Ajda je enoletna gojena rastlina iz družine ščavnic. Njena domovina je Azija, zraste pa do 60 centimetrov visoko. Izredne vrednosti je ajdova moka, ajdov cvet pa je odlična čebelja paša, saj v8ebuje veliko nektarja. Pri nas se je ajda udomačila predvsem v hribovitih in planinskih predelih vendar se njene površine iz leta v leto manjšajo. Na Gorenjskem je je še največ v kranjski °°Čini, skupna površina pa komaj presega 50 hektarjev, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 69 Jktanovitelji: občinske konference SZDL junice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka JJ Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične z neg Kranj, petek, 3. 9. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Gorenjska za ceste V vseh gorenjskih občinah so sicer presegli predvideno vsoto, vendar kasnijo vpisniki v skupini BinC v /l.Potetnem »zatišju« v teh dneh c finskih štabih za vpis posojila za ie t n* Gorenjskem ugotavljajo, da J akcija spet zaživela. Pričakujejo, se bo povečalo predvsem število ^Pismkov v tako imenovani skupini B • kraJevnih skupnostih) in v skupi- ni c (v organizacijah in temeljnih 0.g^nizaeijah združenega dela)' V r*?1 omenjenih skupinah na Gorskem namreč akcija za zdaj še ni prav stekla. Po podatkih občinskih štabov so do včeraj predvideno vsoto posojila presegli v vseh občinah; v nekaterih bolj, v drugih manj. V kranjski občini so doslej zabeležili 26.366 vpisnikov, ki so vpisali blizu 49,5 milijona dinarjev, kar je za 11,55 milijona oziroma 30,49 odstotka več od predvidene vsote. Pričakujejo, da se bo vpisani znesek v prihodnjih dveh mesecih še precej povečal, saj je. za zdaj vpisala po- 8* ii&te11- edenik nad Jezerskim, na katerem je okrog 1000 metrov dolgo sne-*tnU£ Je. dolga leta sameval. Letos pa je »oživela. Na snežišču je vedno več nifiahrjeV> Zato namerava Planinsko društvo Kranj, ki gradi v bližini pla-cfo/„ ° P°stojanko Kranjski planinski dom, postaviti na snežišču 600 metrov *6i^a, vlečnico. Področje Ledin, kjer je ledenik, postaja tudi priljubljeno (fkl tw€ alpinistov. O povečanem obisku Ledin pišem Foto: F. Ekar \emo v današnji številki. sojilo le slaba petina vseh temeljnih organizacij v občini. Podobno je tudi v škofjeloški občini, kjer je 11.365 vpisnikov vpisalo okrog 21,5 milijona dinarjev ali za nekako 4,2 milijona dinarjev oziroma 24,54 odstotka več. V radovljiški občini se je v zadnjem času število vpisnikov precej povečalo. Iz vseh treh skupin je štab zabeležil 9550 vpisnikov in znesek 17,27 milijona dinarjev. To je dobra dva milijona oziroma 13,19 odstotka več od predvidene vsote. Akcija pa se še ni prav začela v organizacijah združenega dela oziroma v skupini C. Na občinskem štabu v jeseniški občini smo izvedeli, "da je 11.814 vpisalo 20,5 milijona dinarjev, kar je 7,6 odstotka več od predvidene vsote, vsote V skupini C sta vpisali posojilo šele dve organizaciji oziroma temeljni organizaciji združenega dela. Vendar je štab imel s predstavniki podjetij v občini prav včeraj posvetovanje, kjer so se dogovorili, naj z akcijo pohitijo. V tržiški občini pa je vpisalo posojilo 5367 občanov (od tega le dve TOZD). Vpisani znesek znaša okroglo 8 milijonov dinarjev, kar je 6,3 odstotka več od predvidenega. Štab pričakuje, da bo tudi v njihovi občini akcija v skupini B in C stekla ta mesec. A. Žalar 5. stran: Iskra — 15 let tovarne merilnih instrumentov Otoče jubilej na m es anica KRANJ, 2. SEPTEMBRA — Danes se je v prostorih kranjske občinske skupščine začel tridnevni simpozij o pouku zgodovine narodnoosvobodilne borbe in naše ljudske revolucije. Udeležuje se ga prek 400 slušateljev iz vst h jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin, udeleženci pa bodo na njem spregovorili o znanstvenih, idejnih in pedagoških vprašanjih pouka zgodovine NOB in revolucije narodov irj^ narodnosti Jugoslavije v osnovnih in srednjih šolah. Simpozij je z uvodmm referatom odprl predsednik sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri republiški konferenci SZDL Albert Jakopič-Kajtimir. Poleg uvodnega pa bo na srečanju jugoslovanskih zgodovinarjev prebranih še dvajset referatov. Slovensko področje bodo »obravnavali« trije. Dr. Metod Mikuž bo govoril o razvoju NOB in ljudske revolucije v Sloveniji, polkovnik Franjo Kranjc o izkušnjah partizanskega vojskovanja v NOB in naši revoluciji ter splošnem ljudskem odporu danes, Tomaž Weber pa o pomenu lokalne zgodovine NOB za napredek pouka o NOB in revoluciji. Danes ob 13. uri je vse udeležence simpozija v prostorih skupščine občine Kranj sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, ob 19. uri pa so za goste pred stavbo skupščine občine Kranj pripravili nastop člani folklorne skupine iz Preddvora. Jutri dopoldne bodo udeleženci simpozija poslušali še pet predavanj, popoldne pa se bodo posamezne skupine odpravile na strokovne ekskurzije v Cerkno, kjer si bodo ogledali bolnišnico Franja in šolo, Begunje, Žirovnico in na Bled ter v Skofjo Loko in Dražgoše. Največje zanimanje je vsekakor za ogled muzeja NOB v Begunjah. Peti jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine se bo končal v soboto. Začetka' današnjega simpozija so se udeležili mnogi slovenski družbenopolitični delavci. ( — J. Govekar) — Foto: F. Perdan KRANJ — Včeraj dopoldne so v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo »Tekstilne stavke v Sloveniji leta 1936«. Odprta bo še danes in jutri. Pripravil jo je Gorenjski muzej iz Kranja. Razstavo so si še s posebnim zanimanjem ogledali udeleženci V. jugosloban-skega simpozija o pouku zgodovine NOB in ljudske revolucije, (jg) — Foto: F. Perdan Radovljica nudi v svojih dveh prodajalnah ženske, moške in otroške trikotažne izdelke PO MOČNO ZNIŽANIH CENAH r Naročnik: r Živahnejša prodaja J unijska omilitev pogojev za nakup industrijskega blaga, kot je znižan polog, višina kredita in razširjen seznam blaga, ki ga je moč kupiti na kredit, je povsem upravičila namen in izpolnila pričakovanja. Ugodnosti pri kreditnih pogojih so namreč precej poživile prodajo vseh vrst industrijskega blaga. Dvojezično šolstvo Na dvojezični slovensko-madžarski šoli Drago Lugarič v Lendavi je v letošnjem šolskem letu 983 učencev, med njimi 80 prvošolčkov. 