Leto X., št. 6 a („jutro» xx., st. 31 a) Ljubljana, ponedeljek 6. februarja 1939 Cena 2 Din üpravmsivo ..tuonano. Knafljeva d - Telefon St 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inseratm iddeiekr Ljubljana. Selen-Durgova tli. - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Teiefot) St <2455 Podružnica .'eile Knrenova ulica 2. - Telefon St 190. Podružnica lesemce Pri kolodvoru St 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica rr hovfle v hiši dr Baum- rtn<>riq PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se pose bei ui velia do pošti prejsmana Din 4.- po raznafeal-cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg St. 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayer jeva ul. L Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu. Dragiše Cvetkoviča Inister j® poslanik dr. Cliicar-M?rkovIč Predsednik vlade je obenem nstranji ministsr — Ministra dr. Krek in Snoj sta ostala tnfli v nz\i vladi - Presvetni minister je čiric, finančni dr. DjurZčič RE3GBAD, 6. februarja. AA. Nova vlada je sestavljena takole: preisednik ministrskega sveta in minister za notranje za sleve DRAGTŠA CVETKOV1Č, premetti islsüster dr. MEHMED SP AHO, prssyetni minjster STEVAN ČIRIČ, graäbeni minister dr. MIHA KREK, minister brsz listnice dr. DŽAFER KULENOVIČ, m nister vojske in mornarice armi] s ki gen. MILJUTIN KEDIČ minister brez portfelja ANTE MAŠTROVIČ, mlsslster fcrez psrtfelja FRANC SNOJ, minister za zKStaKje zadeve dri ALEKSANDER CINCAR MAR&OVIČ, pravosodni snissister dr. VIKTOR RUŽIČ, minister za trgovino in industrijo JEVREM TOMIČ, minister za pošto, telegraf in telefon JOVAN ALTI-PARMAKOVSČ, minister za gozdove in rudnike LJUBOMIR PANTIČ, minister za poljedelstvo ónz. NIKOLA BESLIČ, finančni minister dr. VOJISLAV DJURIČIČ, minister za socialno politiko in narodno zdravje MILOJE RA JAKO VIČ, minister za telesno vzgojo D JURA čE JO VIČ, minister brez listnice dr. BRANKO MILJUŠ. Vsi ministri v novi vladi so senatorji ali nar. poslanci razen štirih. Vojni minister Nedič je armijski general, zunanji minister dr. Cincar-Markovič je bil doslej naš poslanik v Berlinu, finančni minister dr. Djuricic pa upravnik Hipotekarne banke. Pravosodni minister dr. Ružič je bil več let ban savske banovine in je bil šele nedavno upokojen. čets se umikajo na francoska tla Umik čez me|o se je začel včeraj popoldne in bo končan danes opoldne Perpignan, 5 febr br V enem ali dveb dneh bodo nacionalisti zavzeli nedvomno tudi še preostale republikanske okraje v Kataloniji Republikanska vojska se je že pričela umikati preko Pirenejev. V taf' je za \ stila Fisrueras. Na desettisoče beguncev prehaja na vseh prelazih preko meje Vse pouročie od Ferpignana do španske meje je prenapolnjeno z begunci. Davi so se na francoski meji pojavili prvi španski republikanski generalštabni oficirji. General Vagalde se je sestal s f.uncoskim obmejnim vojaškim komisarjem polkovnikom Vidalcm. Dogovorila sta se o piehcdu republikanske vo;'ske čez mero. V smislu tega dogovora so pričeli pr'haiati že popoldne prvi oddelki republikanskega topništva preko meje. Sporazum med vejašk ma zastopnikoma obeh držav je h'l dosežen v tem smislu, da bo republikansko vojaštvo na francoskem ozemlju takni razorofeno in razmeščeno po koncentracijskih taboriščih. Oni vojaki, ki bi hote- nresten'ti na nacionalistična tla, bodo poslani v San Sebastian. ökorai istočasno s topništvom so se na meji po:avili prvi oddelki tehničnih čet in pehote Umik republikanske vojske preko francoske meie poteka v popolnem redu Bržkone bo trajal še vso noč in še jutri dopoldne. Preko meje je v pretekli