IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 18 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I.
glasilo jugoslovanske narodne stranke
Leto I.
V	Ljubljani, dne 2. junija 1934
Štev. 14.
Vojvodina v taboru Narodne stranke
Krasne manifestacije narodne sloge in edinosti — Novosadski shod je bil glasen opomin vladi, da vendar že prične reševati krizo med narodom — Jugoslovanska narodna stranka se je temeljito zasidrala med najširšimi plastmi naroda
Jugoslovanska narodna stranka je vsejala seme svoje ideje in svojega borbenega programa, ki vsebuje vse temeljne pravice, zahteve in želje vsega prebivalstva Jugoslavije, globoko v rodovitne brazde naroda in to zdravo seme je vzkalilo tako, kakor smo pričakovali, mnogokje pa je pokaza-
lo	celo znatno večje uspehe, kakor Pa smo si jih smeli obetati z ozirom na razmere in na zlohotne ovire ter protiakcijo naših nasprotnikov. Dosedanji krasni in nad vse razveseljivi uspehi našega pokreta nam vlivajo nov, silnejši pogum za nadaljevanje za-početega dela in nas povsem potrjujejo, da smo na pravi, le dobrobiti in napredku domovine ter naroda služeči poti, s katere ne bomo krenili niti za korak in bomo odločno vztrajali na njej do končne zmage, do dosege velikega skupnega cilja. Naš mogočen pohod^ v zarji nastopajočih boljših, lepših dni se izraža predvsem v mnogoštevilnih sestankih, konferencah, javnih shodih in zborovanjih v raznih večjih ali manjših krajih prav v vseh pokrajinah naše širne domovine, še bolj pa v ustanavaljanju krajevnih in okrajnih organizacij Jugoslovanske narodne stranke, ki so preplavile že vso državo in obstojajo ter razveseljivo napredujejo skoraj v vseh občinah od Triglava do Vardarja in od Donave do sinjega Jadrana.
Mogočna vera v zmago in odrešenje pod praporom Jugoslovanske narodne stranke ter trdno zaupanje v poštene, odločne in v neštetih borbah preizkušene voditelje nas podpirata v našem trdem delu in opravičujeta naše pričakovanje zmage in lepše bodočnosti.
Živahno naraščanje krajevnih organizacij v Vojvodini in silno zanimanje tamkajšnjega prebivalstva, v prvi vrsti kmečkih in delavskih slojev, za pozitivno udejstvovanje v javnem političnem življenju sta vzpodbudila vodstvo Jugoslovanske narodne stranke, da je sklicalo v nedeljo 27. maja
VELIK JAVEN SHOD V NOVEM SADU.
Napoved tega strankinega javnega zborovanja je izzvala v vsej Vojvodini veliko zanimanje ih pripravljanje ljudstva za udeležbo. Kljub velikim skrbem, ki jih je povzročala za setev nad dva meseca trajajoča suša, ko ni padla na razsušeno, v žgočem solncu s širokimi, globokimi razpokami zevajočo zemljo niti kaplja blagodejnega dežja, so se naši vrli vojvodinski kmetje sestajali in med seboj živahno agitirali za solidarno udeležbo na zborovanju, kjer bodo poslušali iz oči v oči svoje Prave voditelje in zagovornike svojih pravičnih teženj in zahtev. Iz njihovih ust so pričakovali po-
jasnitev svojega pravega položaja, razložitev programa svoje Jugoslovanske narodne stranke in tolažilne besede, ki naj jim vlijejo novega upanja v tolikokrat razočarana, prevarana in marsikje tudi že popolnoma obupana srca.
nah poveljniškega stolpa ime velikega jugoslovanga vojskovodje »Vojvode Mišiča«. Na zoženi strehi stolpa je v divjem vetru vihrala ponosna državna trobojnica, enake pa so bile izobešene tudi na obeh straneh palube in na kljunu ladje,
naš parnik, s stoterimi »borbaši« na krovu pristajal v novosadskem pristanišču, kjer so nas pričakovali Novosadčani in okoličani. Navdušenje in pozdravljanje z ladje in brega se je kmalu strnilo v veliko povorko, ki se je razvila po
':;y
Veličasten shod jugoslovanske narodne stranke v Bihaču
Gornja slika kaže posnetek z impozantnega javnega shoda v Bihaču (Bosna) dne 20. maja t. 1., ki se ga je udeležilo nad 8.000 naših članov in somišljenikov
Sklep glavnega odbora Jugoslovanske narodne stranke in našega poslanskega Jugoslovanskega narodnega kluba, da se po svojih predstavnikih in članih udeležita novosadskega shoda, pa ni ostal osamljen. Tudi v raznih drugih pokrajinah je zavalovila želja naših članov in somišljenikov, da pohite med zavedne vojvodinske brate in pristaše ter jih s svojo navzočnostjo podpro v njihovem delu in stremljenju za zmago poštenja, svobode in pravičnosti. Iz vseh pokrajin z juga in severa ter z zapada in vzhoda države so vozili že v soboto vlaki v srce Vojvodine mnoge člane in pristaše naše stranke.
Nebo se je že pred večerom zagrnilo s težkimi, temnimi oblaki, iz katerih se je obetal izsušeni, razgreti in v pomanjkanju prepotrebne vlage pojemajoči zemlji, bogati žitnici naše domovine, izdaten nebeški blagoslov. Ljudstvo, ki je dolge tedne in mesece zaman prosilo nebo in prirejalo procesije za dež, je dvignilo trudne, v neizmerni skrbi in obupu povešene glave kvišku in s svetlim, oživljenim pogledom pričakovalo re šitve. Bliski so preprezali nebo v vseh smereh, nad Donavo in Savo je završala hladna burja in nebeške zatvornice so se odprle na dolgo in široko. Žejna zemlja je pohlepno vsrkavala in pila preza-željeno močo, svoje poživljanje in novo moč.
V	beograjskem savskem pristanišču je ležal, pritisnjen s svojim belim bokom ob izprani pomol, po-
blatnih obpristaniških cestah v asfaltirano sredino mesta in odkorakala med špalirjem novosadskega prebivalstva na prostrani novi žitni trg, kjer je bila postavljena z zelenjem in zastavami okrašena govorniška tribuna.
S CVETJEM IN POLJUBOM...
Niso se še polegle prve manifestacije, tisoči naših članov so vreli v četverostopih in tudi v gručah iz dohodnih cest in ulic na novi, prostrani Svetojovanski veseli. Med pozdravljanje Beograj-: trg, že se je tribuna napolnila z čanov in Sumadincev so se nepre- našimi poslanci, domačim odbo-stano vmešavali živahni razgovori rom, člani glavnega akcijskega in medklici Dalmatincev, Hrvatov odbora, govorniki in novinarji, in Slovencev, tako da je bil še , Sredi govorniškega odra je spre-pravkar mirno dremajoči parnik
'kjer je zastava nosila ime Jugoslovanske narodne stranke. Kljub viharju in neprestanemu nalivu so prihajale še v trdi noči, okrog 3. ure zjutraj, iz prestolniških domov in ulic goste vrste zavednih, neustrašnih »borbašev«, kakor se imenujejo v Beogradu in osrednjih krajih naše države, naši člani in pristaši, ter vstopale v parnikovo notranjost. Kljub skrajno slabemu vremenu in zgodnji uri, čeprav premočeni skoraj do kože, so bili vrli borbaši sijajno razpoloženi in
naenkrat pozorišče bučnega in pravega jugoslovanskega živžava.