92 učencev je na podružničnih šolah v Dolini, Gaberju in Petišovcih. Učencev madžarske narodnosti je 55 odstotkov in prav toliko odstotkov je tudi učiteljev madžarske narodnosti. Dobra organizacija dvojezičnega pouka je privabila številne obiske prosvetnih delavcev iz Francije, Belgije, ZR Nemčije in A vstrije. Štipendije za tuje študente Za študente iz tujine smo v Jugoslaviji letos namenili 215 novih štipendij. Hrvatska se je odločila za šolanje tujih študentov medicine, Vojvodina bo šolala bodoče agronome, Srbija in druge republike pa večina inženirje. Franc Poglajen praznoval 60. letnico Generalpolkovnik Franc Poglajen je pred nekaj dnevi praznoval 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu je čestital poveljnik ljubljanskega ar-madnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, ki mu je predal tudi darila zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Nikole Ljubičica. V nagovoru je generalpolkovnik Tavčar dejal, da je slavljenec veliko prispeval h krepitvi oboroženih sil SFRJ. Dr. DeBakev v Ljubljani V sredo je v Ljubljano pripotoval svetovno znani srčni kirurg dr. Michael DeBakey. Takoj po prihodu v Ljubljano so ga v prostorih ljubljanske univerze promovirali za častnega doktorja. Potem si je gost ogledal ljubljanski Klinični center, zvečer pa ga je v vili Podrožnik sprejel podpredsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Rudi Čačino-vič. Protesti po vsej državi Val protestnih zborovanj zaradi šovinističnih napadov na našo narodnostno skupnost na Koroškem in proti zakonu o preštevanju manjšin, se vedno bolj širi. Največje protestno zborovanje je bilo ta teden v niški Elektronski industriji. Na velikem mitingu se je zbralo skoraj 15.000 delavcev. Protestna zborovanja, s katerih so poslali protestna pisma družbenopolitičnim organizacijam, sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu in avstrijskemu veleposlaništvu, so pripravili tudi delavci gozdnega industrijskega podjetja Maglić iz Foče, tiskarne Svetlost in Saponije iz Srbije, delavci lesne industrije iz Banjaluke in drugi. Bogatejša za šolo Ljubljana je v sredo dobila novo šolo. Odprli so jo v Šte-panjskem naselju. Nova šola ima 24 učilnic, 2 telovadnici in 2 knjižnici, kuhinjo, jedilnico ter razdeljevalnico hrane. Solo bo v dveh izmenah obiskovalo 900 učencev. Veljala je 42 milijonov dinarjev, denar zanjo pa so prispevali občani s samoprispevkom in skupščina občine Moste — Polje. Jesenice Osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih bodo v prihodnje posvetile več pozornosti predvsem marksistični vzgoji. Do zdaj so se mladi ukvarjali večinoma s prostorskimi problemi, s pomanjkanjem ustreznih predavateljev ter ustrezne literature. Odločili se bodo za takšne oblike izobraževanja, ki bodo pritegnile k aktivnemu sodelovanju čimveč mladih iz krajevnih skupnosti. J. Z. Kranj Na 111. redni seji se bo danes (3. septembra) sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Člani bodo najprej obravnavali osnutek odloka o gradnji, preureditvi in financiranju zaklonišč na območju občine, nato pa še o predlogih odlokov o zazidalnih načrtih. Sklepali bodo še o razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov za vikend območja v Stiski vasi in o ponudbi nekaterih zemljišč. Predlogi za sprejetje odlokov o zazidalnih načrtih se nanašajo na Prevoznik, Apno, Grilc, Bantale in Stražišče S-8. Stališča o predlaganih odlokih bo izvršni svet predložil v potrditev občinski skupščini. A. 2. Radovljica Na dvanajsti redni seji se je včeraj, 2. septembra, sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Najprej so pregledali sklepe 11. seje predsedstva občinske konference SZDL in ocenili aktivnost krajevnih konferenc socialistične zveze v občini. Izvršni odbor pa je dal tudi nekatere predloge predsedstvu skupščine občine. Gre za nekatera vprašanja, ki jih je po mnenju izvršnega odbora treba čimprej urediti. Med drugim so to kadrovska zasedba komisije za ugotavljanje izvora premoženja, kanalizacija v Zaki, posledice potresa v Bohinju in drugo. Danes pa se bo izvršni odbor občinske konference SZDL sestal na 21. razširjeni seji. Med drugim bo obravnaval črne gradnje v občini. A. 2. Skofja Loka V občini ob polletju ugotavljajo, da je realizacija sredstev za samoupravne interesne skupnosti v občini zadovoljiva, saj so dosegli predvideni plan. Sredstva za občinske samoupravne interesne skupnosti dotekajo po programu in so v polletju realizirana s 60 odstotki. D. S. V občini so bili v prvem polletju povprečni neto osebni dohodki pod republiškim povprečjem. Tako je znašal v negospodarstvu povprečni osebni dohodek 3509 dinarjev, v gospodarstvu pa 3465 dinarjev. D. S. Tržič Sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur je sklical v sredo, 1. septembra, posvetovanje, ki so se ga udeležili predsedniki komisij za kadrovska vprašanja in predsedniki organov, ki spremljajo uresničevanje kadrovske politike pri občinskih družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini. Sredino posvetovanje je sodilo k pripravam na obisk namestnika sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Vlada Janžiča, ki bo obiskal tržiško občino v drugi polovici septembra. Do takrat bodo v Tržiču pripravili oceno dela na tem področju in skušali najti rešitve za največje probleme s tega področja. Pojavljajo se tudi nejasnosti, ki jih kaže čim prej odstraniti, hkrati pa najti usklajenejše oblike dela na kadrovskem področju med družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino. 14. septembra pa se bo sestal komite občinske konference ZKS. -jk Priprave dobro potekajo Kranj — V prostorih občinskega sindikalnega sveta se je sestal odbor za pripravo proslave 40-letnice velikih stavk tekstilnih in gradbenih delavcev. Ugotovil je, da priprave dobro potekajo. Delavci komunalnega podjetja iz Kranja pripravljajo prostor, Saša Kump je že izdelal dokončni načrt scene in jo bodo začeli že konec tega tedna postavljati, narejene so značke in nalepke, le z gostinci se je še potrebno dogovoriti za solidno postrežbo gostov in drugih udeležencev proslave. Prav tako je izdelan načrt urejanja prometa na dan proslave. Proslava bo 18. septembra v Savskem logu. Udeležence bo pozdravil predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič, slavnostni govornik pa bo predsednik CK ZKS France Popit. V kulturnem -programu bo nastopilo več kot 1.100 pevcev, reci-tatorjev in glasbenikov. Pričakujejo, da se bo proslave udeležilo več deset tisoč ljudi. -lb Zahvala Tržičanom Tržič — Nemški nacistični stroj je tudi v Jugoslaviji posejal številna koncentracijska in delovna taborišča. V njih so trpeli in umirali Jugoslovani in pripadniki številnih drugih evropskih narodnosti in narodnostnih skupin, ki jih nacistični in drugi uničujoči režimi niso trpeli! Tudi ob vznožju Karavank, na Ljubelju, je okupator osnoval koncentracijsko taborišče, podružnico zloglasnega Mauthausna. Trpeči vseh narodnosti so rili v goro in kopali predor, priganjani z bičem, tepe-žem in z za človeka najbolj ponižujočimi sredstvi. Marsikdo je pod težo za človeka nevrednega življenja omagal in ostal za vedno v nedrjih zemlje pod Ljubeljem. Tržičani so na Ljubelju trpečim pomagali in jim na skrivaj ponujali hrano in toplejše kose obleke. Med tistimi, ki so neutrudno in tudi za ceno življenja pomagali ljubeljskim internirancem, je bila tudi Mici Mali. Šla je od ljudi do ljudi in trkala na njihovo vest, da je treba nedolžnim trpinom pomagati in jim lajšati teror. V zahvalo njej in vsem, ki so pomagali ljubeljskim taboriščnikom, so preteklo soboto na njen grob na tržiškem pokopališču vzidali posebno spominsko ploščo. V Tržič jo je prinese! Parižan, nekdanji inter-niranec, v imenu skupine francoskih internirancev na Ljubelju, ki so bili deležni tako nesebične pomoči Mici Mali in drugih Tržičanov. Francoski domoljub želi ostati neimenovan. Edina njegova želja