noči prispel tudi predsednik španske republike Azana s svojim spremstvom. V Perpignanu je zahteval potni list, da bi lahko nadaljeval pot v Pariz. Z njim so se pripeljali v Per-pienan tttd» predsednik katalonskega ge-peral'dad Companys, predsednik baskovske vlade Aeuire. ki se ie šele nekaj dni mfdil v Kataloniji, ter prezidentovo spremstvo. O usod' m^'str^keea predsednika Ne-grina in cstaFh c'anov vlade ni nikak'h zanesljivih vesti. Po nekaterih verzijah so davi na vsezgodaj z letali odpotovali v Madrid odnosno v Valencijo, po drugih pa se še mude v Kataloniji. Zunanji minister Dei Vayo se je davi vrnil v Katalonijo, a le za nekaj ur. V Francijo se je potem pripeljal s poslednjimi tovornimi avtomobili z umetninami iz katalonskih muzejev. Avtomobili so iz Perpignana krenili takoj dalje proti Lyonu in v Švico. perpignan, 5. ftb«". br. Predsednik katalonske generalidad Companys in baskov. ski ministrski predsednik Aguire sta prejela potna lista ir sta odpotovala iz Per5 pignana. Novinarjem nista hotela dati ni-kakih Informacij o smeri in cilju svoje poti. Bayonne, 5 febr AA. Snoči je prekj mednarodnega mostu pri Irunu pnVo v bpanijo 1200 republikanskih miličn-Kov, ki so pripadali katalonski vojski. Preo.val stvo je miličnike navdušeno pozdravilo. Cerbera, 5. tem. br. Pet Francovih letal se je davi trikrat pojavilo nad fran; coskim ozemljem. Francosko protiletalsko topništvo jih je takoj pričelo obstreljevati. Tudi republikanski protiletalski topovi so streljali na letala ki so se morala vsakokrat naglo umakniti proti jugu. Pri obstreljevanju je en n>p španskih repubikan-cev eksplodiral. Trije topničarji so bili hu. do ranjeni in eden izmed njih je popoldne podlegel ranam Carcassonne, 5. febr. br. Opoldne je na tukajšnjem letališču pristalo 24 vojaških letal, ki so pribefale iz Katalonije v Fran. cijo. Francove čete so zasedle Seo de Urgel pri Andori Ob sredozemski obali so se približale luki Palamos Perpignan, 5. febr AA Po vesteh iz Andore so predstraže Francove vojske ob 9. dopoldne vkorakale v Seo de Urgel. Razširjeni so tudi glasovi, da so Francove čete vkorakale v Figueras. Salamanca, 5. febr AA. Glavni štab Francovih čet na katalonskem bojišču poreč? da so nacionalistične čete zavzele kraje Lanu, Santa Cre de Guje. Sorelo, La Greva, San Hipoiito de Voltrega, Saturnino de Voltrega, Roda Vilavi, Sandalmar, Aguaviva, Cornela de Selva. Perelo, San Saturnino de Ososmor, Espinvelvas, Arbu-sias, Casa de Selva, Santa Cristina in Deal. Francove čete so oddaljene 3 km od Palamosa ter se na drugi strani približujejo mestu La Bisbal. Poročilo generalnega štaba nacional-ih čet tudi pravi, da je del Gerone popolnoma uničen zaradi požarov in eksplozij, ki so jih povzročili republikanci Republikan-c; so pred prihodom nacionalnih čet prisilil' or^bivalstvo 7apust;ti mesto Mesto Figueras izpraznjeno Perpignan. 5. lebr br. Francove čet« so davi zavzele gorski masiv Monceny, sedaj prodirajo iz Berge vzdolž pirenejske meje proti vzhodu. Doslej niso nikjer naletele na kak resnejši odpor. Severno od Sea de Urgel so iih nekaj časa republi- kanci zadrževali, a le toliko, da so se lahko nj hovi ljudje umaknili na področje republike Andore. Po nekaterih vesteh so jim nacionalisti sledili tudi tja in zavzeli andorsko vas Santa Julia. Pod Sierro del Cadi so zavzel? trdnjavo La Pohla de Leuet, kjer so jih skušali republikanci zadržati, ker se je umikalo po cesti iz Ri polla proti Puigcerdi na francoski meji večje število beguncev. Republikanci so res vzdržali do opoldanskih ur tako, da so se lahko begunski transporti umaknili proti severu. Po še nepotrjenih vesteh so popoldne nacionalstlčne prednje straže prodrle tik pred Figueras. ki so ga ves dan neprestano napadala Francova letala. že snoči je prebivalstvo zaradi silnih letalskih napadov skoraj do ccta evakuiralo mesto. Dopoldne so zapustili mesto poslednji prebivalci, ki so jih Francova lovska letala obstreljevala s strojnicami. Več sto ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Francoska pogajanja z generalom Franconi Burgos. 