti Mohorjeva družba. Naše vode so v mladosti umivale Wutteje, Tavšica, Wieserje in druge velike izdajalce slovenskega naroda. To nas boli. Toda na-(Dalje na 4. strani)
? hei-
Von
anc:
TAT
"Jaz ^'^^^^'jevanje)
Rus!" je odgovoril ^	kakega prizvoka
tega uradnega 1 je	zadela Bauerja,
da K-	za Nikolajevim,
bol"	tolkel po glavi.
^ P'^itiskal blokač, tem \ je 7 postajalo Bauerju.
prepričan, da bo izjavil, da je t>	ga je dajal
s,	ker se je bal,
popolnoma bauerja sicer ni
ker • ^ Nega zadela
Medtem k	P^j-
je trepetal pred
tem razkritjem, je imel že na ustih izgovor, da on ni vedel, da Nikolajev kruh krade. Zdaj pa, ko je blokač končal z ugotavljanjem in Rus njega niti z besedo ni omenil, ga je postalo nepopisno sram. Malo je manjkalo, da ni takoj na ves glas zakričal:
"Kruh sem pojedel jaz. Nikolajev je nedolžen!"
Toda preden je mogel zakri-čati, ga je zopet navdal čuden strah, da se je takoj potajil.
Blokač je tedaj znova udaril z bikovko po mizi. Nato je s po-vzdignjenim glasom razglasil kazen:
"Številka 100,000 se kaznuje z dvajsetimi udarci po eadnjici, ker je kradel svojemu tovarišu
kruh. Prav za prav bi moral dobiti trideset udarcev, toda deset udarcev se mu odpusti, ker je takoj priznal tatvino."
Blokač je sam osebno izvrševal take %azni in znano je bilo, d^ noben rabelj v taborišču ni znal tako biti, kakor je to znal blokac. Možak je bil silno močan, imel pa je še nek drug predpogoj, ki ga je usposabljal za tako strašnega kaznovalca tatvin. Bil je namreč sam tat po poklicu, in vrhu tega še nevaren vlomilec. Hitlerjeva oblast ga je zalotila v kaznilnici, kjer je izdrže-val dolgoletno kazen. Seveda so ga takoj poslali v koncentracijsko taborišče, kjer je z drugimi kriminalci vred imel nalogo, da je pomagal krotiti politične jetnike, kar je tako dobro opravljal, da je kmalu postal kapo, nato pa blokač.
Posebno kruto je blokač kaznoval tatvine. Imel je pri tem neko posebno zadoščenje. Mogoče se je na ta način skušal ma-
ščevati za dolgoletno ječo ali pa je užival zraven še neko posebno slast. Vsakemu tatu je pred kaznijo držal dolgo moralno pridigo. Tako je zdaj začel pridigati tudi Nikolajevu. Znal je neko poljsko-rusko mešanico, v kateri je bila vsaka druga beseda: "Ničevo," Pridigal je z mirnim, zelo nizkim basom, med pridigo pa je posebno važne nauke poudarjal z udarci bikovke po mizi. Ko je pridigo končal, si je obrisal raz čelo znojne kaplje in z dobrohotnim glasom zakli-cal Nikolajevu:
"Pojdi v umivalnico!"
Kazni proti prestopkom v baraki so tudi izvrševali v baraki.
Od mesta, kjer je stal Nikolajev, pa skozi sobo in vežo do vhoda v umivalnico se je takoj naredila ozka gaz. Nikolajev, ki je bil neznansko bled, se je takoj obrnil in začel korakati po tej gazi do umivalnice. Pri tem ^Nikolajev ni videl nobenega obraza, ki so režali vanj, neka-
teri škodoželjno, drugi zopet usmiljeno.
Zdaj je stopil tudi blokač v to gaz, ki se je pred njim nekoliko razširila. Toda preden je blokač odšel za Nikolajevim, je še. določil tri pomagače, ki so bili potrebni, da se je kazen sploh mogla izvršiti. Določil je tri številke, ki so stale tik pred njim. Kot zadnjo številko je zaklical:
"Številka 200,000!"
Prvi dve številki sta takoj odšli, kamor jima je bilo ukazano, jtoda številka 200,000 se je nekoliko obotavljala. Ko je Bauer slišal svojo številko, se je prvi hip skoraj sesedel od same groze. Dobro je poznal postopek pri kaznovanju in je vedel, da bo moral pomagati Nikolajeva držati, ko ga bo blokač tolkel po zadnjici. Toda zdaj ni bilo časa za premišljevati, ker je prihodnji hip dobil tak sunek v hrbet, da se je po dolgem zaletel po gazi, ki je še zmerom vodila do umivalnice.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
STAKICH FURNITURE CO.