Z majhno zamudo, ki je nastala zaradi zakasnelega prihoda pančevskega parnika, s katerim so se pripeljali mnogoštevilni člani naše stranke iz krajev ob spodnjem toku Donave, je krenil »Vojvoda Mišič« proti izlivu Save v Donavo in nato po njej polnih sedem ur navzgor proti Novemu Sadu. Nekajkrat se je naš beli labod iz sredine ve-etokove struge približal obrežju, se ustavil v večjih pristaniščih in vzel nase nove razširjevalqe ideje Jugoslovanske narodne stranke iz teh krajev. Čim višje smo prihajali, tem hladnejše je bilo. Jutro je vstajalo mračno, oblačno in neprijazno. Kmalu pa je dež prenehal, vetrovi so se zapodili čez nepregledno žitno ravan ob obeh bregovih in kaj skoro se je pokazalo v morju oblakov
stro sliko: črni in prstenorjavi suknjiči vojvodinskih, banaških, sremskih in šumadinskih kmetov so se mešali s svetlimi poletnimi oblekami meščanov in z belimi bluzami državnih uslužbencev, ki jih na zborovališče ni prignala službena dolžnost, temveč iskrena narodna zavednost — predstavil govornike in voditelje stranke.
Prvi je spregovoril, burno akla-miran, predsednik Jugoslovanske narodne stranke, preizkušeni borec za svobodo in narodni poslanec,
G. SVETISLAV HODJERA,
ki je v mirnem, le mestoma po-udarjanem in izredno stvarnem govoru izvajal v glavnem sledeče:
»Dragi bratje in tovariši!
Naj vas najprej iskreno pozdravim z našim pozdravom: »Živelj kralj, živela borba!«
Naš današnji zbor je živ, neizbrisen dokaz naše moči in napredka v novosadskem okraju. Kljub silnemu dežju in neurju, kljub na-sprotniškim nečastnim intrigam, da so s pomočjo raznih, javnosti odgovornih činiteljev odvračali ljudstvo od udeležbe na shodu z zlagano pretvezo, češ, da se zbor sploh ne bo vršil, ste se zbrali v tako lepem številu in zastopane so po svojih odposlancih prav častno skoraj vse vasi in občine iz Vojvodine. Prav ta udeležba in veličina zborovanja sta neizpodbiten dokaz naše vzvišene bratske in tovariške solidarnosti. Nismo prišli med vas, ker bi to morali storiti, temveč smo prišli, ker smo zavedni člani skupne Jugoslovanske narodne stranke, ker smo zahrepeneli po vas in vi po nas.
Mi nismo umetno ustvarjena stranka, kakor je to vladna Nacionalna stranka. Mi živimo in napredujemo, dočim vladna JRKD ra-pidno propada in jo zapuščajo tudi že vsi oni, na katerih ramenih je bila zgrajena. V narodu sa-
jela s prisrčno pesmijo-dobrodoš-lico ljube goste ljubka majhna No- mem pa itak ni imela nobenih ko-vosadčanka in izročila predsedni-!renin in simpatij, najmanj pa kako ku stranke g. Svetislavu Hodjeri j stvarno podlago. Prišli smo, da vli-krasen šopek belih nageljnov in [jemo našemu zdravemu ljudstvu živordečih vrtnic. Naš predsednik neomajno vero v vse dobro, v samega sebe in v lepšo skupno bo-
nosni in popolnoma prenovljeni skozi odprtine parnik »Jugoslovanske rečne plov-,modro nebo. be«, noseč na sveže pleskanih ste-! Solnce je obsijalo zemljo, ko je
se je zahvalil za ta iskreni pozdrav s tem, da je deklico dvignil k sebi in jo poljubil, kar je izzvalo pri množici nepopisno navdušenje. Spontanih vzklikov: »Živel predsednik Hodjera!«, »Živel karlj Aleksander!«, »Živela Jugoslavija!«, »Živeli naši poslanci!«, »Živela pravica in svoboda!«, »Dajte nam svobodo zborovanj, posvetovanj in tiska!« itd., itd. nikakor ni hotelo biti konca in je mogel tajnik novosadske krajevne organizacije g. Pifat šele čez nekaj časa otvoriti shod. Njegovim otvoritvenim besedam je sledil pozdravni nagovor predsednika tamkajšnje krajevne organizacije g. Mojiča, ki je zborovalcem, katerih ogromni, tesno strnjeni krog okoli tribune je nudil zelo pe-
dočnost.
V enem samem kratkem letu smo s pomočjo naroda iz vseh pokrajin države ustvarili v naši stranki mogočno, nesebično, pa skrajno borbeno in odločno zaščit-nico vseh preganjanih in ubogih, prav v njihovih vrstah so nastali največji fanatiki našega pokreta. Krila naše stranke so se razmahnila čez vso državo. Pod njimi se zbira vse ljudstvo, ki je moralo občutiti na lastnih plečih vso »ljubezen« in »naklonjenost« vladne JRKD.
Danes so ti naši nasprotniki iz vrst JRKD izgubili popolnoma svojo glavo. S svojim nepremišljenim ravnanjem gazijo prav one zakone, ki so jih sami iznesli in
sprejeli v narodni skupščini. Vse to izvajajo s silo, kar jim pa prav nič ne pomaga. Namesto, da bi se oprijeli pozitivnega dela za narodov blagor, se zabavajo v tujini in nimajo niti najmanjše skrbi, da bi izdelali in izdali prepotrebne zakone, s katerimi naj bi se ublažila današnja gospodarska kriza
Fašizem v kakršnikoli obliki v naši državi nima in ne more imeti nobenih tal za razvoj in napredek. Isto je s komunizmom, ki je popolnoma nemogoč in izključen. Pri nas imamo v pretežni večini male posestnike, katerim pa moramo z vsemi sredstvi zagotoviti znosno življenje in čim večji napredek v njihovo in v skupno korist države. Zato se mora določilo § 471. srbskega državljanskega zakona, da se kmetu ne sme prav za nobeno stvar prodati osnovnih 5 juter zemljišča, hiša, gospodarsko poslopje, potrebno orodje in živina, kar neobhodno potrebuje za svoje in za vzdrževanje svoje rodbine, razširiti na vso državo. Naša politika v tem pogledu zasleduje cilj, da morajo vsi naši kmečki ljudje dobiti skromne lastne domove, ki jim jih ne sme nihče vzeti, pa najsibo za karkoli: ne za dolgove in ne za davke!
Ko smo ustanavljali našo Jugoslovansko narodno stranko, so naši nasprotniki govorili in še vedno govore, da smo le umetno ustvarjena opozicija. To ni res! Čimbolj se jim odmikamo, današnjim oblastnikom, tembolj silijo oni za nami, ker se predobro zavedajo, da smo mnogo, mnogo boljši od njih in da nas ves naš narod prav zaradi naše odkritosti in poštenosti vedno bolj vzljublja. Res je sicer, da smo bili izvoljeni pri zadnjih skupščinskih volitvah na eni, skupni listi. Enako res pa je, da smo se mi takoj, ko so sedanji naši nasprotniki iz vladnih vrst pokaza-
li	svoj pravi obraz in svoje dejanske namene, ko so ustanovili svojo umetno zgrajeno stranko JRKD, zbrali z lastnim delovnim programom v splošno narodno korist v svoji opozicijski stranki. Sedaj govore, da smo protidržavni. Kdo pa je država? Narod je država! Ali smo mar mi protidržavni, ki smo vselej in dosledno branili in zastopali vse narodne pravice, ali pa so to oni, ki so sistematično teptali svobodo in ubijali narod gospodarsko, finančno in moralno?
Naši nasprotniki prav dobro vedo, da smo mi najboljši patrioti, da smo se vedno brez vsakega pomišljanja in preračunljivosti zvesto borili in krvaveli za svobodo, za državo, za kralja in za narod ter da smo to še vedno vsak trenutek pripravljeni storiti.