5 febr AA Havas- Bivši francoski m'nister senator Berard je imel vče raj razgovor z generalom Jordanom, zu nanjim ministrom nacionalistične Španije Po sestanku je Berard izjavil novinarjem da je zelo zadovoljen s sprejemom Razgo voru Berarda z Jordanom je prisostvoval tudi načeln'k kulturnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Teixidor Berard bo odpotoval nazaj v Francijo v sredo ali četrtek Pariz, 5 febr AA Zunanji ministei Bonnet Je sprejel včeraj dvakrat angleškega poslanika sira Erica Phippsa. s ka terim je razpravljal o vprašanju španskih beguncev ter diplomatskih odnoša'ev med zapadnimi državnmi in nacionalno Španijo v zvezi s potovanjem senatorja Berarda v Burgos I velikega fašističnega sveta Italijanski prostovoljci se ne bodo umaknili iz Španije pred popolno Francovo zmago Rim, 5. febr. k. Snoči ob 22. se je v Beneški palači sestal veliki fašistični svet, za čigar sejo je vladalo v vseh mednarodnih polit čnih krogih veliKo zanimanje ker so napovedovali, da bo Mussolinijev govor pomenil zaključ tev priprav za novo akcijo totalitarnih velesil ki se je pričela s francosko- talijanskim sporom padcem Barcelone in zac'njim Hitlerjevim govorom v državnem zboru. Seje se je udeležilo vseh 24 članov sveta. O njej je bil davi izdan komunike, ki pravi: Min predsednik je poročal o splošnem mednarodnem položaju. Veliki fašistični svet je njegovo poročilo sprejel na znanie z velikim odobravanjem. Zunanji minister je podrobno očrtal italijansko zunanjo politiko m ie njrgovo poročilo min predsed-n:k deloma komentiral. Velik' fašistični svet je nato sprejel naslednja sklepa: Veliki faš'st:čni svet je z globokim zadovoljstvom sprejel na znanje govor, ki ga je imel vodja nemške države ob šesti oblerei prevzema oblasti, v katerem je po. nevno pmrlarll politično, ideino in vojaško solidarnost ki vež« faš'p.t:čno In narodno-soei» laično revolucijo ter bodočnost obeh narodov Velik« fašisfčni svet. ki se ie sestal n« dan ko je bila z. okupioMo Gerone o*vo-bo'rna vsa K»t>'«nija barbr rskegra boljše-viškega zatiranja, navdušeno pozdravlja ju- naške španske in legionarske bojevnike, ki so solidarno dosegli zmago in sporoča vsem. da prostovoljne fašlstičnp sile ne bodo zapustile bojišča, dokler borba ne bo končana, kakor se mora končati s Francovo zmago. Nato so razpravljali o 20. obletnici fašističnih vojn h organizacij. Glede na to je fašist:čni svet sklen'1 da se ob tej priliki izpopolni vsa socialna zakonodaja. Končno so razpravljali o zaključnh računih o državnem gospodarstvu v L 1937-38. Seja je trajala dobre tri ure. Veliki fašistični svet se bo prihodnjič sestal v petek. Nj. Vis. kneginja Olga o4i»otovala v Atene Beograd. 5 febr AA. Nj Vis kneginja Olga je odpotovala snoči ob 23 48 s svojima sestrama vojvodinjo Kentsko in grofico Tering iz Beograda v Atene, kjer bo prisostvovala zadušnici ob obletnici smrti svojega očeta grškega princa N kole Ley v Londonu Berlin. 