je, da ljudje zvedo za njihovo zahvalnost za pomoč med vojno in da svet ne bi nikdar pozabil strahot II. svetovne vojne! -jk J K Aktivnost neuvrščenih se nadaljuje COLOMBO, NEW YORK - Koordinacijski biro neuvrščenih držav, v katerem so predstavniki 25 držav in je glavni usklajevalni ox-gan neuvrščenih, se bo sestal sredi tega meseca. Predsedovala mu bo stalna predstavnica Sri Lanke v organizaciji združenih narodov veleposlanica Shirlev Amerasinghe. Uradno dokumentacijo 5. konference neuvrščenih v Colombu so že odposlali v New York stalni misiji Sn Lanke, ki bo dokumentacijo razmnožila in jo razdelila članicam koordinacijskega biroja. Biro neuvrščenih bo na newyorškem zasedanju določil metode dela in pretehtal naloge neuvrščenih pred bližnjim 31. zasedanjem generalne skupščine. V Sri Lanki kot novi usklajevala dejavnosti neuvrščenih poudarjajo, da je treba dati vsem sklepom m dokumentom Colomba enako težo. To ne velja le za politično, temveč tudi za gospodarsko problematiko. Govora bo tudi o predlogu za sklicanje posebnega zasedanja generalne skupščine OZN, na katerem bi razpravljali le o razorožitvi. Kot je znano, je bil glavni tvorec predloga jugoslovanski predsednik Tito. Opazovalci sodijo, da utegne biti sklep 0 izrednem zasedanju sprejet še pred koncem leta. WASHINGTON - Ameriški predsednik Ford je kritiziral demokratskega kandidata za novega ameriškega predsednika Jimmvja Carterja, ki je izjavil, da se morajo vojaške sile Združenih držav umakniti iz vseh čezoceanskih držav. Carter je mislil predvsem na Južno Korejo, kjer se je v demilitariziran* coni 18. avgusta pripetil incident med ameriškimi vojaki in prt* padniki oboroženih sil demokratične Koreje. Kot je znano, ap zato Združene države poslale v korejske vode nekaj bojnih ladij« Carterja je podprl tudi ameriški senator Edward Kennedv, razen njega pa tudi ameriški sindikati. Po ameriških mestih ao vzplamtele demonstracije. Eksplodirale so tudi tri zažigalne bombe. Kdo jih je podtaknil, policija še ni ugotovila. RIO DE JANEIRO - 72-letni odvetnik in konzervativni politik Aparicio Mendez je postal v sredo, 1. septembra, novi predsednik Urugvaja. Aparicio Mendez je obenem 53. predsednik Urugvaja in drug"1 predsednik v zadnjih petih letih, ki ni bil izvoljen, temveč imenovan-Vojaki, ki so 12. junija strmoglavili prejšnjega predsednika Juana Bor-daberrvja, so 1. september razglasili za državni praznik. Vojaškem0 režimu primerna je tudi sestava nove vlade. V njej je ostalo le šest prejšnjih ministrov, ostali pa so novi in so po položaju vojaki. V Urugvaj11 pričakujejo, da bo novi predsednik kmalu ukinil politične pravice večjemu številu funkcionarjev in politikov, ki so bili na položaju zadnjm deset let. RIM — V italijanskem glavnem mestu so povsem mir*10 sprejeli senzacionalno vest, da je italijanski prvi minister Andreotti vpleten v znano afero »Lockheed«. Italijanska vlada 1 Giuliom Andreottijem na čelu je natolcevanja, da je premi6' sprejemal podkupnino Američanov za pomoč pri prodaji a1t}?^ riških vojaških letal »Lockheed«, označila kot smešna in i1* energično zanikala. Novico o podkupovanju prvega ministra j* objavil rimski tednik »Espresso« po virih Združenih držav <>z1' roma agentov »Lockheeda«. Številni časniki se postavljajo v bran predsednika, ki je deležen tudi precejšnje podpore lju39. leta se je kot strojnik zanosni v jeseniški železarni. Mrežo Osvobodilne fron- te je začel razširjati že prve dni po nemški okupaciji. • Franc Frelih je bil rojen 1909. leta v Sorici. Delal je v žični valjarni jeseniške železarne. Bil je sin gozdnega delavca, ki je s težavo preživljal de^vet otrok. Franceljnov brat Avguštin je šel že 1941. leta v partizane. Frelihova mama je bila prva partizanska kurirka v Sorici. Stanovali so pri Bertonceljnu v Podmežakli. Franceta je v Osvobodilno fronto vključil Savli, ki je padel v Mostah pri Žirovnici. Ko so Nemci dobili spisek članov OF, so na Jesenicah zaprli 30 aktivistov, med njimi tudi Freliha. Julija 1941 so ga aretirali pred železarno. Iz zapora je skrivaj poslal domov listek z naslednjo vsebino: »Trdno bodite prepričani, da bo zasijala svoboda. Če mi ne bomo, bodo pa drugi bolje živeli.« * Med talci na Koroški Beli je bil najmlajši Karel Kraguljnik, star 20 let; najstarejši pa Franc Podgornik, star 38 let. Četrtega septembra zvečer so domačini po ukazu tedanjega župana Hajdigerja pokopali talce. Gestapovci so naročili, da jih morajo pokopati brez krste zunaj pokopališča. Domačini pa so skrivaj naročili veliko krsto. Vanjo so položili vseh pet talcev in jih pokopali tam, kjer so umrli nasilne smrti. Grob je bil že drugi dan okrašen s cvetjem. Viktor Gregorač, 20-letni slikar in pisatelj z Javornika, je s čutom človeka in dozorevajočega umetnika upodobil prizor z morišča. To je bila najbrž prva upodobitev talcev pri nas. Mladega Gregorača je doletela enaka usoda. Čez pet mesecev so ga ustrelili kot talca v Dragi. Z Gregoračem si je morišče ogledal tudi pesnik in pisatelj Miha Klinar, ki je napisal pesem v spomin žrtvam. Javornik in Koroška Bela nista klonila pod težo krvavega nasilja. Do konca vojne je padlo še veliko žrtev. Naj bo spomin na prve talce obenem neusahljiv vir, ki bo napajal z ljubeznijo do domovine prihodnje rodove. Za zaveso zločina Šopki rumenih rož so oveneli, neusahljivi pa so spomini na talce, ki so bili ustreljeni na Koroški Beli. Čas beži, zato ne bo odveč povedati, zakaj so Nemci na Koroški Beli ustrelili talce. Nemški lepaki so na dan streljanja razglasili, da je bil Ivan Hrovat drugega septembra »umorjen v svojem stanovanju«. To naj bi bil vzrok, resnica pa je čisto drugačna. Poleti 1941 so se v Hrastniku, hribu- nad Koroško Belo, sešli Janko in Martin Noč ter Janez Šmid s Koroške Bele, Jože Gregorčič, brata Polde in Viktor Stražišar, Viktor Kejžar in Franc Potočnik. Izmed teh je živ samo še Janko Noč, edina priča, ki lahko pove, zakaj so se partizani odločili za atentat na Hrovata: »Na sestanku smo govorili, da je Hrovat krenil na pot izdajstva in da ga moramo onemogočiti. Glavno besedo sta imela Kejžar in Gregorčič. Za atentatorja so določili Jeseničana, ki ni poznal Hrovata, le-ta pa ne njega. Takrat je bilo sklenjeno likvidirati ga zunaj naselja, da se Nemci ne bi maščevali nad nedolžnimi ljudmi. Sklenjeno je tudi bilo, da z likvidacijo nekaj dni počakamo, da bi ugotovili Hro-vatove zveze in nakane. Deset dni po tem sestanku so me gestapovci zaprli in odpeljali v begunjske zapore. To je bilo 22. avgusta 1941. leta. Ko so partizani zvedeli za mojo aretacijo, so se takoj lotili priprav na atentat. Atentatorja je spremljala Ivanka Rabič s Koroške Bele (le-ta je pozneje umrla v taborišču v Nemčiji). Njena naloga je bila pokazati atentatorju izdajalca. Ivanka in partizan sta se sprehajala po Koroški Beli kot fant in dekle. Ker nista srečala Hrovata na cesti, mu je Ivanka pokazala Hrovatovo hišo. Atentatorju je opisala Hrovata in mu povedala, da Hrovat v prostem času popravlja radioaparate (prebivalci so morali med okupacijo oddati radioaparate, imeli so jih lahko le pripadniki nacizma).