Večino našega naroda pa tvorijo poleg kmetov še delavci, mali trgovci in obrtniki. Njihovo eksistenčno vprašanje v osvobojeni domovini pa enako ni rešeno, kakor še ni rešeno kmečko, oziroma še precej manj. Narod, predvsem pa naš mali človek, danes nadvse upravičeno zahteva znižanje davkov vsaj na razmerje pred 6 leti, ko so bile cene kmečkih pridelkov še znatno višje, ko je bilo življenje našega kmeta vsaj še znosno in so živeli z njim znosno življenje tudi ostali sloji malih ljudi, delavcev, obrtnikov in malih trgovcev. Brez soli, petroleja, vžigalic in drugih monopol, predmetov narod ne more biti. Zato se morajo cene teh predmetov absolutno in neodložljivo znižati. Vse to in še marsikaj drugega, nujno potrebnega je odvisno le od uvidevnosti, občutja dolžnosti in skrbi za narodno dobrobit ter od dobre volje narodne skupščine, ki bi to mogla in morala narodu dati v 24 urah. Namesto tega pa doživljamo zabavne izlete narodnih poslancev po naši rivieri in po tujini.
Razumljivo je, da takega »delovanja za narod« poslanci Jugoslovanske narodne stranke absolutno ne morejo trpeti in mirno opazovati. Zato izvajamo neizprosno borbo za narodne pravice in njegovo dobrobit. To nam je prineslo časten naziv »borbašev«, dočim se poslanci vladne stranke JRKD imenujejo med narodom »amenaši«, ker vsi brez vsakega pomisleka za narod izrekajo ob vsakem predlogu ali zakonu, brez ozira na neizmerno škodo za splošne narodne interese, svoj stereotipni »amen« oziroma večni »za«. Razumni narod je pač izvrstno pogodil označbo obeh strank. V sedanji narodni skupščini ne uživajo prav oni sloji, ki so najmnogošte-vilnejši in najpotrebnejši, prav nobene zaščite, ker so vladni poslanci iz vrst JRKD pač v večini s svojimi 286 mandati, dočim premore naša opozicionalna Jugoslovanska narodna stranka le 10 poslancev, ki pa so vsi, od prvega do zadnjega, nad vse odločni, pošteni, borbeni in dosledni.
Vladna JRKD skuša s pomočjo svojih poslancev ublaževati krizo tam, kjer je sploh ni oziroma je to nepotrebno. Najbednejši in najpotrebnejši pa naj brez pomoči in sočutja narodnega predstavništva propadajo v svojo in v škodo vse države. Vzemimo za primer le zakonito zaščito, famozni § 5 naših denarnih zavodov, ki ne izplačujejo nobenih vlog in svojih obveznosti, dočim nasprotno pobirajo in z vsemi sredstvi izterjujejo od svojih upnikov, predvsem malih ljudi, visoke obresti in dolgove ter tako silijo svoje vlagatelje, da prodajajo v pomanjkanju in pod silo razmer svoje vložne knjižice za 30 do 40 odstotkov dejanske vrednosti.
Poleg vseh zahtev, ki jih vsebuje temeljni delovni program naše res ljudske stranke, zahtevamo predvsem tudi izmeno generacij. V politični areni naj nastopijo novi, neomadeževani ljudje, ki naj ob zagotovitvi in varstvu političnih narodnih svoboščin delajo res le dobro za narod, kralja in domovino, za katere smo vselej pripravljeni dati svoje življenje. Kdor tega noče storiti, nima in ne sme več imeti mesta med nami, med narodom.
Zato naprej v borbenosti in disciplini do končne zmage!
Govor predsednika g. Hodjere je bil neprestano prekinjan z glasnim priznavanjem in navdušenimi vzkliki. Za njim je spregovoril narodni poslanec iz petrinjskega okraja na Hrvaškem
G. JOSIP STAŽIC,
ki je s svojim govorom prav tako razvnel poslušalce. Med drugim je dejal:
»Borbaši in prijatelji!
Ne bom vam podrobno razlagal našega programa in zahtev, ker bodo to storili večinoma moji tovariši. Tudi z našim delom v narodni skupščini se ne bom hvalil, čeprav ni ravno majhno in bi pohvalo zaslužilo. Pač pa moram ugotoviti razne očitke, ki jih moramo poslušati iz ust naših političnih nasprotnikov v narodni skupščini, v prvi vrsti pa to-le: »Kaj boste vi, okrog katerih se zbira le sama revščina, dočim stoje bogati sloji v vašem pokretu popolnoma ob strani!« Res je to in se tega prav nič ne sramujemo, temveč smo šele ponosni na to. Menim, da prav nii, poslanci Jugoslovanske narodne stranke, med vsem narodnim predstavništvom najbolje razumemo pojem patriotizma, ki zahteva od vsakogar, kdor pride v odgovarjajoč položaj, da tudi resnično dela le dobro v korist države in naroda. In prav tega dela nam nihče ne more odrekati.
Najmočnejše vprašanje v naši državi je agrarno. Koliko je dosedanja vlad. večina storila v narodni skupščini in drugod za njegovo uspešno, pravilno rešitev, je vsakomur znano. Tudi posledice tega nedela se kažejo vsak dan v stra-hotnejši podobi na narodu samem. Med vas prihajajo ti vladni narodni predstavniki in vam v sladkih besedah skušajo umetno vcepiti vtis, češ da so res nekaj storili za vas in da bi se vam moglo še mnogo slabše goditi, če bi ne bilo njih in njihove »pomoči«. Tolažijo vas s puhlimi frazami in nikdar iz-polnjivimi obljubami, nihče pa vam pa ne pokaže pravega izhoda in varne poti iz sedanjega splošnega gospodarskega kaosa in neznosne, vse ubijajoče krize.
Tudi mi smo prišli med vas, kakor smo to vedno radi in brez vsake spekulativnosti delali. Prišli pa smo s trdnim, čistim namenom, da vam pokažemo edino pravo, temeljito proučeno pot k izboljšanju. Z vašim sodelovanjem hočemo že končno napraviti v naši državi in državnem gospodarstvu temeljit, trajen red. Mi nikogar ne napeljujemo k uporu, kakor se nam to skuša podtikati, temveč le branimo in tolažimo narod v njegovem silnem trpljenju in ga varujemo pred obupom in vsemi eventualnimi posledicami.
Mnogo se je govorilo o osvo-bojenju, toda to še ni popolno. Osvobodili smo se res zunanjih državnih sovražnikov, nismo se pa še notranjih lopovov, ki so mnogokrat še hujši, ker delajo skriva] in zahrbtno, navadno pod najbolj nedolžnim, dobrohotnim in patrio-tičnim obrazom. Dokler bomo trpeli v svoji sredi neštete brezvestne korupcioniste, ki nam pijejo kri in vse zdrave narodne gospodarske sile, ne smemo misliti na izboljšanje. Te korumpirane zaje-dalce je treba iztrebiti in jih »dvigniti« na vešala. Da pa lahko zločinsko delo teh laži-nacionalnih elementov in izkoriščevalcev javno obsodimo in pribijemo, zahtevamo brezpogojno svobodo kritike in tiska. Nemudoma naj se tudi izdela najstrožji zakon proti korupciji, ki naj določa med drugim, da se dotičnik, ki bi zagrešil ko-ruptno dejanje v vrednosti do 5000 Din, kaznuje z ječo 5 let, če pa je to minister, senator ali nar. poslanec, pa z 10-letno ječo. če bi znašala na korupten način pridobljena vsota nad 10.000 Din, naj se v vsakem primeru določi smrtna kazen z obešenjem. Le s takimi radikalnimi ukrepi bomo mogli ozdraviti naše javno življenje in ustvariti narodu res lepšo, zdra-vejšo bodočnost.«
Zahvala in priznanje zbranega ljudstva poslancu g. Stažiču se je prelilo v bučno ploskanje in navdušeno pozdravljanje, ko je podelil predsednik zborovanja besedo za srbskim in hrvaškim govornikom predstavniku Slovencev, predsedniku akcijskega odbora stranke iz Ljubljane
G. DR. IVU POTOKARJU,
čigar iskrene besede so bile:
»Bratje!