5 febr bi Danes ie odpotoval v I o"don vod;a nemške delavske fronte Ley Kakor zatrjujejo se bo v Londonu sestal ' tudi s Chamberlainom. Grozote vojne na Kitajskem Japonska letala so bombardirala mesto Huajang ter pobila okoli 500 ljudi Cungking, 5. febr br Včeraj dopoldne je 18 japonskih letal napadlo Cungking. Na pad pa se jim je Izjavlovil, ker so jih tik pred mestom sprejela kitajska lovska letala in jih po kratki borbi pognala v beg. Umaknila so se v drugi smeri proti Hua-jangu ter m^sto bombardirala. Jaronske letalske bombe so povzročile strašno razdejanje. Letala so odvrgla na mesto 500 bomb. med njimi mnogo zažigalnih. tabo da so na več krajih v hipu nastali požari, ki so povzročili ogromno škodo. Ok-og 500 Hudi je bilo ubitih in ranjenih. Na tisoče Kitajcev le takoj po napadu pričelo bežati iz mesta. Kljub mrazu so prebili vso nor na prostem v mestni okolici. Japonci so v Huajangu razdejali bolnišnico, tiskarne in uredništva treh listov ter visoko šolo. Sporazum Mehike s Severno Ameriko Washington, 5. febr. br. Snoči je imel mehiški poslanik v Washingtonu daljši razgovor s predsednikom Rooseveltom. Razgovora se je udeležil tudi državni pod-ta'n'k Wel s. Kakor poročajo listi gre za likvidacijo spora ki je nastal med Mehi. ko in Zedinjenim; državami sredi preteklega leta, ko je mehiška vlada podržavila petrolejske vrelce, ki jih je dotlej eksploa-tiral ameriški in angleški kapital. Kakor zatrjujejo, je razgovor potekel zelo ugodno in je pričakovati, da bo v kratkem skle. njen sporazum. Dr. Maček v Samoboru Zagreb. 5 febr o Dr Maček ki se je včeraj pripeliai iz Kupinca v Zagieb kjer 'e konferirai « svolimi ožjimi sodelavc' je bil ianes v Samoboru Pricnstvoval je poroki nekega svojega ožjega prijatelja. Petrolejski ma^nat D Sterfling umrl St. Moritz. 5 febr AA Tu je nenadoma umrl znani petrolejski magnat Henry De-terding, star 72 let Oče pokojnega je bil navaden mornar Ostal je sirota že v 6 letu Služiti je začel v neki več'i amsterdamski banki, vendar pa je kmalu odooto-val v Nizozemsko Indijo, kjer je organiziral podružnico banke. Njegova mednarodna kariera se je začela 1. 1901., ko je postal generalni direktor te banke Posrečilo se mu je koordinirati nizozemske petrolejske družbe, ki so imele že takrat 40.000 delavcev L 1920. je bil imenovan za plemiča Po voini je postal eden naiboli znanih evrop=k;h finančnikov Stanoval je iz-menifno v Londonu Haagu in Amsterdamu Zernunski : Delno o^a'no na severu i« ? glavnem ^mno na rusni. 7-i't-ai bo v dolinah megla. Temperatura se bo dvignila Ste petdeset tet Izmed jubilejev letošnjega leta je menda samo eden tako širok, da ga ni treba vtesniti zgolj na določeni datum: je to stopetdesetletnica začetka francoske revolucije l 1789. Obletnice zgodovinskih dogodkov imajo podoben smisel, kakor obletnice znamenitih posameznikov; medtem ko nas druge silijo k tihi primerjavi med njihovo veličino, njihovimi idejami in stvaritvami in našim lastnim življenjem, nas obi letnice zgodovinskih dogodkov opominjajo k primerjavi naše debe s tedanjo. V zrcalu davno minulih dogodkov skušamo ugledati obraz lastne dobe in jo tako bolje razumeti: to je smisel slehernega zanimanja za preteklost, če nismo raziskovalci ali poklicni strokovnjaki. Velika francoska revolucija, ki jo je v teku l 1789 začelo pariško ljudstvo, je nedvomno eden tistih zgodovinskih pojavov, ki so vredni, da jim posvečamo trenutke razmišljanja sredi vrvenja današnjega sveta in na trdih tleh njegove stvarnosti. Kajti kamen, ki je bil pred sto petdesetimi leti vržen v valove zgodovine. je povzročil kolobarje, o katerih sodijo, da še danes niso dosegli svoje skrajne meje O nobenem zgodovin pojavu ni bila po svetovni vojni tolikokrat beseda ob vseh mogočih prilikah in v najrazličnejših zvezah, kakor prav o francoski revoluciji Včasi se je zdelo, da se njeni spori neugnano nadaljujejo v naših dneh: neštete