« Hrovat je bil zaposlen v železarni Jesenice, v obratu tanke pločevine na Javorniku, pozneje pa je bil pri tovarniških gasilcih. Drugega septembra zvečer so v kuhinji pri Hrovatovih kvartali izdajalec, Golmajerjev Miha in Blaž Kem-perle (oče Hrovatove žene). Tedaj je vstopil atentator skozi vrata in vprašal Janeza, če on popravlja radioaparate. Le-ta je pritrdil in ponudil neznancu stol. Atentator se je obrnil k vratom, kot da odhaja, nato pa se je hitro zasukal, potegnil iz žepa pištolo in trikrat ustrelil v izdajalca. Prvi strel ga je zadel v trebuh, drugi v roko, tretja krogla pa je zgrešila cilj in prebila omaro. Izdajalca so odpeljali k zdravniku, nato pa na Golnik v bolnišnico. Ko je okreval, je odšel na Koroško. Nemcem je bil dobrodošel vsak izgovor, da so lahko streljali talce. Želeli so v kali zadušiti Osvobodilno fronto in s tega zornega kota moramo ocenjevati boj gestapa proti naraščajočemu odporu naših narodov. Avgusta 1941. leta so Nemci streljali talce v Dragi pri Begunjah, v Lancevi drnci pri Begunjah, pri Smledniku, na Brezjah, v Ljubnem, v Gorjah pri Bledu, Jaršah, prve dni septembra 1941 pa še pri Bistriškem mostu v Domžalah, v Lescah in na Koroški Beli. No, nas zanima predvsem nadaljnja usoda izdajalca Janeza Hrovata. Na splošno presenečenje se je Hrovat poleti 1944. leta vrnil s Koroškega in odšel v partizane. S seboj je pripeljal nekega Škofjelo-čana in Rusinjo Lidijo iz delovnega taborišča na Koroškem. Kaj je bilo z njim, ko je prišel v partizane, nam pripovedujeta Slavko Vidic in Anton Vogelnik, oba s Sela pri Žirovnici: »Poleti 1944. leta je minerski vod gorenjskega odreda, ki je bil na Mežakli, dobil obvestilo varnostno obveščevalne službe, da bosta prišla drugi dan v vod dva novinca in neka Rusinja. Obveščeni smo bili, da pošilja Hrovata v partizane gestapo. Mi smo ga takoj aretirali in preiskali. V šivih njegove bluze smo dobili več tablet strupa. Zasliševali smo ga brez vednosti Rusinje. Kako se je začudila, ko smo ji povedali, kakšnega spremljevalca je imela. Zvedeli smo, da je Hrovat na Koroškem po ukazu gestapa vzdrževal zveze z delovnimi taborišči. Če so želeli Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Francozi ali drugi taboriščniki v partizane, jim je Hrovat hitro priskrbel zvezo. Sem ter tja je kakšna skupina z vednostjo gestapa srečno prišla do partizanskih enot, večino njih pa so pobili na poti v gore. Lidija ni vedela za umazano Hrovatovo igro. Bila je trdno prepričana, da je Hrovat nosil cigarete, hrano in druge potrebščine v taborišče, ker je sovražil nacizem. V resnici pa je bila to gestapovska spletka: Lidija naj bi v partizanih pričala, da je Hrovat pomagal taboriščnikom. S tem naj bi si pridobil zaupanje. Računal je s tem, da so dogodki iz leta 1941 pozabljeni, posebno zato, ker je do tedaj že padlo veliko jeseniških prvoborcev. In Hrovat naj bi z Lidijino pomočjo (toda brez njene vednosti) zastrupil partizansko enoto. Hrovata smo poslali pred vojaško sodišče. Obsojen je bil na smrt in ustreljen. Lidija je dočakala svobodo in je bila po vojni še nekaj časa na Jesenicah.« Takšna je bila življenjska pot Janeza Hrovata, zaradi katerega so septembra 1941. leta na Koroški Beli ustrelili pet talcev. Obvestilo Na letaku piše, da je bil Ivan Hrovat ustreljen septembra 194U ^9" vendar so ga naši aretirali na Je' sen 1944. leta. Zakaj so potem streljali talce, če ga naši niso ubili? leta 1944 sta ohranjeni dve zaslišanji Hrovata (Arhiv VOS pri **' publiškem sekretariatu za notranje zadeve). Iz knjige Jožeta Vidica Beg 1 morišča, ki jo je 1971. leta iz«81 zavod Borec v Ljubljani. Piff? knjige je za to delo prejel I*** Kajuhovo nagrado za leto 19'°' VSAK rt i crv NA A STRANEH r ^Ktgi pohod Večno mladih fantov na Stol v soboto, 28. avgusta, je več kot "*Pe/. S Smokuške planine se je podalo na pot proti vrhu prek 130 udeležen-Cev- Simbol letošnjega pohoda je bila velika kuhalnica (na sliki z vrha Stola), ^° kateri so bili napisani vsi udeleženci. Kuhalnica zdaj krasi gostilno Turk ?a Črnivcu, kjer je bil popoldne zaključek pohoda. Lanski simbol valjar — pa Je v gostilni Lectar v Radovljici. Za malico za vse udeležence je poskrbelo goniče KOK iz Radovljice. Sicer pa so skupino Večno mladih fantov spremljali yezplačno tudi radovljiški gorski reševalci, na vrhu pa jih je pozdravilo letalo ALC Lesce, ki je zadovoljni skupini »poslalo* majhno kuhalnico z ZQstavico in čestitko. Prireditelji so ob tej priliki izdali tudi značko. Še Posebej se zahvaljujejo lastniku gostišča Turk za prijetno počutje na zaključ-odločili pa so se že tudi, da bodo prihodnje leto spet organizirali takšen Pohod. - A. Ž. - Foto: S. Vengar V Tržiču VIII. šuštarska nedelja Danes začetek Šuštarskih prireditev Od danes dalje bo v paviljonu NOB razstava yekove obutve, razen tega pa se bodo pri paviljonu vrstile tudi modne revije, združene s kultno-zabavnim sporedom — V nedeljo »Šuštarji semenj« in šuštarska veselica, v prireditve pa Se vključujejo tudi muzej, gostinci in društvo za V(t>rstvo in vzgojo ptic Kalinka, ki ima razstavo v stari Bračičevi osnovni šoli Tržič — Danes se v Tržiču zače-JSjo prireditve VIII. šu.štarske fcdelje, ki jih vsako leto obišče na "soce ljudi od blizu in daleč. Ob 17. Jj.1*1 bo v paviljonu NOB v Tržiču ptv<>ritev razstave obutve tovarne eko, kj ho odprta tudi v soboto in fcdeljo. Uro kasneje se bodo začele Nn'u mwcme revije pri paviljonu n- "> združene s kulturno-zabav-'•n sporedom. Modne revije se bodo J^aljevale jutri (sobota) ob 18. in 20 un m v nedeljo, 5. septembra, ut *0., 12. in 14. uri. Največ ljudi pa oTg.ne Priti v Tržič v nedeljo. Od ^.^»h dalje bo na Trgu svobode tra-kat'°na'n' »šuštarski semenj«, na v« ,ern se »o predstavila vsa slovo*1 ,a in deloma tudi jugoslo-Pr' a- čevljarska industrija. V pr,n\er' s preteklimi leti bo obutev nieWadovala. S tem se želijo orga-kojat°^' 'zo8n'ti očitkom, da je vsa-prfc^ni semenj na Trgu svobode le folkl Pav dal ■ .jamarski. Razen tega bosta uri nastop domače skupine Karavanke pri ftedeljo ob 11 dap^°-nu NOB in od dveh popoldne ur. »e šuštarska veselica z bogatim jelovom. sv - ^ Je te dni voljan pokazati vse y }Je značilnosti in znamenitosti. u Tiuzeju bosta stalno odprta J.a,'ski in čevljarski oddelek. Mu- Zfcjsk 1 prostori so v ulici heroja Graj- ati; Svojo v,?'10 tud> - Sto ° ,)tlc Kalinka- Razstavni pro-r društva bo v stari šoli heroja Jčiča v mestu. fjS? Pnjetneje počutje obiskovalcev z,c8 bodo poskrbeli tudi gostinci. dejavnost bo pred-tudi Društvo za varstvo in roji V obratih gostinskega podjetja Zelenica in v gostilni Damulnek bodo ponujali znane tržiške bržole in druge domače kuhinjske posebnosti. J. Košnjek Čudovit dan na Ratitovcu Železniki — Planinsko društvo za Selško dolino iz Železnikov je v nedeljo, 29. avgusta, tokrat prvič, pripravilo množičen pohod na 1666 metrov visoki Ratitovec. Na vrhu ob planinski postojanki se je v lepem sončnem vremenu zbralo več sto obiskovalcev. Glavnina planincev je prispela na Ratitovec s Češnjice prek Prtovča, večje skupine pa so se