Prinašam bratske pozdrave izpod sneženih planin, od Drave in Mure, kjer se prav tako v navdušenju razvija prapor Jugoslovanske narodne stranke za enakost, zakonitost in svobodo vseh Jugoslovanov.
Politične metode vladajoče Nacionalne stranke so v Sloveniji dovedle končno do tega, da je izgubil narod, kakor nikoli poprej, vero v pravičnost in poštenje, ker se postopa sistematično po načelih take politične morale, da usposablja članska izkaznica Nacionalne stranke celo največjega ničvredneža za državljana prvega reda z vsemi privilegiji, dočim se postav-
lja večina poštene slovenske javnosti v vrsto državljanov drugega reda, kjer velja namesto privilegija gola brezzakonitost in se celo iskrenim parodnim idealistom podtikata protidržavnost in punkta-štvo samo radi tega, ker se, sledeči glasu svoje vesti, sramujejo pokriti grehe obstoječe nasilne Nacionalne stranke. S tem se jugoslovanski nacionalizem ne ustvarja, s tem se on upropašča.
Slovenci ljubijo vsi brez izjeme to našo lepo, mogočno jugoslovansko državo, vedoč dobro, da brez nje ni tudi njih, odklanjajo pa z malimi izjemami kar najodločneje politične metode, ki jih uvaja pod krinko jugoslovanskega nacionalizma vladajoča protinarodna Nacionalna stranka.
Vera v pravico in poštenje v narodu ne sme izginiti, temveč se mora vzbuditi. Vstajenje se napoveduje, in ker verujemo v Vstajenje, stopamo z navdušenjem in polnim zaupanjem pod zastavo Jugoslovanske narodne stranke, na kateri blesti njeno osnovno geslo: »V svobodi iz naroda za narod!«.
Živela Narodna stranka! Živel narod! Živela Jugoslavija!«
Kot četrti govornik je nastopil član glavnega odbora in predsednik akcijskega odbora za primorsko banovino v Splitu
G. DR. OSKAR TARTAGLIA,
ki je sporočil zborovalcem iz Vojvodine iskrene pozdrave pristašev Jugoslovanske narodne stranke s sinjega Jadrana in iz vse primorske banovine, kjer je pognala ideja naše stranke svoje globoke korenine med najširšimi plastmi naroda in se izraža to dejstvo v neprestanem ustanavljanju in širjenju novih strankinih in okrajnih organizacij. Sporočil je željo, da tudi Vojvodina postavi enako trden temelj Narodni stranki na Severu države, kakor ga je postavilo naše ljudstvo v kršni Dalmaciji na jugu.
Nov val navdušenja po besedah odličnega dalmatinskega narodnega borca je preplavil širni zboro-valni prostor, ko se je pojavil na govorniškem odru predsednik Jugoslovanskega narodnega poslanskega kluba.
G. DR. MILAN METIKOŠ,
ki ga ves narod širom države prav dobro pozna kot brezkompromisnega, energičnega in najpo-štenejšega borca za svobodo, pravičnost, enakopravnost in ostale narodne pravice.
V	svojem izvajanju je naglasil, da se nismo sestali radi kake brezplodne, le zunanje parade, temveč zato, da si odkrijemo kot pravi bratje svoje srce in si v medsebojnem zaupanju potožimo svoje križe in težave. Med zborovalci so navzoči v pretežni večini poljedelci in delavci, kar daje pravo sliko resničnega sestavnega stanja naroda, ni pa seveda blizu veleposestnikov in drugih mogočnežev, ki žive večinoma v tujini in lahkomiselno zapravljajo premoženje, zgrajeno z žulji desetti-sočev naših jugoslovanskih kmečkih sinov. Zato najodločnejše zahtevamo, da se dodeli zemlja onim, ki jo ljubijo in res sami obdelujejo. Da bo ta naša zahteva venčana z uspehom, se mora pač vse delovno ljudstvo organizirati v svoji zaščitnici, v Jugoslovanski narodni stranki, ki bo tako postala dovolj močna in vplivna, da bo mogla uspešno izvesti svoj veliki program v korist naroda in države.
Skoraj najpogostejše je v našem javnem življenju vprašanje: »Kdo pa je kriv tega stanja, zakaj nam je težko?«
Pri postavljanju svojega strankinega programa smo že v suhih
argumentih, izoblikovanih v naših zahtevah, navedli glavne vzroke tega neznosnega stanja. Med glavnimi vzroki je katastrofalni padec cen kmečkih pridelkov, dočim mora ljudstvo plačevati vse svoje potrebščine v trgovinah vsak dan po višjih cenah. Karteli še vedno iz-mozgavajo narod in kljub splošni zahtevi še vedno nimamo zakona proti korupciji, kar pa je razumljivo, ker se korupcionisti skrivajo prav za vladno JRKD, ki bi morala predložiti skupščini omenjeni prepotrebni zakon. Rešiti je tudi treba vprašanje razdolžitve kmetov, obrtnikov in malih trgovcev in sicer na skupen način, ker imajo vsi ti dolgovi skupno vzročno in interesno obeležje. Sedanji način razdolžitve kmetov ne ustreza temu namenu, ker škoduje ostalim stanovom malega človeka. Ne odgovarja pa tudi zato, ker razdol-žitev ni zamišljena v pravilnem razmerju s cenami kmečkih pridelkov v času zadolžitve.
Boriti se moramo tudi proti tuji industriji, to pa radi njene izkoriščevalske prakse na škodo državnega in narodnega imetja in blagostanja. Nimamo ničesar proti tej tuji industriji, ker nam je bila marsikje potrebna, če bi se ona zadovoljevala le z običajnim zakonitim državljanskim dobičkom. Kaj se pa v resnici dogaja, je javnosti znano. Poleg tega pa je ta tuja industrija privlekla v svoje tukajšnje obrate desettisoče tujih uslužbencev, dočim sposobni domačini propadajo v bedi in brezposelnosti. Zaščititi moramo tudi naše domače obrtnike pred brezsrčno, vse ubijajočo tujo industrijsko konkurenco, kakor to nazorno vidimo n. pr. pri »Bati« in naših čevljarjih. Narod si bo moral pomagati sam in z lastno močjo po zakoniti poti rešiti svoje zdravo eksistenčno vprašanje.
Sledil je kratek govor narodnega poslanca
G. DRAGUTINA PERKA,
ki je sporočil iskrene pozdrave našega ljudstva iz Hrvaškega Zagorja in vzpodbujal navzoče, naj delajo po vzgledu velikega češkoslovaškega državnika, predsednika republike Češkoslovaške T. G. Masaryka vedno le za narod in državo, to pa le pošteno in častno.
Po njegovih lepih, vzpodbujeval-nih besedah je nastopil viharno pozdravljen narodni poslanec
G. MILOŠ DRAGOVIČ,
katerega temperamentna, neprestano z izrazi narodnega soglasja ja pritrjevanja spremljana izvajanja so izzvenela v glavnem v naslednjem:
»Vaša mnogoštevilna udeležba na tem zboru dokazuje, da so vas združile težave in skupno trpljenje v pozitivnem delu in borbi za izboljšanje celotnega položaja. Če hočemo v tem pogledu ozdraveti moramo predvsem pričeti čistiti in celiti glavne rane, skozi katere nam odteka naša srčna kri. Spremeniti je povsem treba sedanji davčni sistem, končati se mora sedanja praksa, ko se ne izbirajo sredstva za prisilno izterjavanje davkov, uvesti se mora progresivna obdavčba prisilno izterjavanje davkov se mora brezpogojno ukiniti in končati se mora absolutno vladanje sedanjih strankarskih mogotcev iz tabora JRKD, ki so prišli do oblasti le po zaslugi izjemnih razmer in ki si sedaj laste monopol na nacionalizem. V državi morajo biti vsi državljani enaki.