. Quality at a Price'Easy Termis
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—r-16305 Waterloo Road
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
I	preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730 ^
■Kot zadnji je odkorakal po njej blokač s počasnim, skoraj premišljenim korakom. V desnici je držal bikovko, niedtem ko je z levico pregibal žilo od zapestja do zapestja, ko da bi se hotel prepričati, če je orodje dovolj gibko.
IV.
Umivalnica je bila precej velik, štirioglat prostor, v katerem se je hkrati moglo lagodno umij vati petdeset ljudi, dočim se je v časih tesnobe moglo v njej umivati tudi po dve sto ljudi. V sredi stBi bila v dobri polmeterski višini dva velika okrogla bazena, v katera je curila voda v dvajsetih curkih iz cementnih stebrov, ki so stala sredi bazenov. Ob stenah pa so bili umivalniki pri tleh, ki so obenem služili tudi za umivanje nog.
Tisti trenutek, ko je stopil v prostor blokač s svojimi ljudmi, sta bila oba bazena prazna, ker so bile vodne pipe zaprte. -Blokač je zaprl vrata za seboj. Nikola-
jev je obstal pri zidu in se ni ganil, medtem ko so se ostali trije jetniki stiskali blizu njega. Bauer, ki je bil zadnji v vrsti, je bil gotovo še bolj bled kakor Nikolajev. Večkrat je poskušal, da bi Rusa ujel s svojimi očmi in ga z njimi vprašal, kaj naj stori, toda Nikolajeve oči so bile mrtve in so se zdele, da ne vidijo nikamor.
Blokač, je po vstopu takoj odprl pipe v prvem bazenu, v katerega je začela v debelih curkih cureti voda iz dvajsetih lukenj. Medtem ko so čakali, da se je bazen napolnil do roba, je blokač nalahko udarjal s koncem bikovke po bazenu. V dveh minutah je bil bazen pol, nato je blokač pipe zaprl in ukazal:
"Los, Nikolajev . . .!"
Toda Nikolajev se ni ganil z mesta, ampak je strmel skozi okno proti sosedni baraki. Tedaj se je obrnil blokač proti trem jetnikom in zavpil s strožjim glasom: (Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
10. avgusta
ANTON INGOLIČ:
PRED SONČNIM VZHODOM
NOVELE
(Nadaljevanje)
"Kaj prodajaš?" je hotel ve-! deti.
"Ničesar!" je mladi kmet mrko odgovoril. Dolg koščen ka-varnar mu je bil zopem, čeprav se je navadno čutil počaščenega, kadar je prisedel in se spustu z njim v kratek pogovor. Njegova kavarna je veljala za gosposko. MUan je zavil semkaj samo ob posebnih prilikah.
"Cemu si prišel tako zgodaj?" je vztrajal kavamar. "Na sod-niji je še zaprto, prav tako na pošti, na davkariji in tudi na komandi."
Milan je izpraznil stekleniči-co in jo namesto odgovora postavil pred radovednega kavar-narja. "Prinesi še eno!"
Arsa je bil spet pri njem. "Kako je z očetom?"
"Hvala, zdrav je."
"In DanUo?"
"Tudi."
"Kaj pa vaša delitev? Ali se še vedno dajete zaradi posestva ? Slišal sem, da boste delili."
"Da, delili bomo!" je Milan besno odgovoril in v dušku izpraznil.
"Torej sta se oče in Danilo le vdala?" je kavarnar oživel, "še prejšnji teden se je tvoj oče prav pri tejle mizi dušal, da posestva ne bo delil. 'Dovolj imamo dela in jela!' je zatrjeval. 'Komur ni prav, naj gre med Vlahe in si tam dobi zemljo!' Celo' udaril je po jjiizi, čeprav je sicer miren človek.
"Posestvo bo razdeljeno!" je ponovil Milan in potrkal s prazno stekleničico ob mizo. "Se!