odpravile na pot tudi iz Železnikov, Zalega loga, Podrošta, Sorice in različnih smeri prek Jelovice. ' Planinci iz Železnikov so ob 11. uri ob planinski koči pripravili za vse obiskovalce tudi krajši kulturni program. V njem so sodelovali pevci in recitatorji z Bukovice, Sele, Železnikov in drugih krajev Selške doline. Treba je povedati, da je bil pohod zares odlično pripravljen. Prireditelji, člani planinskega društva iz Železnikov, so planinsko postojanko na Ratitovcu v nedeljo dobro založili z jedačo in pijačo, zato dobrega razpoloženja zares ni manjkalo. Ker je prvi pohod odlično uspel, Zelezni-karji podoben množičen pohod načrtujejo tudi za prihodnje leto. Primerno gibanje — gibalni optimum Ljudi in živali ohranjuje pri življenju sprejemanje hrane, presnavljanje in oddajanje energije v številnih načinih gibanja. Gibanje je bistvo življenja in objektivne resničnosti. Pri človeku se združujejo in povezujejo preprosta in zapletena gibanja. Od enostavnega premikanja nog do bolj prefi-njenega gibanja rok pa do najbolj zapletenega gibanja v glavi, ko gre za gibanje misli in delovanje možganov. Med oblikami gibanja mora biti skladnost in ravnovesje, da bi se okrepila in ohranjevala zveza med spoznavanjem in ostalo gibalno dejavnostjo, da bi bilo skladje v presnav-ljanju in da bi človek v primernem gibanju ohranjal samega sebe. Gibanje je najbolj izrazito v mladosti. Otroci ne morejo in tudi ne smejo preveč mirovati, saj pomanjkanje elementarnega gibanja krni njihovo rast. Znanstveniki so ugotovili, da je razvoj možganov odvisen od mišičnega gibanja. Gibalne igre so otrokom nekaj nepogrešljivega, tako kot hrana, voda, nega, zrak, sonce in vse ostalo. Otroško igravost, gibljivost in živahnost že hromi šola, ki največkrat ne more potešiti njihove gibalne gladi. Stare šole so prostorno utesnjene, šolniki pa še niso našli pravega ritma med učenjem, sedenjem, gibanjem in razvedrilom. Med učenci so tudi taki, ki izdatno nadoknadijo gibalni primanjkljaj pri delu na polju in v daljši poti v šolo. Sodoben način življenja navaja ljudi na lagodnost, navidezno zapeljivo in varljivo ugodje. Gibalno siromaštvo, ki pesti mnoge ljudi današnjega časa, se kaj rado druži z obilno ali celo preobilno prehrano, kar povzroča nevšečnosti. Moč organizma slabi, zmanjšuje se sposobnost dihal, krvnožilnega sistema in gibal, kažejo se spremembe v počutju in vna-njem videzu. Ob povečani prehrani se pojavlja za-maščenost. Mnoge bi po gibalni aktivnosti lahko uvrstili med tiste, ki v načinu dela, omejenega na sedenje, prevračanje papirjev in tuhtanje, ne opravijo primernega ali zadostnega gibalnega obroka, tako da ne dosežejo gibalnega minimuma. Kdo v današnjem času opravi svoj gibalni maksimum, kdo se preživlja v naporu, znoju in se prezgodaj izčrpa? To so delavci, ki se bore za norme v železarnah, v rudnikih, to so kmetovalci, ki jim mehanizacija še ni dovolj olajšala dela, to so športniki, ki pod strokovnim vodstvom pretečejo, prekolesarijo ali preplavajo velike razdalje, da bi bili dobro pripravljeni za tekmovanja. Vsi bi se v načinu življenja morali približati kar najbolj primernemu ali optimalnemu gibanju, kar pomeni, da bi se morali gibati toliko in tako, da bi gibalni napor ustrezal poklicu, starosti in vrsti dela. Čim starejši je človek tem bolj zavestno mora uravnavati gibalni napor z zdržnostjo v jedi in normalnim spanjem. Tako bo čim dlje ohranil gibljivost v sklepih, prožnost misli in samega sebe. Jože Ažman *V b m po-del, nihče nima odrgnjenih kolen. Le prostora je premalo za Prt *°lesarje pred samopostrežno trgovino v Šenčurju ob uri, ko običajno . Vejejo kruh. - L.M.- Foto: Perdan M-hEl***l kino Kranj CENTER 3. septembra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ST. 2 ob 16., 18. in 20. un 4. septembra amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ŠT. 2 ob 16., 18. in 20. uri, premi era japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 22. uri 5. septembra amer. barv. risani SREČNI LUKEC ob 10. uri, amer. barv. krim. FRANCOSKA ZVEZA ST. 2 ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS akcij. S. OS. IZ BOEIN-GA 747 ob 21. uri 6. septembra japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 16., 18. in 20. uri 7. septembra japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 16., 18. in 20. uri 8. septembra japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 16., 18. in 20. uri 9. septembra amer. barv. CS akcij. S. O. S. IZ BOEINGA 747 ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 3. septembra ital.-franc. barv. CS vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. vestem TOPOVI ZA CORDOBO ob 16. in 18. uri, amer. barv. spekt. LETALIŠČE ob 20. uri - ZADNJIC! 5. septembra amer.-ital. barv. komed. ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 14. uri, ital. barv. akcij. AFRIŠKA ZVEZA ob 18. uri, premiera amer. komed. CHARLIE - GASILEC ob 20. uri 6. septembra amer. komed. CHARLIE — GASILEC ob 16., 18. in 20. uri 7. septembra amer. komed. CHARLIE — GASILEC ob 16., 18. in 20. uri 8. septembra amer. barv. vestem TOPOVI ZA CORDOBO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 3. septembra angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 17.45 in 20. uri 4. septembra franc. barv. komed. DR. PO-PAUL ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. akcij. DON JE MRTEV ob 22. uri 5. septembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 15., 17. in 19. uri 6. septembra amer. barv. spekt. LETALIŠČE ob 17.30 7. septembra ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 8. septembra ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 18. in 20. uri 9. septembra amer. barv. vestem TOPOVI ZA CORDOBO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. septembra amer. barv. vojni NAVA-RONSKA TOPOVA ob 17. in 20. uri 4. septembra angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 17.30 in 19.45 5. septembra amer. barv. risani SREČNI LUKEC ob 15. uri, angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 17. uri, amer. barv. vojni NAVARONSKA TOPOVA ob 19.15 6. septembra amer. barv. vestern TOPOVI ZA CORDOBO ob 18. in 20. uri 7. septembra amer. barv. akcij. DON JE MRTEV ob 18. in 20. uri 8. septembra amer. barv. akcij. DON JE MRTEV ob 18. in 20. uri 9. septembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 3. septembra amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GANNON ob 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GANNON ob 18. in 20. uri 7. septembra amer. barv. akcij. SPOPAD VJETNIŠNICI ob 20. uri 8. septembra amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNIŠNICI ob 17.30 in 20. uri 9. septembra angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 20. uri Železniki OBZORJE 3. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GANNON ob20. uri 1 septembra ital. barv. komed. UPORNI PROFESOR ob 20. uri 5. septembra amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 18. in 20. uri 8. septembra amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 20. uri Radovljica 3. septembra amer. komed. FRA DIAVOLO ob 20. uri 4. septembra amer. barv. LOS CASADORES ob 18. uri, angl. barv. SREČANJE NA OCEANU ob 20. uri 5. septembra amer. komed. FRA DIAVOLO ob 10. uri, angl. barv. SREČANJE NA OCEANU ob 18. in 20. uri 6. septembra ital. barv. IZZIV BELE ŠAPE ob 20. uri 7. septembra ital. barv. IZZIV BELE ŠAPE ob 20. uri 8. septembra amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 20. uri 9. septembra ital. barv. vestem TA PREKLETI OBRAČUN ob 20. uri Bled 3. septembra amer. barv. LOS CASADORES ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. komed. FRA DIAVOLO ob 18. uri, ital. barv. IZZIV BELE ŠAPE ob 20. uri 5. septembra ital. barv. IZZIV BELE ŠAPE ob 18. in 20. uri 6. septembra angl. barv. SREČANJE NA OCEANU ob 20. uri 7. septembra angl. barv. SREČANJE NA OCEANU ob 20. uri 8. septembra ital. barv. vestem TA PREKLETI OBRAČUN ob 20. uri 9. septembra amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 20. uri Dovje Mojstrana 4. septembra ital. barv. melodrama POSLEDNJI SNEG POMLADI ob 19.30 5. septembra angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 19.30 Kranjska gora 4. septembra angl. barv. vohun*'CALL/ NOV DOSJE ob 20. uri 5. septembra franc.-ital. barv. ROP NA AŽURNI OBALI ob 20. uri Mi smo pa Tržičani ... Recite kar hočete, vendar Tržič ni in nikoli ne bo »luknja*, čeprav smo prebivalci »tržiške dolince« pogosto tarča te zbadljivke. Vem, da boste dejali: to govoriš zaradi tega, ker si ' Tržičani Sicer pa ni pomembno, kaj sem. Pomembno je, da smo Tržičani bolj »odprti«, kot je to videti na prvi pogled. Tržičan ni odprte glave samo takrat, kadar ima odprta usta, temveč tudi v primerih, ko je treba kaj novega povedati. Da pa ta sloves še posebej velja za Tržičanke, ni treba menda posebej poudarjati. In kaj vse znajo povedati, vam bo potrdil naslednji pogovor. — Pepca, a veš, da komaj shajam s colngo? — Vem, vem, Johanca! Ampak tu se ne da kaj prida pcmagat. — Pati?Shajaš? — Prav dobro ravno ne, vendar me v podjetju že nekaj let obravnavajo kot socialno OBOROŽENO ... Ni kaj reči. V Tržiču poznamo celo novo sorto oborožitve! Sem vam že povedal, kako so pri neki tržiški družini kupovali televizijo? Ata je kupil televizijski aparat. Revež je celo popoldne plezal po strehi in postavljal anteno. Ko se mu je končno le posrečilo postaviti tisto preklo, za katero pravijo, da »lovi« program, se je vsa družina zbrala pred najmodernejšim aparatom pri hiši. Okrog njega so se zgrnili mama, ata, stara starša in otroci, za vsak primer pa so za to priliko povabili še sosede. Ata je vklopil televizyo v trenutku, ko se je pričenjal televizijski obzornik. Napovedovalec je začel: — Spoštovane gledalke, dragi gledalci, dober večer... \ Stara mama pa kot iz topa: — O, križana gora, s televizije me gledajo, jest s'm pa kar v ferto-hu . ..! Pa veste tisto, kako je Tržičan kupoval karto na ljubljanskem kolodvoru. Prav gotovo še ne. Zato vam bo to zgodbico in še kopico drugih povedal drugič. Velja! Lep in nasmejan pozdrav izpod tržiških gora in iz tržiške dolinice vam pošilja vaš Tržičan! i-- Izlet na Vogel in ... Za konec tedna in vikend turistično društvo Bohinj-jezero tokrat priporoča izlet preko Vogla, Orlovih glav, planine Suha in nazaj do Ribčevega laza. Na Vogel oziroma do Rjave skale se v štirih minutah povzpnete z žičnico. Na Rjavi skali so odprti Ski hotel in brunarice. Od tod se peš ali tudi z dvosedežno žičnico povzpnete na Orlove glave in naprej do vrha Šije (1886 metrov). S Sije je lep razgled na primorsko stran vse do morja. S Šije pa je najbolje, da se podate proti vzhodu po dolini na planino Suho. Nad njo se dviga Rodica (1965 metrov). Po stezi navzdol pridete do gozdne ceste. Prečkate jo in se spustite proti Ribčevemu lazu. m ar t a o dgo i • a rja Mesna Potrebujemo: 25 dkg kuhane govedine, 2 čebuli, 1 kislo kumarico, 2 kuhana korenčka, 2 paradižnika, 1 trdo kuhano jajce, 4 žlice kisa, 1 čajno žličko gorčice, sol, poper, po okusu še ščep sladkorja, 4 žlice olja, zelen peteršilj. Meso narežemo na tanke koščke. Čebulo olupimo in narežemo na kocke, prav tako kislo kumarico, korenček, paradižnik in trdo kuhano jajce. Vse primešamo mesu. Iz kisa, gorčice, soli, popra, sladkorja (lahko ga seveda izpustite) in olja naredimo preliv za solato. Potresemo še z zelenim peteršiljem in tako mesno solato ponudimo s kruhom. solata Pred velikim dogodkom Ce gre vaš sedemletnik zdaj te dni prvikrat proti hramu učenosti, je gotovo vsa hiša narobe, starši pa bolj ali manj zaskrbljeni. Kar potolažile se, mnogo je staršev s prvo-šolčki in vsi bodo preživeli ta veliki prvi dan in tudi vse naslednje. Morda pa je prav, da malo bolj umirjeno razmišljamo o tem, da se za otroka po brezskrbni predšolski dobi za- Da so papirnate brisače zelo praktične, že dolgo vemo, če pa jih bomo še primerno namestili nad delovno površi-m> v kuhinji ali pri umivalniku, kjer je sicer frotirka zaradi uporabe otroških rok vedno umazana, bo sploh nepogrešljiva; brez plastičnega držaja jo lahko namestimo tudi z navadno leseno palico, ki jo s trakovi obesimo na žebelj. čenja povsem novo obdobje, v katerem pa mu moramo starši stati ob strani. Ne nadzorujte prvošolčka ali šolarja sploh tako hudo, saj mu to jemlje samoiniciativo in pogum. Če ga kaj polomi, naj kazen ne bo takšna, da bo veljala celo leto ali še dlje. Otrok mora vedeti, da se v kratkem lahko njegova neuspešnost obrne v uspešnost, prehuda kazen pa ga pri tem ovira. Vaš otrok je prav gotovo povsem poprečen učenec in zato nikar ne pričakujte od njega, da b,o genialno znal razreševati vse naloge in v kratkem času. Nekateri otroci potrebujejo za učenje nekaj več, drugi spet manj, pa so vsi lahko enako uspešni v šoli. Ne pretiravajmo v siljenju k učenju v želji, da bi naš otrok postal odličnjak. Red je samo informacija 0 znanju, ne pa absolutna ocena otrokove osebne vrednosti, zato vsak red tudi tako jemljimo. Ne primerjajmo uspehe bratov in sester in tudi drugih sošolcev. Noben otrok nima rad zgledov. Učitelj je pri ocenjevanju znanja lahko tudi malo subjektiven, včasih se učenec in učitelj tudi težje ujameta. V takih primerih je treba oceno, če je slabša, sprejeti z razumevanjem in na vsak način posredovati tako, da otrok in tudi mi ohranimo spoštovanje do učitelja. Šolarju je treba pri njegovem delu pomagati. Če je uspešen, se veselimo z njim in ga seveda pohvalimo. Otrok pohvalo potrebuje. Majhni ukrepi, velika korist V posodo za smeti namestimo veliko plastično vrečo, pa bo izpraznjevanje posode in prav tako čiščenje zelo enostavno. Dobro je tudi odpadke zaviti v časopisni papir. Ce na primer trebite zelenjavo, po delovni ploskvi razgrnete časopis, ki ga po končanem delu enostavno z odpadki vred zavržemo, pa še delovna ploskev ostane čista. Če na prtu ponudimo pijačo, postavimo pod kozarce papirnate, plastične ali kakšne drugačne podstavke. Marsikatera kapljica bo tako ostala na podstavku, prt pa bo doživel še eno ali večje število uporab. Kadilci v hiši so prava nadloga. Pepel stresajo k rožam, v umivalnik, pada jim na tla, ogorke ugašajo v pomivalnem koritu in podobno. Zadevo se da rešiti le tako, da po vsem stanovanju razpostavimo pepelnike, tako da so res kadilcu vedno pri roki — in na • očeh. DO 15. 