polemike med ideološkimi tabori so bile neredkokrat tako zabel jene s primeri iz njene dobe, z imeni njenih voditeljev in s citati njihovih nazorov, kakor da bi preteklo med n jo in naši* mi dnevi komaj kakšno desetletje Nekateri so njen vpliv na moč poveličevali in pisali tako, kakor da bi se bili morali vsak dan v spominu pokloniti akterjem velike vstaje in jim izreči zahvalo, da smo lahko sroznali nekoliko več svobode, pravice in človečnosti. Drugi so jo s podobno vztrajnostjo devali v nič in opozar jali na nevarno seme njenih zmot in zablod, ki da še kli-je po vsem današnjem svetu. Kakorkoli je že, polemika o njenih :dejah in smotrih je še vedno živa: plamen, ki je bruhnil na dan l 1789. ni niti po stopetdesetih letih do kraja po-gašen, da. ne zdi se niti žerjavica v pe-nelu Vse kaže, da je v tem kaj več kakor zgodovina, več knkor vonj zspra* šenih arhivov, vsebina šolskih čitank in snov za poljudne zgodovinske spise in ljudska predavanja. Morda je prav to zadosten povod, da se letos pogosteje spominjamo francoske revolucije. Po tolikih srečanjih z njenimi spome-niki, sledovi in zgodovinskimi dokumenti v pariškem mestu in v mnogih njegovih muzejih se mi je bilo primerilo, da sem se nekega dne znašel s spomini njeneda sodobnika in s svežim listom pariškega dnevnika v majhnem, slikovitem parku sredi Palais-Royal. /Vič posebnega ni bilo v tem pariškem popoldnevu, ki sem ga bil presedel na klopi parka; vzlic temu mi ostane nepozaben. Zakaj samo naključje je bilo notelo, da sem prebiral knjižico spominov na začetke francoske revoluciie nekaj korakov od tistega mesta, k;er anstva. Predsednik oblastnega odbora je izdelal predloge za zelo za-želieno spremembo novega zakona o državnem prometnem osebju Tega novega Zdelo se mi je, da v senci Palais-Roya-la, ki je tolikaj zvezan z njeno epopejo, prodiram globlje v njenega duha in da si ne bi bil mogel nikjer drugod tako nemoteno in vendar v takem veličastnem dekorju niene zgodovine obnavljati vročih diskusij o smislu in nesmislu njenega dogajanja, o strahotnih zaletih mase v dobi Terorja in o čudni reakciji napoleonskega časa. ki je z zvezanim snop jem njenih idej zase j al po širni Evropi sementa velike zablode in nič manjšega izvora novih resnic. Poslej je s podobami popoldnevov v parku Palais-Roy sla. z dekorjem častiti iive arhitekture ogromnega zgodovinskega doma in s stebri njegovih arkad ilustrirana v mojem duhu sleherna knìiga o tej »nesmrtni volkulji« kakor je imenoval nekdo letošnjo »jubilant-kocc — Francosko Revolucijo. zakona še ni in tudi ni znano, kdaj bo izšel, pa koliko bodo v njem upoštevani predlogi društva. Oblastna uprava je večkrat posredovala na merodajnih mestih zaradi izrabe letnih odmorov. Toda razmere se kljub obljubam niso mnogo izboljšale. Krivda tiči predvsem v pomanjkanju osebja in kreditov. To vprašanje pa je postalo že tako pereče, da se je začelo z njim baviti tudi že dnevno časopisje. Z uspehom je nadalje društvo interveniralo za izboljšanje razmer v tujskih sobah. Za povišanje prejemknv se je v Ljubljani vršil sestanek vseh strokovnih organizacij uslužbencev državnih ustanov. Izdelana je bila tudi spomenica, ki jo je posebna deputacija oddala banu in Trgovski in Obrtni zbornici. Obljubljeno je bilo, da bodo težnje in želje upoštevane. Nadalje so bili sestavljeni predlogi za spremembo pravilnika bolniškega fonda. Uprava sodeluje tudi pri akciji glede nove uredbe o humanitarnih fondih. Sestavljena spomenica je bila poslana na merodajna mesta. Zastopniki društva v upravi bolniškega fonda so z uspehom sodelovali pri akciji za gradnjo paviljona na Golniku. Pri raznih volitvah