Kavarnar ni več silil vanj, odšel je k drugim gostom. Imel je zanje važno novico. Ristice, naj-premožnejše kmete iz gljivaf-a, je vsakdo poznal in vsakdo je tudi vedel za njihove razprtije
Milan je izpraznil stekleničico in odšel. Na ulici j^ vprašal prvega človeka, koliko je ura. Bilo je šele pol sedmih, še poldrugo uro! Kaj naj počne do osmih? Šel je do trga. Branjevci so razstavljali solato, mladi čebulj in česen, kmetice iz okolice so prinašale sadike paradižnika, paprike in zelja, mlada kmetica je prinesla velik jer-baa zadnjih češenj. Milan je nekaj časa opazoval življenje na trgu, potem se je zagledal na levo, kamor je vodila široka ulica proti šoh. Tam ga je čakal neprijeten opravek. Deset minut, morda še manj, si je rekel, Potem se bo vmU domov, a ne naravnost. Odšel bo k vrbi, ki je last Rističeve zadruge, in jo podrl. 2e jutri pa bo kot gospodar napregel svoje in se odpeljal po svojo vrbo.
Nenadoma se je znašel v kavarni. A zdaj v drugi.
"Merico močne!"
(Dalje prihodnjič)
Clevelandski Slovenci so se poslovili od gostov iz domovine
(Nadaljevanje z 2. strani)
porušenih domov in tovarn, pomeni povišanje življenjskega standarda vseh delovnih ljudi. Borba za mir je dolžnost nas vseh padlim milijonom, ki so pustili svoja življenja na bojnih poljanah; borba za mir je prva in največja dolžnost vsake žene, vsake matere, vsega človeštva sploh, kajti le mir nam je najboljša garancija, da bomo ustvarili pa tudi užili vse ogromne pridobitve dela,
"Ta misel, da smo v tej borbi povezani najtesneje vsi ljudje, ki želimo človeštvu dobro, se bolj utrjuje naše prijateljstvo in mu daje trajnost. Vaša rojstna domovina danes v miru gradi svojo boljšo bodočnost, četudi jo mnogi skušajo v tem ovirati. Bori se z neštetimi težavami prav tako vztrajno in nepopustljivo, kot se je v dobi, na katero smo mi in ste vi ponosni.
"Pridite in poglejte si to trdo borbo v svoji rojstni zemlji in še z večjim navdušenjem ji boste pomagali, kajti po dokončanem delu bo vsa dosežena sreča in blagostanje vaših bratov in sestra v domovini, tudi vaša sreča in ponos."
Drago Šega se je poslovil s temi besedami:
"Dragi rojaki in prijatelji!
"V življenju je ponavadi tako, da se ura snidenja in ura slovesa držita za roko. Komaj smo se spoznali, komaj smo si segli v dlani, si iskheno pogledali iz oči v oči in si povedali nekaj toplih besedi, že se spet razhajamo in že nas bo v kratkem spet ločilo veliko morje. Toda, kakor sta bila to dva meseca, ki smo ju preživeli med vami, kratka, vendar lahko danes ob slovesu mirno rečemo, da ta čas ni šel mimo nas brez sledu, in morda, da je tudi v vas zapustil nekaj trajnih vtisov.
"Kar se ti Če nas treh, smo obhodili mnogo tukajšnjih slovenskih naselbin in spoznali nešteto slovenskih ljucfl. In kolikor smo jih spoznali, toliko smo našli med njimi dobrih in iskrenih prijateljev, ki so nas prijazno
in nadvse gostoljubno sprejeli. Bili bi v resnični zadregi spričo vseh neštetih izrazov vašega prijateljstva in vaše ljubezni, če ne bi isti čas vedeli, da ta čustva ne veljajo toliko nam osebno, kolikor veljajo deželi, ki jo pi%d vami predstavljamo, namreč vaši rojstni domovini. In vesel sem, da vam lahko z mirno vestjo tukaj izjavim, da je vaša rojstna domovina v resnici vredna teh vaših čustev in te vaše ljubezni. Vredna je je zaradi ogromnega, prispevka, ki ga je dala človeštvu v vojni proti fCističnemu barbarstvu, vredn^ je je zaradi tega, kar prispeva jlSa-nes vsfAf dan k stvari miru na svetu in k napredku vsega človeštva.
"In vesel sem, da vam tu lahko zagotovim, da ta vaša rojstna domovina, taka, kakršna je danes, teh vaših čustev in vašega zaupanja nikoli ne bo razočarala. Vesel sem, da vam tu lahko povem, da vas—ameriških Slovencev—vaša osvobojena in prerojena rojstna domovina ne bo nikoli pozabila, in v imenu slovenskih pisateljev, glasbenih,
filmskih in drugih kulturnih delavcev vam obljubim, da bomo storili vse, kar bo potrebno, da bodo naši medsebojni stiki čimbolj živahni in čimbolj plodni in da boste ameriški Slovenci tudi v bodoče živa in sočna veja slovenskega kulturnega življenja.