9. 1976 VELEBLAGOVNICI N nama Skofja Loka 30 - 50 % ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN Moška negovanost Bo morda kdo rekel, da se moška negovanost začne in konča z britjem. Pa ne bo tako. Če začnemo kar pri vrhu, namreč pri laseh. Koliko moških, če se le ozremo, ima prav sedaj le lepe oprane lase? Nič ne de, če je las le še toliko, da frizura niti ne zasluži glavnika, toda čistoča las in lasišča je nekaj samoumevnega pri moškem. Če bi umivanje las kaj imelo opraviti pri izpadanju las in nastajanju pleše, potem verjetno plešastih moških niti ne bi poznali. A kaj, ko so tega krivi hormoni! Če se lasje hitro mastijo, jih je treba pač prati vsake dva dni s kakšnim dobrim šamponom, nikakor ne z milom. Masaža z lasnimi vodicami še nobeni moški glavi ni škodovala, nasprotno, pomagala je odpraviti prhljaj in morda tudi za malenkost zadržala neljubo izpadanje las. Da so glavnik in ščetka za lase vedno čisti, je seveda razumljivo. Kaj pa britje? Moški pravijo, da ni prijetno, zato se nekateri ne brijejo tudi po več dni in s tem okolico spravljajo v dvome ali morda ne puščajo brade ali brkov. Izpuščaji, ki se radi delajo po britju na nekaterih kožah, so morda posledica uporabe kolonjske vode, ki ima preveč alkohola in sploh draži kožo. Za električno britje so priporočljive razne posebne vodice, ki so dovolj učinkovite in obenem blage, da ima ta poseg na obrazu željene posledice. Kakor velja za ženske roke, da so ogledalo negovanosti nasploh, bi lahko to trdili tudi za moške. Lepo postriženi nohti, morda še popil jeni, da so bolj gladki, so vizitka vsakega moškega. Enako velja za nohte na nogah in- prav tako za trdo kožo in otiščance, za katere moške noge menda tudi niso imune. Če gre za hujše primere, jih seveda obdela pediker, za druge pa je kup pripomočkov po drogerijah. Če imajo mlajši bratje mozoljčke po obrazu, naj mu jih sestrice ne stiskajo z nohti, pač pa naj mu svetujejo uporabo sredstev, ki jih imajo za takšno kožo tudi ženske. V hudih primerih seveda pomaga zdravnik in kozmetičarka z rednim čiščenjem, občasne težave pa uspešno preganjata zdrava prehrana, veliko gibanja in skrb za čistočo telesa. Branka iz Radovljice — V pismu pošiljam košček blaga, iz katerega bi rada imela obleko preprostega in udobnega kroja. Ker se ne morem odločiti za model, vas prosim za nasvet. Stara sem 27 let, visoka 167 cm, tehtam pa 57 kg. Marta — Obleka za vas je srajčnega kroja, zapenja se spredaj na gumbe. Rokava segajo do komolčnega pregiba in imajo ožji rob. Dolžina obleke je zvončasto zaključena pod koleni. Tarice so trle, predice so predle... Davča nad Selško dolino — Turistično društvo iz Davče nad Selško dolino je v nedeljo, 29. avgusta, pod pokroviteljstvom Gorenjske predilnice iz Škofje Loke po dveletnem premoru na Vrhovčevi domačiji v Davči letos že petič pripravilo privlačno in zanimivo turistično etnografsko prireditev »dan taric«. Lep sončen dan je bil v nedeljo. Tak dan, celo dosti toplo je bilo za zadnje avgustovske dni, dni tik pred začetkom jeseni, kot jih v letošnjem poletju še ni bilo veliko. Zato so se kolone obiskovalcev, nekateri so se proti Davči, proti prireditvenemu prostoru, odpravili z avtomobili, z jeklenimi konjički, drugi pa peš. To so bili tisti, ki so bili morda v tem kraju prvič, ki so se hoteli nekoliko sprehoditi, se seznaniti z domačini, se naužiti svežega zraka, nazadnje -pa si za poslastico ogledati še nastop davških taric. Ali pa so morda zavili celo v bližnje gozdove ter si hoteli »prislužiti« kako »gobarsko trofejo«. In treba je povedati, da je kljub muhasti gobarski letini marsikdo, zlasti pa tisti, ki poznajo več vrst »gozdnih sadežev«, nekaj lepih jurčkov ali še kak drugi gobarski primerek le odnesel domov. s Po dvanajsti uri pa se je proti prireditvenemu prostoru iz Selške do- line in iz Cerknega začela viti nepretrgana kolona vozil. Z makadamskih »prometnih žil« z ene in z druge strani, ki pa po pravici povedano sploh nista slabi, po zaslugi priza-, devnih domačinov sta celo dokaj dobro vzdrževani, so se začeli dvigovati gosti oblaki prahu. Do dveh se je na prireditvenem prostoru, na ravnini pod Vrhovčevo kmetijo in v neposredni bližini trdnih kmečkih poslopij, zbralo najmanj 2000 obiskovalcev. Nekateri pa pravijo,- da jih je bilo celo več. »Naša prireditev ni namenjena zgolj zabavi,« so mi dejali predstavniki davškega turističnega društva. »Na njej želimo obuditi predvsem naše nekdanje tradicije, obnoviti nekdanje običaje. Predvsem hočemo ostati zvesti staremu ljudskemu izročilu .. .«• Nato je številne obiskovalce pozdravil tudi predstavnik pokrovitelja, predstavnik Gorenjske predilnice iz Škofje Loke Janez Thaler. Vsem obiskovalcem je zaželel prijetno počutje, obenem pa je prirediteljem obljubil, da tudi v prihodnje pri pripravi teh zanimivih prireditev lahko računajo na popolno podporo in pomoč te delovne organizacije. Treba je povedati, da so Davčani zares požrtvovalni. Prebivalci »največje slovenske vasi«, tako jo je na prireditvi poimenoval vezalec programa znani dramski igralec in napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar, to pa povsem upravičeno, kajti podolgem jo je mogoče prehoditi peš v treh urah, počez pa v poldrugi uri, so se zadnje dni sestajali skoraj vsak dan. Skoraj vsi so bili zaposleni na prireditvi, zraven pa so povabili še tiste, ki so se pred časom že preselili v dolino, kajti vsakdo si je želel, da bi prireditev čimbolje uspela. Prireditev je bila zares odlično pripravljena. In prav vsakdo je Davčanom to tudi privoščil. Kajti v preteklih letih so imeli veliko smole. Skoraj vedno jim je ponagajalo vreme. Pranje štren je bilo nekdaj med najtežjimi opravili pri »predelavi« lanu. Zato so to delo navadno zaupali moškim. Tudi na turistično etnografski prireditvi > Davči je bilo tako. Zanimiv prikaz tega opravila si je ogledalo prek 2000 obiskovalcev nedeljske prireditve. Program na davški prireditvi je povezoval dramski igralec in napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar. Letos pa je bilo mogoče prikazati popolnoma neokrnjen program. Domačini so ga za tiste, ki so prišli v Davčo kasneje, v poznih popoldanskih urah, še celo nekajkrat ponovili. In kaj so si obiskovalci lahko ogledali? Ogledali so si obdelavo in sušenje lanu, trtje, mikanje, izdelavo ko-delj in povesem, predenje, izdelavo, pranje ter ovijanje štren, navijanje klobčkov, nazadnje pa še izdelavo vrvi in tkanje platna. Ob kozolcu na Vrhovčevi domačiji v Davči so se zbrale tudipredice. i0l so se, da bi številnim obiskovalcem še enkrat prikazale prejo, prikazale de kije še pred nekaj desetletji v zimskih mesecih »zaposlovalo« domačine. Poleg tega pa so obiskovalci slišali še marsikaj iz zgodovine Davče. Prebivalci vasice nad Selško dolino so1 nekdaj v glavnem drvarili in kuhali oglje. Imeli pa so tudi veliko pašnikov. Nato pa so iz lovskih koč zrasle