Nikakor ne morem razumeti, s kakšno pravico so se ti člani narodnega predstavništva v imenu naroda klanjali spominu na »otoku smrti« Vidu pokopanih borcev, ko pa niso še doslej v vseli 15 letih
Naši shodi v Sloveniji
V nedeljo, dne 10. junija 1934
bo priredila
Jugoslovanska narodna stranka
oziroma njen poslanski klub v Sloveniji naslednja javna zborovanja, na katerih bodo poročali o sedanjem gospodarskem in političnem položaju ter o strankinih organizacijskih zadevah razni naši poslanci, člani akcijskega odbora iz Ljubljane in razni domači govorniki.
Shodi bodo:
V Žireh ob 7. uri zjutraj pred župno cerkvijo,
v primeru dežja v gostilni g. Gostiše.
V Gorenji vasi ob 11. uri dopoldne na dvo-
rišču pred Hrovatom.
V Stranjah ob pol 4. uri popoldne pred
Cerkvenim domom.
Na teh treh shodih bo poročal predsednik stranke, nar. poslanec g. Sve-tislav Hodjera in drugi.
V Rajhenburgu ob 8. uri zjutraj na prostem
pod lipo pri gostilni Klanjšek.
V Krškem ob pol 11. uri dop. na sejmišču
pred hotelom Gregorič.
Na obeh shodih bosta poročala narod, poslanca gg. Josip Stažič in dr. Nikola Kešeljevič ter drugi.
V Markovcih pri Ptuju ob 7. uri zjutraj
pred cerkvijo, v primeru dežja v gostilni Rožmarin.
V Dornavi pri Ptuju ob 10. uri dopoldne
pred cerkvijo ali v primeru dežja v gostilni Slana.
V Gorišnici ob pol 3. uri popoldne pred
gostilno Horvat oziroma ob slabem vremenu v njej.
Na vseh treh shodih bosta poročala narodna poslanca gg. dr. Stjepan Bačič in Miioš Dragovič ter drugi.
V Prekmurju:
V Ša lovcih ob 7. uri zjutraj pred gostilno
Stevanec.
V Gornjih Petrovcih ob 9. uri dopoldne
pred gostilno Smodiš.
V Gornji Lendavi ob 11. uri dopoldne pred
gostilno Maršik.
V Nuskovi ob pol 2. uri popoldne pred
gostilno Mekiš.
V Cankovi ob 4. uri popoldne pred gostilno
Vogler. V primeru slabega vremena bodo shodi v omenjenih gostilnah.
Na vseh petih shodih bosta poročala narodna poslanca gg. Dr. Milan Me-tikoš in Drasutin Perko ter drugi.
|osvobojene Jugoslavije niti najmanj poskrbeli za tovariše teh ju-jiiakov, za mnogoštevilne vojne in-jvalide in za stradajoče rodbine | vseh onih, ki so položili svoje življenje na oltar domovine in katerih i kosti trohne v tuji zemlji na Vidu, jv Albaniji, nad Solunom in drugod.
Šolanje na vseh zavodih se mora omogočiti predvsem najrevnejšim stanovom, zato naj se ukinejo neznosne šolnine. Narodna banka danes ne izpolnjuje onih ciljev, za katere je bila ustanovljena. Tudi tu, kakor tudi pri vseh ostalih državnih in privilegiranih gospodarskih ustanovah je potrebna temeljita remedura.
Upam, da vas bo končno skrb za vaše rodbine in vaše potomstvo vendarle pripeljala na pravo pot, v okrilje Jugoslovanske narodne stranke. Čas je že, da se vam odpro oči. Zavedati se morate, da narod daje oblast in da jo narod tudi jemlje! Vedno pa bodite resni in stvarni, trezno premislite vse, kar delate in dičite se z naj-vzornejšo disciplino, kakor so je zmožni le borci in člani Jugoslovanske narodne stranke!«
Navdušenje množice med govorom poslanca g. Dragoviča ni poznalo meja in ko je skončal govor, so zborovalci soglasno zahtevali, naj jim še govori. Zaradi kratkega časa in mnogoštevilnosti ostalih govornikov g. poslanec ni mogel ustreči tej splošni želji, čeprav bi bil rad še marsikaj povedal in razložil.
Za njim so govorili še o raznih aktualnih zadevah, političnih razmerah v posameznih krajih in o protizakonitem načinu političnega boja s strani JRKD še g. Milutin Božič iz Ložnice, ki je nastopil v narodni noši in je zlasti žigosal razne poneverbe v državnih ustanovah in prepisovanje nagradene-ga ali prisleparjenega denarja na navidezne lastnike in lastnice (predvsem ne ženine dote), dalje je izrekel iskren, nad vse prisrčen in globoke vere v našo moč in lepšo bodočnost prežet govor v imenu oniladine Jugoslovanske narodne stranke akademik g. Aleksander Stevanovič iz Beograda, za njim je podrobno razčlenil razmere na deželi narodni poslanec g. Vlada Krstič, ki je tudi prišel v šuma-dinski narodni noši in ki je svoja izvajanja spretno zasolil in ilustriral z dvema duhovitima črnogorskima anekdotama, obenem pa na podlagi dejstev dokazal, da narod nikdar ne more dajati iz sebe toliko, kolikor nakradejo leto za letom v naši državi na račun državnega in narodnega imetja razni korupcionisti, sleparji, tuji špekulanti in privilegirani dolgo-prstneži. Račun vseh neštetih afer, ki so javnosti že ali pa šele bodo znane, mora v vsakem primeru plačevati ubogi narod. Prav lep pozdrav je naslovil na zbrano množico vojvodinski rojak, direktor osrednjega našega glasila, član glavnega odbora stranke in publicist g. Vojin Puljevič, ki je pozval vse navzoče k podrobnemu organizacijskemu delu, za njim pa je nanizal domačin, 65-letni osiveli narodnjak g. Milan Petrovič iz Novega Sada pred očmi poslušalcev več živih primerov iz nezakonitega poslovanja v mnogih vojvodinskih, bačkih, banatskih in sremskih podeželskih občinah, kjer prejemajo kmetje potrdila o plačanih davkih kar na odtržkih navadnega zavojnega papirja in morajo včasih plačevati svoje javne dajatve kar po večkrat. Tudi njegova izvajanja je ljudstvo nagradilo z bučnim ploskanjem.
Kot zaključni govornik se je pojavil na govorniškem odru izredno simpatični narodni prvoboritelj, beograjski univerzitetni profesor in narodni poslanec naše stranke
G. DR. ŽIVAN LUKIČ.
V	svojem govoru, prepletenem vsevprek z duhovitimi domislicami in nazornimi ilustracijami iz praktičnega vsakdanjega življenja, je najprej razložil pravilno pojmovanje državnega in narodnega edinstva, nato pa začel problem, j kako popraviti splošno gospodarsko stanje in kulturno dvigniti najširši narod. Priporočil je raznim oblastnikom in površnim hvalu-nom, naj si ogledajo resnično sliko
o	bedi in životarjenju jugoslovanskega naroda v kmečkih preprostih domovih in v delavskih stanovanjih na mračnih terazijah, s katerimi se tako radi bahajo pred tujci. V narodno skupščino morajo j priti res pravi ljudje, ki bodo z vzorno organizirano državno pomočjo uspešno reševali narod pred obubožanjem in popolno propastjo. Nanizal je vsa važna vprašanja, ki se morajo rešiti čimprej, ki jih pa poznamo že iz podrobne obrazložitve delovnega programa naše stranke.
Posebno poglavje je govornik, čigar besede in krasen način iz-našanja so naravnost očarale neutrudno poslušajočo množico, posvetil žigosanju delovanja vladne JRKD-stranke, ki je zapisala svoj edini in resnični program z bičem trpljenja, brezpravnosti in neenakosti vseh državljanov na sama pleča Jugoslovanskega delovnega ljudstva. Edino sredstvo, da se te nevzdržne razmere končajo in prične naše ljudstvo že vendar živeti človeka vredno in količkaj znosno življenje, je, da se vsi stanovi brez razlike čimprej politično opredele na stran Jugoslovanske narodne stranke, kje je
TVORNICA
CIKORIJE
Naš pravi domači izfett!
edino še zavetje vseh borcev za svobodo, enakost in pravičnost.