"Dragi rojaki In prijatelji, mi trije smo v teh dveh mesecih, ki smo jih preživeli med vami, mnogokaj videli in spoznali. Videli smo, kako živite, kako delate, kaj mislite in čutite. Vsi ti vtisi so nas obogateli in vse to, kar smo preživeli lepega med vami, nam bo ostalo za vselej pred očmi kot nekaj svetlega in dragocenega.
"Ne vem, kaj je naš obisk prinesel vam. Toda, če nam je ž njim uspelo le za pedenj skrajšati razdaljo, ki loči vašo novo in vašo staro domovino, če nam je uspelo vsaj malo pokazati naše življenje, težave, ki jih premagujemo, in uspehe, ki jih do-sezamo, če nam je uspelo približati resnico o novi Jugoslaviji, potem smo zadovoljni, potem smo uspešno opravili svojo dolžnost."
Tam, kjer teče bistra Drava
(Nadaljevanje s 3. strani) še vode so umivale tudi plenice Gutsmana, spisatelja prve slovenske gramatike, so umivale Franceta Štefana, največjega fizika preteklega stoletja, ki je bil sotrudnik ljubljanskih 'Novic.' Njegova rojstna bajta se je šele nedavno podrla na naših bregovih."
Tako neumorno žuborijo vode črne Krke ter se z dravskimi vodami obrnejo proti Tinjam. V velikem loku, za katerim se razprostira sončna Podjuna, se izliva v Dravo še bistra Bela. Ko je bil fašistični okupator v deželi neomejen gospodar, takrat je Bela izgubila pravico do svojega starega imetia. Takrat Se je preimenovala v Krvavo. Zakaj ona prihaja iz kapovških, obirskih in drugih globač in oplakuje \rso zemljo tja do Grintovca i^ do Ovševe. Ona je bila priča, mko so goreli slovenski domov* po gorah in samotah, ona je v&ela
IZBIR
umirati partizane, ona je videla umirati Peršmane, Kapuse, Osojnike in še mnoge druge. Bela voda je posrebala mnogo solz, toda še več je pogoltnila vase kletev in priseg ljudstva teh globač, da se ta zemlja, ki jo oplakuje, ne bo nikdar vdala tujcu, pa naj pride, kar koli ima priti.
Ce se skloniš k tem .bistrim vodam Bele, ki se stapljajo s sivo Dravo, čuješ, kako šepeta;
"Jaz sem iz Klopinja, tega očesa Podjune. Sen? majhno, mirno, a gizdavo jezero. Drava, sestra, ko priteče v Jugoslavijo, zavpij tam čez bregove in zarjuj, da me čimpreje rešijo iz nemške sužnosti. Iz mene, na mojih bregovih so Nemci napravili po-nemčevalnico koroške mladine. Imela sem pod svojo streho Turnvereine, Hitlerjeve Jugend-vereine. Toda med okupacijo je iz teh kasarn potujčevanja pobegnilo veliko slovenskih fantov
VEC KOT
10!
ič drugega kot okus ni imelo za opraviti pri teh preizkušnjah! In samo na okusu, je bilo Carting's Black Label pivo izbira več kot 6 izmed vsakih 10! Rekli so, da je lahkejše, gladkejše, bolj okusno kot katerokoli drugo pivo po znatno višjih cenah. Spoznajte sami zase, da se lahko veselite kvalitete, ki je boljša od najdražjih, brez, da bi plačali najvišjo ceno. Samo vprašajte za "Carling's Black Label pivo."
GoitJ« ▼ gostilnt lo pokuilll Black Label pivo In drai]« yrit« pivo Is lieldenlc ■ (kritimi oa-pUI, nato pa vprašani katero Imajo raj«.
aHa^ \



v VEČ KOT 6 PREIZKUŠNJAH IZMED 10. JE BILA IZBIRA ZA CABLING'S BLACK LABEL PIVO.
BEER
BREWING CORPORATION OF AMERICA • CIIV E I AN D, O HIO
v gore sosednega Obirja k partizanom. Ti fantje so maščevali Poljanca iz Škocijana, ki so ga fašisti zastrupili. Ti fantje so postali maščevalci za nešteto drugih zločinov in krivic, storjenih naši Podjuni."