v bolniški fond, nabavljalno zadrugo in v podporno društvo so upravo zastopali tovariši. Ker je morala zaradi novega zakona o zadrugah likvadirati zadruga »Dom«, je bilo namesto nje ustanovljeno društvo »Dom«, h kateremu so pristopili skoro vsi člani zadruge. Društvo je v tem času kupilo neko zemljišče pri postaji Rateče-Plani^a Intervencije društva so bile zelo številne in so bile zvečine uspešne. Uprava sa je po svojih zastopnikih udeleževala občnih zborov drugih oblastnih odborov, s katerimi je gojila zelo tesne stike. Mariborski pododbor ljubljanskega oblastnega odbora deluje vzorno in vestno in je z upravo v stalnih stikih. Društvo je med letom priredilo več zelo uspelih izletov tudi v tujino in imelo tudi en družabni večer, ki je lepi uspel. Med letom je društvo podelilo dve podpori, odobrilo eno posojilo in izplačalo na po-smrtninah 10 000 din. Število članstva je naraslo in danes šteje 442 članov Odnosi z drugimi strokovnimi organizacijam? so bili loialni Tajnik j? zaključil svoje poročilo s pripombo, da odbor morda nI imel tolikih uspehov kakor so si član' želeli, da pa za to krivda ne zadene uprave. V bodoče pq je pričakovati i7b-lišanja. Po poročilu blagajnik**, iz katerega je bilo razvidno povoljno stanje t?ko dmSt-vene blagajne kakor tudi stanje raznih fondov, je bila na predlog g. Viadimirja Tominca, ki je podal poročilo nadzornega odbora, soglasno izglasovana razrečnina celemu odboru. Med posameznimi poročili so bi"e zelo živahne debate, posebno v zvezi s predlogorr o ustanovitvi posebnega gradbenega odseka, ki ga je stavila uprava. Zborovalci so po Izčrpni debati sklenili ustanovitev tega odseka, katerega naloga bo izdelati podrobne načrte za grad-njo doma železniških uradnikov, pa izdelava pravilnika po katerem naj ta odsek posluje. Sledile so volitve nove uprave. Soglasno je bila izvoljena predložena lista s predsednikom dr. Matijo Campo na čelu Za I. podpredsednika je bil izvoljen Bruno Parma, za II podpredsednika pa ing. Anton Ozvald Nadalje so bili 'zvoljeni za odbornike ing. Franc Jagodič, Franc Lu-žar, Janko Klarine, Janez Košir, France Lipovšek. Hugo Mešiček Ferdo Hladnik. Franc Sedej in Stanko Cretnik Z* njih namertnike Vpi?r.t:n Benf*b'0'č Franc Kessler, Avguštin M?hle. Mak* Zurlini in Ivan Kastelic V nadzorni odbor Ivan Türk Rudolf Mejsk in .Tcsip ZnldarSič. za njih namestnike pa dr. Alojz Rustja in Mstod Kop'tar. Na kraju so bile na dnevnem redu še Ljubljana preko nedelje Ljubljana, 5. februarja Letoönji predpuet je precej dolg, saj pa- de Kurentov god šele na 21. februarja, pa vendar vsa naša društva in organizacije hite a svojimi prireditvami, da jih c-m prej spravijo pod streho, zlasti pa okoli prvega, ko je «e nekaj cvenka v žepu. Zato je sinoči Ljubljana plesala in rajala na vseh koocih in krajih. Povscd so bile vesele predpustne zabave, veselice in prireditve, povsod je odmeval vesel smeh, ki nam je v teh skrbi polnih čas-h kar v uteho ln več ko potreben. Večja prireditev je bòia ples Jaoranske straže na Taboru, o katerem bomo še prinesli poročilo Dobro so se inveii legionarji na svojem plesu v Delavski zbornici, banovinski uslužbenci in upokojenci pa so se zabavali na svojem večeru v dvorani hotela j-Metrcpol«. Prijatelji Sokola III. so se zbrali na vaičkovem večeru ob Jadranu v Sokolskem domu na TyrSevi cesti, vesel živžav pa Je bil tudi pri absolventih državnih trgovskih šol v Trgovskem domu. Danes zvečer pa je bila še sokolska ma-škaraoa v Stepanji vasi. Današnja nedelja je bala lep zims'- ^n, ki je zvabila smučarje v planine e Ljubljančane pa na krajše spreho. ->r je podnevi solnce Kar prijetno prignalo, čeprav