Ko je predsednik g. Mojič še prečital pozdravna pisma in brzojavke prijateljev iz raznih krajev države, je zaključil res krasno uspeli shod, ki je pokazal, da je vsa Vojvodina v taboru Jugoslovanske narodne stranke in da je JRKD v žitnici naše države med ljudstvom za vekomaj odzvonilo. S prihodom naših vrlih »borbašev« in propagatorjev ter voditeljev Jugoslovanske narodne stranke v Novi Sad je dobil narod novo veliko upanje v izboljšanje položaja: prinesli smo s svojim prihodom zemlji obilo prepotrebnega dežja, pa tudi zvesta srca naših nepokvarjenih kmetov z vojvodinske ravni smo napojili z novim pogumom, z novim zaupanjem in z novo tolažbo iz čistega vira resnice.
Iz našega pokreta
S seje glavnega odbora
Pretekli ponedeljek po krasno : uspelem novosadskem shodu se ! je ves dan vršila v prostorih naše i stranke v Beogradu, Čika Lju-jbina ulica 18-1., seja glavnega od-bora Jugoslovan, narodne stranke. Na seji, ki so se je udeležili stranke iz vse države, so se raz-j pravljala razna organizacijska in | splošno aktualna vprašanja. Vod-! stvo stranke je izdalo po seji sle-j deči komunike :
»Seja glavnega odbora Jugoslo-| vanske narodne stranke.
Glavni odbor Jugoslovan, na-
1	rodne stranke je imel svojo sejo dne 28. maja t. 1. v prostorih taj-'ništva stranke. Po podanem po-iročilu o stanju organizacij stranke v vsej državi, kakor tudi o da-Inašnji politični in gospodarski |situaciji s strani predsednika g. jSvetislava Hodjere se je razvila diskusija, katere so se udeleževali dr. Milan Metikoš (Glina), dr. Ivo Potokar (Kamnik, dravska bano-:Vina), dr. Oskar Tartaglia (Split),
| Milan Pilinovič (Bihač), dr. Božidar Dužanin (Sremska Mitroviča), Antonije N. Bačič (Niš), Vlaj-ko Stankovič (Niš), Uroš Vlahovič (Peč), Andrija Pifat (Novi : Sad), Dragutin Perko (Varaždin), Svetislav Radojčič (Rakari-Mio-nica), Josip Stažič (Petrinja), Miloš Dragovič (Lebane), Sava Mojič (Novi Sad), Vladimir Krstič (Smederevska Palanka), Petar Miletič (Gaj-Banat), Milutin Božič (Šor-Loznica), Čeda Martič (Svilajnac), Vasa Rakič Rano-štar-Srem), Andra Popovič (Beograd), Ljubivoje Jovičevič (Uži-čka Požega), Mibdrag Paunovič (Beograd), Delimir Petrovič (Jagodi na), dr. Laza Stevanovič (Beograd), Živojin Krstič (Beograd), Strahinja Mešterovič (Kotor), Dragomir Arambašič (Beo-
grad), Vojin Puljevič (Beograd) in Teša Bogosavljevič (Beograd).
Na seji, ki je trajala do- in popoldne, je bilo sprejetih več važnih sklepov glede nadaljnega dela strankinih organizacij; pravtako tudi potrebni sklepi za volitve narodnih poslancev in eventualne volitve banovinskih svetovalcev ter za volitve v mestnih občinah.
Sprejet je bil tudi načrt za shode in zborovanja Jugoslovanske narodne stranke v teku letošnjega leta.
Izvoljen je bil izvršni odbor, ki je prejel vsa potrebna pooblastila v smislu statutov.
Sklenjeno je bilo, da se skliče kongres Jugoslovanske narodne stranke.
Razpravljali so se statuti omladinske organizacije Jugoslovanske narodne stranke.
Sprejet je bil sklep, da se z namenom, da se uvede varčevanje in podpira domača delavnost, priporoča vsem pristašem Jugoslovanske narodne stranke, da propagirajo narodno nošo in da prihajajo člani na vse strankine manifestacije v narodnih nošah.
Sprejeti so bili razni sklepi glede organizacijskih vprašanj in okrepitve strankinega tiska
V Beogradu, dne 28. maja 1934.
Iz tajništva Jugoslovanske narodne stranke.
IZ OSREDNJEGA VODSTVA STRANKE.
V izvršni odbor Jugoslovanske narodne stranke so bili dne 28. maja t. 1. izvoljeni: g. Svetislav Hodjera kot predsednik, gg. dr. Lukič, dr. Potokar in Bačič kot podpredsedniki in gg. Josip Stažič in Miloš Dragovič kot tajnika. V strankini eksekutivi za vso državo je tudi še 9 drugih članov glavnega odbora.
VSEM ČLANOM IN PRISTAŠEM!
Z ozirom na izredne razmere nam je omogočeno prirediti v Sloveniji v nedeljo 10. junija zaenkrat samo zgoraj navedene javne shode, katerih naj se vsi člani in somišljeniki polnoštevilno udeleže. Pripeljite s seboj vse svoje znance, ki se zanimajo za našo stranko in njen pokret. Vsa podrobna navodila dobe naši zaupniki v teh krajih pismeno čimprej.
V ostalih krajih, kjer naj bi se shodi še vršili, bodo shodi drugo nedeljo, dne 17. junija, kar naj blagovolijo vsi prizadeti blagohotno upoštevati. Vse podrobnosti sporočimo pravočasno pismeno. Pripravljajte se že sedaj na shode in agitirajte za svojo stranko!
ŽIRI.
Ljudstvo se je pri nas spametovalo pod težo sedanjih obupnih razmer, ko kličemo na vse strani na pomoč, kakor izgubljeni popotnik sredi puščave. 2e ponovno smo se pa morali prepričati, da nas gospodje od JRKD ne slišijo in nas
Strada delavec, strada obrtnik, olajšalo idejno in državljansko' program bo skušala nova vlada : tretji vlomilec pa je skočil iz vo-
strada kmet. Ne	premoremo niče- j uedinjenje mesta in vasi. Vsa ta-
sar več,	edino	še svoje osivele ka stremljenja se bodo obilno
brade, ki	nam sivijo in rasejo za- ; podpirala. Gospodarski inciativ-	ster	dr.	Jevtič ima	v	zadnjih j rahljajo	odsotnost	kmetov	pri
razmišljamo, I nosti se morajo odpreti nova de- j dneh v Ženevi polne	roke	dela, i poljskem	delu	in	vlamljajo	v	sla-
čimprej m dosledno izvesti. 1 zečega vlaka in pobegnil. Vsi tri-Jugoslovanski zunanji mini- je so Bosanci. Vlomilci tudi iz-
stonj. Mnogokrat kako bi bilo,
dežele
če bi mogli postaviti j lovna polja in zajamčiti se mora ker so trenutno v ospredju zelo j bo zaklenjene domove. Z
razvoj splošne kulture, nacional- j važni mednarodni politični do- | se neprestano slišijo pritožbe nad ne sile se morajo ohraniti, poveča j godki. Imel je doslej že celo vrsto J vlomilsko nadlogo. V Ptuju je
pomembnih sestankov, med nji- j vlomil neki mladenič v stanova-rodne "kreditne ustanove se mo- mi zlasti dolg političen, zelo in-1 nje krojaškega mojstra Adama rajo organizirati tako, da služijo timen razgovor s francoskim zu- Novaka in mu pokradel zlatni-indirektno vsem panogam na-, nanjim ministrom Barthoujem. ne, denarja in drugih vrednosti rodnega gospodarstva, znižajo Oficielni obisk bo dr. Jevtič na- za približno 10.000 Din. Izginil je naj se pa njihovi upravni izdatki.! pravil v Parizu dne 11. t. m.:brez sledu.
v naš položaj vsaj za osem dni one gospode od JRKD, ki vedre in oblače v naši državi. Prepričani'naj se pa narodno bogastvo. Na-smo, da bi ti gospodje že takoj deveti dan na vrat na nos pričeli
izdelovati potrebne ukrepe za pomoč bednemu prebivalstvu in mu res tudi dejansko pomagali. Odpadli bi razni dragi zabavni izleti
Pri obstoječih trgovsko-industrij- Barthou pa bo oficielno posetil!
in konetrence za bogato obloženo skih zbornicah naj se ustanove še Beograd dne 24. t. m. Barthou Din
mizo. Gospodje od JRKD! Ne ver-i oblastne, obrtne, jamemo vam nič več, ker se znate j delavske zbornice.