Drava se vije proti Velikovcu v globokem koritu. Na južni strani se svetlikajo vrhovi bele Pece, na severni strani pa vrhovi Svinje planine, m4d obema gorama se razprostira široka planjava podjunskih dobrav in polj, po sredi pa teče široka, svetla reka proti vzhodu, vedno proti vzhodu. To je naša Podjuna.
Na severni strani se svetijo bele pike. To so Trušnje, to je št. Jur, to so Vašinje, to so Dje-kše. Čudno je, da ta lepa, široka dežela ni dala pesnikov, ni dala učenjakov, kakor so jih dale tesne Hure ali pa ozki Rož. Dala pa je kljub temu mnogo mož, ki so to zemljo branili pred potujče-vanjem. Dala je Krajgerje, Kratite, dala je Weisse, dala je junaka Kranjca, ki je leta 1919 padel v podjunskih dobravah za isto stvar, kakor njegov brat Urh Malič v ziljskih dobravah. Dala je Petke in Sienčnike, ki to zemljo še danes branijo pred tujcem.
Pri Lipiškem grabnu dobi Drava zadnji pritok izpod Svinje. Ta neznatna voda pa šum-Ija:
"Jaz prihajam tam od Vovber, kjer plašuje veliki izdajalec Glančnigg. Njegov stric je zidal Narodni dom v Mariboru, on pa se bori za nedeljivo Koroško. Nič ne marajte, tudi Vovbre, tudi Svinja planino so pognojili slovenski partizani s svojo krvjo in postavili tako večne mejnike slovenski zemlji."
Pri žvabeku zaustavi visok jez dravsko pot. Zato je njena površina tja gor do Velikovca podobna velikemu jezeru. Okupator je njene vode porabil za pogon vojne industrije tja gor do Linca. Sedaj čakajo te sile, da bodo gnale kolesa napredka in sreče našega ljudstva.
Pod Žvabekom se Drava začne poslavljati od koroške dežele. Menda se njeni bregovi zato še zadnjikrat stisnejo k njenim vodam, ko se zvija mimo tihe Suhe, mimo Dromlje in Potoč, kjer se pri Labudu približa versajske-mu plotu, stari jugoslovansko-avstrijski meji. Do tu pripelje Drava vse, kar je nabrala lepega med koroškimi gorami in po koroških dobravah, vse pesmi.
vse vzdihe ter vse kletve in z®' prisege našega slovenskega kO" roškega ljudstva.
Okupator jo je v Labudu ^ | zadnjikrat zajezil, ko da bi hoWl Dravi zabraniti tok proti vzb""! du in hotel preprečiti, da bi ne svetle vode v svobodni doiDO"! vini šepetale bregovom, kaj godi našim bratom na Koro"! škem. Toda Drava se popne soko in se vrže čez jez vsa in jezna in se spusti pri Libel''| čah v Jugoslavijo. Odmev nj«'| nih pen buči kakor grom. Pote)"! se spustijo njene vode, širok(;g svetle in zveste, dalje vzhodu.
ODRASLA DRUŽINA |
štirih oseb želi dobiti primeril stanovanje s 5 ali 6 sobami v V clairski naselbini. Kdor ima za dati, naj blagovoli pokliče	|
UT 1-0139	J
o D

HIŠE NAPR 2 duplex hiši, vsaka za 2 družin' po 6 sob vsako stanovanje—
780-784 ter 788-790 Babbitt ^4
Prinašali dober dohodek; I kopalnica in sink, fornez na p"Ji dve garaži, cemenliran dovoz in ' najnovejše. Dobra transportacij«" lepi slovenski naselbini. Izberil® i dekoriranje po vašemu okusu, f Pokaže se v nedeljo od 2-5 pop' ali po dogovoru. JOHN ROBICH General Building Contractor KE 1-5152
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO'S Cool BASEMENT
Moške 3 ^ smrtne
srajce z dolgimi rokavi
PLETENA RAYON
Hladne, iz rayona pletene športne srajce, ki so lične in udobne. Nekoliko neregularne 3.95 vrste. Dobro ukrojene za pravo mero. Majhne, srednje in velike mere.
•	BELE
•	ZELENE
•	TAN
•	SIVE
Maske 2.95 športne srajce s kratkimi rokavi o $o
Enake fine kakovosti, pletene iz rayona ter s kratkimi rokavi.	^ za
Z manjšimi hibami.
Pošlna in telefonska naročila sprejeta—Pokličite CHerry 1-3000
(Nobena C.O.D. naročila izpod 2,01, davek vklj» se ne sprejme)
Basement oddelek z moško opravo