se je gibala tempera ura zjutraj med 5 ia 8 stopinjami. Po dolgem odmoru je prišla na račun ljubljanska mladež, kajti Ilirija je odprla svoje drsališče pod Cekinovim gradom, tako da je bilo tudi tam prav živahno. Trasnvaj jo je udaril v glavo Popoldne je šla po Starem trgu 281etna služkinja Marija Jeničeva. Sredi trga, kjer je pločnik najožji, je hotela prehiteti nekega pasanta. v svojo nesrečo pa ni slišala ali pa ni videla prihajajočega tramvaja, in ko je stopila s pločnika na cesto, jo je voz butnil z vso silo v glavo, da je odletela na pločnik. Takoj so jo m:rab prepeljati v bolnišnico, kjer so Ugo ovili, da ima prebito lobanjo in je njena poškodba prav resna. Se dve nesreči Na Bleiweisovi cesti tik pred Narodnim dcanom je neki vojaški kolesar podrl 25- za- letno prodajalko Milko Kočevarjevo, pošljemo pri trgovcu Pavlinu. Pofckodova- i na Utrnuuu guzum pu^i. oi»™ ^ izbila na glavi in se je morala zateči i do izmed izletnikov v neprevidnosti vrgel Gregoriča, zaposljenega pri podjetju Slo-grad, ld ga je včeraj zasul plaz zemlje in mu natamil desno nogo. Požar na Grmadi Kakor običajno ob iepih nedeljah sta bili tudi danes É marna gora in sosedna G-mada polni izletnikov, ki so se rad o va li lepega zimskega dne in krasnega razgleda, Peano popoldne pa je nenadno nastal na Grmadi gozdni požar. Bržkone je nek- na je v bolnišnico. — Z Jesenic pa so prepeljali v bolnišnico 331etnega delavca Alojzija tlečo cigareto ali pa gorečo vžigalico suho listje in ga zanetil. Skd Gnidcvec na mrtvaškem odru Ljubljana, 5. februarja Pokojnega Škofa Janeza Gnidovca so v soboto c poldne uslužbenci mes nega pogrebnega zavoda prepeljali iz Leonišča v škofijo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Tam leži zdaj pod visokim baldahi-nom v škofovskem ornatu, ab strani pa mu gorijo velike sveče. Vsa dvorana je örno drapdrana. že včeraj, zlasti pa danes so prihajali verniki v škofijski dvorec, 'ia se še enkrat poslove od priljubljenega škofa, ki ga jutri prepeljejo v cerkev Srca Jezusovega, cd koder bo ob 10. nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče k Sv. Križu. Slovenski sodniki so zborovali Ljubljana, 5. februarja Danes dopoldne je bil v glavni razprav-ni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča izredni občni zbor dravske sekcije Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije. Uudeležilo se ga je izredno lepo število člane v. Na dnevnem redu Je bila samo delna sprememba pravil, ki jo je nareüo. vala nova uiredba glede poslovanja raznih človekoljubnih in podpornih ustanov. Ker se ta uredba tiče predvsem naših stanovskih poepon fondov za primer bolezni ah smrti čla..~v, je gtxovo, da njena določila zadevajo v živo mnoge naše stanovske organizacije. Razumljivo je, -la je tudi med sodniki vladalo veliko zanimanje za to, kaj bo občni zbor sklenil za bodoče. Zborovanje, ki ga Je vodil predsednik slovenske sekcije sodnikov dr. Stempihar, je bilo prav živahno, saj so zborovalci zelo vneto posegali v debato in povedali marsikaj tehtnega. V kratkih besedah je že predsednik v svojem uvodnem govoru pojasnil, za kaj prav za prav gre, teme- ljito pa je na podlagi izkušenj, ki jih je imelo društvo od svoje ustanovitve dalie v prvih povojnih letih,, pojasnil potrebe za bodočnost blagajnik društva dr. Rup-nik. Društvo šteje danes 358 članov in daje v smislu posebnega pravilnika svojim članom po.rebna posojila, po smrti članov pa izplačuje njihovim družinam po 12.000 ain posm.tmne. Nova uredba, kije nedavno izšla in mora stopiti po preteku treh mesecev v veljavo, pa spravlja te fonde v resno ne Poeaoiik BOHORIČEVA 5. Telef. 20 59.