Ponarejeni kovanci po 10
so se pojavili v znatnejši poljedelske in bo ob tej priložnosti obiskal tu- množini zopet v Mariboru in Obstoječa so- di romunsko prestolnico.	!	okolici, petdesetdinarski kovanci
preveč dobro hliniti in prati; ničicialna zakonodaja naj se razširi |	V Romuniji zaenkrat še ne pav bližini Celja,
več vam ne pomaga, ker je vaša, na vse kulturne potrebe delav- bo rekonstrukcije vlade, ker jej — Važno opozorilo vsem ob-nekdaj tako trdna trdnjava v ob- stva, podpirajo naj se pa tudi in-j vojni minister general Ujca, iskovalcem ljubljanskega velesej' mejnih Žireh do tal porušena, na dustrijska podjetja. Z uspešno iz- ki je na lastno pest podpiral njenem mestu pa vstaja mogočna j vedbo take gospodarske akcije romunske fašiste, na zahtevo mi-zgradba Jugoslovanske narodne se mora izvršiti temeljita reforma nistrskega predsednika Tartare-stranke. Žirovci smo pošteni ljud-^vseh volilnih institucij, od parla- ■ sca in na kraljev migljaj odstopil, je in smo vašim zapeljivim oblju- menta do občin. Povečati se mo- Čez 14 dni bo sklican parlament
njihova ekspeditivnost. Ta k izrednemu zasedanju.
bam sveto verovali do konca. Udano smo vam šli na limanice, toda sedaj smo vas zapustili ena-
ra
menda tudi nočejo slišati, ker jim!ko, kakor ste zapustili vi nas. Ža-ugajajo mnogo bolj razne druge, lostni so časi pri nas, toda ne ža-
Razgled po domovini
ma! Glede voznih olajšav veljajo letos drugačni predpisi, zato navajamo ponovno naslednja navodila. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je izdala letos posebne železniške izkaznice, j ki se dobe pri železniških blagaj-i nah vseh postaj. Vsak posetnik j velesejma mora kupiti pri blagajni postaje od katere se odpelje,
prijetnejše stvari, kakor pa naro-jlujemo za vami, temveč le obža-dova prošnja na pomoč. Odpeljali ;lujemo svojo neprevidnost, da smo so se raje v morali poslušati
— Svečana otvoritev XIV.' melj je med drugim tudi pojasnil, tako železniško izkaznico, ki ve-
  	ljubljanskega	velesejma	se	je iz-|da so fašistične oblasti Čotarja iz-jlja 5 Din in ki mu jo železniški
tujino, kakor da bi	vam tako udano nasedali. Pogreb'vršila na zelo slavnosten način v! vabile z zlagano brzojavko o oče-j postajni blagajnik žigosa. Pri pro-
narod, boječ se	i JRKD smo v 2ireh že opravili, bil'navzočnosti mnogoštevilnih do-j tovi bolezni v Trst, kjer so ga na j dajalcih velesejmskih legitimacij
da	bi	jih	narodove tožbe utegnile'pa ni preveč časten in slaven, mačih in tujih gostov v sredo 30.	kvesturi tako ^zverinsko mučili, (»Putnik,« denarni zavodi, občin-
motiti	v	njihovem počitniškem	j Vstajenja JRKD pri nas ne bo ni- maja. Nj. Vel. kralja je zastopal	da se je nesrečni mladenič vrgel :ski uradi itd.) kupi še permanent
kdar več doživela. Pristašev si je ljubljanski divizijonar general g.	| skozi okno tretjega nadstropja I no velesejmsko
ohranila JRKD v našem kraju ko- 'Cukavac, velesejem pa je otvoriljna cesto. _ maj za skromno kvartaško tarok-,v imenu vlade minister za soci-
uživanju. Iz Turčije bi jih naše prošnje res ne mogle priklicati, saj jih še iz Ljubljane ne morejo. Naše ljudstvo sedaj to prav dobro spoznava in teh »narodnih predstavnikov« niti ne mara več videti, ker zre v njih le narodne izkoriščevalce in zapeljivce. Prepadeni in v silnih skrbeh gledamo v bodočnost, ker ni nobenih znamenj o kakem delu in zaslužku. Kaj naj vendar storimo?
— Velike slavnosti so bile ob
legitimacijo, ki j služi za večkratni poljubni obisk velesejma. Če se pa take velesejm-
vo.
Dogodki po svetu
igro, ki naj jo le doigrajo za ze-alno politiko in narodno zdrav- pravoslavnih Binkoštih v Skopi ju! ske legitimacije v svojem kraju ne leno mizo do prihodnjih volitev, ko je g. dr. Novak. Velesejem je za- in njegovi okolici, kjer je bila v dobi, jo lahko kupi tudi pri pri-bomo zaigrali mi in ko bomo si-, beležil že takoj v prvih dneh zelo 1 navzočnosti N j. Vel. kralja in hodu v Ljubljano pri blagajnah jajno zmagali. Naše mesto je le v izdaten obisk, zlasti pa na Telo- in vlade ter vojske blagoslovljena, velesejma. Velesejmska legitima-
krasna spominska stavba »Hram cija stane 20 Din, od katerega se Bolgarski književniki, čla- i slave«, postavljena kot skupna plača 2 Din prodajalcu, 18 Din
grobnica 3.200 junakov, ki so pa ob prihodu v Ljubljano pri padli v tamkajšnji okolici za naše ; velesejmski blagajni. Uprava ve-osvobojenje in uedinjenje. V vasi lesejma prodaja svojim obiskoval-Kučkovu pa je bila istočasno po- j cem, ki dopotujejo z železniško svečena z enakim namenom lična | izkaznico za 5 Din, iz bližnjih spominska kapelica, postavljena v krajev, izjemno tudi vstopnice Skopski Črni gori.	j po 8 Din, tako da se obisk vele-
Za zagrebškega pomožne- sejma z znižano železniško vozni-
Jugoslovanski narodni stranki, kateri bomo pomagali uresničiti njen program in tako tudi sebi ustvari- ni sofijskega Pen-kluba, ki so pri li lepšo, blagoslovljenejšo bodoč- speli pred nekaj dnevi tudi v Slo-
nost. — Č.
; venijo, so doživeli pri nas zelo prisrčen sprejem. V ljubljanski i Filharmonični dvorani so prire-! dili zelo dobro obiskan recitacij-
i ski veCer.
Novo bolgarsko vlado sestav- vanjem družabnih funkcij sodob- j — Zasedanje narodne skup- v .	_	_
ljajo, kakor je znano, osebnosti ne diplomacije. Državna suve- ščine se bo pričelo v sredo 6. ju- ga škofa nadškofu dr. Bauerju je no prav vsakomur izplača. Za iz takoimenovanega kroga »Zve- renost se mora razširiti na vse nija popoldne. Baje bo skupščina i bil od papeža imenovan komaj onega iz bližnjih krajev, torej že-
* ' lezniška izkaznica za 5 Din in vstopnina za 8 Din, kar znaša 13 Din, za posetnika iz oddaljenejših krajev pa železniška izkaznica za
no«, ki ima v glavnem naslednji bolgarsko ozemlje. Glede sose-: med prvimi predlogi razpravlja-j 36 letni tajnik zagrebškega nad program: Predvsem zahteva dov se želi lojalno delo za zbli- la o predlogu zakona o mestnihj škofovskega stola dr. Alojzij Ste-
»Zveno«, da se ustvari edinstvo žanje s sosednjimi narodi na po- občinah.
zlasti glede nacionalnih na- dlagi vzajemnega spoštovanja na
Žrtvi fašizma v spomin.
| pinac.
Vlomilci so pridno na delu.
log Bolgarske, ki bi se dale ures- rodnih pravic in državnih suve- Ljubljansko emigrantsko društvo j V ponedeljek zvečer je bilo vlom- 5 Din in permanentna legitimaci ničiti z ustanovitvijo splošne na- renosti, s čimer bi se stabiliziral	^ '	1	1	1	1
cionalne fronte. Za bolgarske mir in se zajamčila neodvistnost manjšine je potrebna aktivna in ' vseh balkanskih držav. Zahteva
»Tabor« je priredilo v sredo zve- ! ljeno v stanovanje zasebne urad- ja 20 Din, skupaj 25 Din. Ob pri-čer v ljubljanski realki spominski nice Alojzije Plečkove v Ljubija- hodu v Ljubljano posetnik voz-sestanek v počastitev spomina ; ni in so vlomilci odnesli bogat nega listka ne sme oddati; pri ve-vseh žrtev fašističnega nasilja v plen v vrednosti nad 14.000 Din. lesejmski blagajni pa mora dati ži-preteklem letu, zlasti pa zadnjega Dva vlomilca so orožniki izšle- gosati železniško izkaznico, ki trebno novo osebje, ki bo izvaja- j doseči novo kulturno gledanje1 mučenika pok. Marjana Čotarja. dili na dolenjskem vlaku med i upravičuje za brezplačen povra-lo zunanjo politiko z upošte- pri kmetih in meščanih, ki naj bi: Predavatelj prof. dr. Lovro Čer-'vožnjo pred semiškim predorom,1 tek.
močna diplomatska zaščita. V zunanjepolitičnem resoru je po
se izboljšanje kmečkega gospodarstva in dela. Za to je treba
Badivoj Peterlin-Petruška:	14
K matuški Rusiji
Hitim kolikor morem. Zdaj sem kmalu na vrhu, kjer zavije cesta doli na Cetinjsko polje, vsaj tako se mi zdi. Grom prihaja vedno bližje in veter hoče strgati z mene zadnji košček obleke. Padejo prve kaplje, težke in debele in bela cesta potemni od njih.
Za ovinkom opazim pastirja, kako hiti s svojimi ovcami po jarku proti skalovju. Uberem jo za rijim in kmalu sem v pri rod nem zavetišču pod velikansko skalo. Semkaj ne pride nikoli ne dež in ne solnce. Po odpadkih na tleh vidim, da rabijo to jamo za nekak ovčji hlev.
Ploha je kmalu pri kraju, nevihta je krenila proti morju in popoldansko solnce obseva narojeno in osveženo okolico in ti skoraj vidiš; kako vleče s svojimi žarki travo in drugo zelenje kar iz zemlje.
Po prihodu v Cetinje poiščem na ministrstvu prijatelja Šavliča. Vesel me je, pove mi pa tudi, da vojvode Steva ni v Cetinju, temveč da je pri starših v Nikšiču in da ne ve prav, kdaj pride v mesto.
»Grem pa kar k njemu!«
Začudeno me pogleda, inalo pomolči, nato pa svetuje:
»So sicer bližnjice tjakaj, vendar bo najbolje, da greste kar po glavni cesti čez Reko in Danilov grad, vsaj zašli ne boste in po poti vas lahko dohiti vedno kak voz, pa prisedete.«
Da bi čakal jutra in prenočeval na Cetinju, se ne
pa hodiš lahko v največji temi, pa se ti ni treba bati, da zaideš.
Kupim za dva novčiča kruha, pa jo mahnem po bližnjici kvišku na rob kotline, kjer je razgledni stolp in se razprostre pred teboj plodorodna reška dolina. Tu pridem na cesto, ki je ne zapustim do Nikšica.
Mrači se. S hribov vleče hladen veter, vendar se drevje ne gane, le listi trepetlike drhte v polsnu. Ptiči molče, le vrana zakraka na bližnji smreki, udari s perutnicami in preleti globlje v šumo. Iz doline prihaja žuborenje dežnice v sicer suhem hudourniku.
— Tpru-u! — zaslišim glas od zgoraj s ceste na prehodu, kmalu nato pa zadrdra voz po klancu navzdol. Ropot prihaja vedno bližje in izza ovinka se pokaže v mraku dvovprežni parizar, na njem kakih dvajset sodčkov piva, nad vsem tem pa orjaška postava voznika.
»Dober večer!«
— Bog daj! — odvrne voznik in ustavi konja. — Kam pa kam na noč? —
»Grem v Nikšič po opravkih.«
— Potem pa kar k meni sedi, bo nama obema krajša pot. —
Vzpnem se na voz in sedem na sodček piva. Beseda da besedo in kmalu izveva drug od drugega vse, kar je naju zanimalo. Tudi voznik je begun. Slovak je, doma tam nekje od Turčanskega svetega Martina. Služil je v Hercegovini in na nekak čuden način zgrešil pot in zašel v Črno goro. Štiri leta je že pri enem in istem gospodarju, prevaža pivo in se mu godi tako dobro, da na Ogrsko niti ne misli več. Pa saj tudi nima tam kaj iskati, ker mu je mati že umrla, očeta pa še sploh poznal ni.
izplača. Noči so zdaj kratke in svetle, po glavni cesti
izdaja; kutizoreij »Edinosti«. Odgovarja zu izdajatelja in uredništvo Radi voj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c
v Ljubljani — predstavnik A. Kolman, \lasarykova 14/IV.
Enakomerno topotanje konjskih kopit, drdranje voza in njegovi tresljaji so me zazibali v rahlo spanje. Ne vem, koliko časa je trajalo, a naenkrat se zbudim. Voz stoji, nekdo jia tolče s kladivom ali s čem po pivskem sodu. Odprem in v temi opazim voznika, kako se trudi izbiti iz sodčka čep, kar se mu nazadnje tudi posreči. Nato nagne oprezno sod in natoči v nastavljeno vedro nekaj piva. Potem čep zopet zabije.
— Ali si kaj žejen? — me vpraša, ko vidi, da sem se prebudil.
»Malo suha usta imam pa res.«
— Na, pa pij! — mi potisne v roke vedro in prigovarja:
— Pa le krepko potegni!
Peljeva se dalje. Nad albanskimi hribi se začne daniti. Ptiči se oglašajo drug za drugim.
Malo pred Podgorico se poslovim od Slovaka. On zavije na desno proti mestu, jaz pa na sever proti Spu-žu in ob reki Zeti dalje proti Danilovemu gradu. Tam kosim, malo posedim, pa se odpravim spet naprej.
Solnce se je vzpelo že visoko na nebo in zdaj me pripeka v hrbet, kakor bi sedel pri zakurjeni železni peči. Dolina je rodovitna in polna zelenja. Tam v daljavi pred menoj se bele v solnčnih žarkih stene znamenitega samostana Ostroga. Obiskal bi ga in se odpo' čil v senci njegovih hramov, toda predolgo pot imam še pred seboj. A trda so črnogorska kraška tla in hoja v nerodnih vojaških škornjih ni preveč prijetna.
Od Nikšiča mi ni ostalo drugega v spominu kot velik dolg kamenit most čez reko Zeto, ki ga je dal z rusko pomočjo zidati knez Nikola.
Dalji- prihodnjič.
št. 13. — liska tiskarna »Slovomjn«