sedanje domačije. Prva hiša v Davči naj bi bila »zrasla« prav na kraju, kjer je bila nedeljska prireditev. Po starem ljudskem izročilu naj bi 01 prva hiša v Davči postavljena n kolih, ker je bilo tu nekdaj Je.zeJ-^ Prireditev v Davči se je zaklju*1 z recitacijami Jožeta Logarja, nas\ pom Gorenjevaškega okteta in raj njem ob zvokih »Selških fantov«- Besedilo in slike: J. Goveka* Turistično-planšarski da** na Krvavcu Cerklje — Jutri in v nedeljo bodo marljivi delavci turističnega društva Cerklje organizirali že tretji tradicionalni turistično-planšarski dan na Krvavcu. Letošnja prireditev bo obsežnejša ter bogatejša, kot je bila v prejšnjih letih. Jutri ob 15. uri se bo začelo kegljanje za jarca in streljanje na premikajočega se fazana, in se bo nadaljevalo v nedeljo od devetih dopoldne dalje. Ob 17. uri pa se bo začela zabavna prireditev s plesom poleg doma na Krvavcu. Najzanimivejša prireditev turi-stično-planšarskega dneva pa bo v nedeljo oh 12. uri nedvomno volovska dirka na več kot 200 metrov dolgi progi od Grilčeve koče pa do doma na Krvavcu. Zadnji zmagovalec te izredno zanimive dirke je bil Jure Močnik, po domače Habjanov J ur iz Stiske vasi pod Krvav<* j Zmagovalec letošnjih dirk bo p1^ pozlačen, drugouvrščeni posreD^ tretjeuvrščeni tekmovalec pa nast zvon. Turistično društvo ^ ^ kije prireja vsakoletno priredite zaključku pašne sezone na K rva .g kajti nekaj dni zatem potem km izpod Krvavca ženejo živino s F ^ nine v svoje hleve. Po dirkah P%>, bo začela zabavna prireditev s^, ninskim rajanjem, na kateri boa .jj volili kraljico srčkov ter jo oba Sledile bodo tudi proglasitve re p tatov s streljanja in kegljanja-^ ^0 vse obiskovalce teh prireditev P j,-za okrepčilo poskrbelo strežno r je doma na Krvavcu, ki je pop vo letališča Ljubljana-Brnik- p0 niča bo oba dneva obratoval** voznem redu od 8. do 19. ure. j Kuhar Petek, 3. septembra 1976 nagradna križanka od vsepovsod Glas — 9. stran Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI j °doravno: 1. znamenito Marxovo delo, 8. manjši obrok hrane, ki se je sredi ^Poldneva ali popoldneva, 14. glinasta piščal ovalne ali jajčaste oblike, • • oborožen napad na politično osebnost, 17. del tedna, 18. starogrški filozof Matematik, v geometriji je njegov izrek »P ... izrek«, 20. avtomobilska D ^aka za Celje, 21. ime hrvaškega pisatelja »V registraturi« Kovačiča, 23. r^Poved o nadnaravnih silah, bogovih in herojih, 24. avtomobilska oznaka za °star, 25. nemški fizik, po katerem je enota električne upornosti, Georg jl^on, 26. prebivalec Tolmina, 29. zaključek, vrsta sodne odločbe, kar se Klene, 31. moda zelo dolgih oblačil, zlasti kril, 32. veznik, 34. alkoholna pijača o j^ozdja, 35. antično ime za pripadnika nomadskega ljudstva južne Rusije, j Cl*» 37. Truman Capote, 38. stara, priljubljena igra na karte za tri ali štiri 8ralce, 40. tovarna motorjev v Kopru, 42. zrakoplov ali balon, napolnjen s pli-J^, lažjim od zraka, 45. grobo domače orientalsko sukno, 46. Tone Kralj, g • tul, etui, tudi struja, 49. pokrajina v Vietnamu, domačija Anamitov, • avtomobilska oznaka za Valjevo, 52. nekdanje svetišče deviške boginje Ate-2n a3 Akropoli, 55. Orest L. Levički, 56. prebivalka Alžirije, 58. zvezna država v Dr t ■ V severozah0dnem delu Severne Amerike, 60. umetna snov za Sve*rivanje atletskih tekališč in zaletišč, 61. grški kipar, avtor dekoracij euŠča v Epidauru in mavzoleja v Halikarnasu. 8k^ypi6no: zaključni, končni del skladbe, stavka, 2. okras na glavah korint-z H) stebrov, posnet po listih okrasne rastline, 3. nema igra, gledališka igra stglDlin mimiko brez besed, 4. znak za kemično prvino iridij, 5. značilen pred-avnik kake vrste, 6. privrženec animizma, 7. latinska abeceda, pisava starih VeH *an°V *n se°-aJ tum naša> 8. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, v j x' .^daj čarovnik, 9. najmanjši delec snovi, 10. grški otok v Dodekanezu, ^ JUžnih Sporadih, 11. hrvaška industrija nafte, 12. avtomobilska oznaka za b j nJe> 13. mesto z znamenito stolnico v Renski oblasti blizu tromeje ZRN, 8»Je in Nizozemske, 16. hitrost, naglica, v glasbi časovna mera za hitrost, 8k' starogrška boginja nesreče, 22. otok v centralnih Karolinih.Mikronezij-Čimff °^°^Ja' 25. lastnost olikanega, 27. kratica za Mladinska knjiga, 28. za-^ej^na^droga: nezrela kandirana lupina ploda neke vrste limone, 30. količina, „ ^tek: npr. tekmovanja, odhod, 43. figura pri četvorki, 44. ženske, ki jamčijo kem^ na°kr°g> 35. tvegana napoved, pri kateri plača kdor izgubi, 36. *Mkt i Prvma' zna^ ^o, tuf*i m°dro kobaltno barvilo, 39. Risto Savin, 41. s g*tek: npr. tekmovanja, odhod, 43. figura pri četvorki, 44. ženske, ki jamčijo rjor°b?do in življenjem za izpolnitev določenih zahtev, 47. največja reka na Sy enJskem, 50. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina, 52. gostija, *a Kr0VanJe' 53- kitaJska dinastija Tang, 54. mednarodne avtomobilske oznake q Norveško, Japonsko in Malto, 57. zadnja in prva črka abecede, 59. Angela cePek ŠAHOVSKI KROŽEK Dvojni šah la^* .en°8tavni šah utegne biti neugoden, ne?nJe razumljivo, da je dvojni lahko prav n«i o08en- Toda kaj bi govoričili, dejanje 1 "Pregovori. Ohl'~* ,T«rtakower (Dunaj 1910) r«»nbaCaro-Kann Crni je pričakoval 9. Tdl-el f7-f5 10. f2 —f3 in čas, ki bi ga beli porabil za vrnitev figure, bi črni izkoristil za rokira-nje. Igrana poteza belega pa deluje kot grom iz vedrega; njen smisel je dirigiranje nasprotnikovega kralja na polje d8. 9. 10. Ke8xd8 Ld2 - g5 + + ! •>' e^ — e4 c7 - c6 d7 - d5 d5xe4 Sg8 - fB e7 — e5 Baterija iz trdnjave in lovca! Pri navadnem Šahu so trije načini obrambe, in sicer se napad lahko prestreže, lahko se zbije z deske figura, ki šahira in končno, kralj se lahko umakne. Pri dvojnem šahu kralj mora bežati! V našem primeru ima dve možnosti, obe sta enakovredni. Pravf>'Pa pot lovcu z željo, da čimprej pri-8(5 J pokado. Vendar bi bilo bolje 5. ... P0 j J* «• Dd3xe4 Sb8 - d7 in nato Sd7 - fB. •'"■ni potezi bo beli hitrejši v razvoju. Kd8 - c7 o-o-of2 Dd8 - a5 + Da5xe5 SfBxe4 6 mm m ■ 1 ■ -■ m ■ m & m m H Od3 - d8 + !! 10....... 11. Lg5 - d8 mat Na 10.....Kd8-e8 sledi 11. Tdl-d8 mat. dr. S. Bavdek od vsepovsod Bogat berač Herbert Miller iz angleškega Chelsforda je bil vse življenje berač. Ko je pred nedavnim v 93 letu umrl, je poskrbel za presenečenje. Zapustil je nič manj kot za 210 milijonov dinarja gotovine. Ker je bil ves denar še veljaven, sedaj finančniki trdijo, da je bil pravzaprav finančni genij. Znal je zamenjati zastarele bankovce z novimi, ne da bi kdo opazil, tla ima za berdča preveč denarja. Valentino na platnu Rudolf Valentina, katerega 50. obletnico smrti je bila pred nekaj dnevi, naj bi spet oživel na filmskem platnu. Prihodnji mesec bodo namreč začeli snemati v Španiji film Valentina, v katerem b<> igral Naslovno vlogo ruski baletnik Rudolf Nurejev. Da je zgodba o velikemu zvezdniku nemega filma hvaležna tema, priča tudi podatek, da se je ob ()pletnici njegove smrti zbralo ob njegovem grobu v Los Angelesu več tl*ioč ljudi. vojčki angleškem kraju, Mansfield-Woodhouse ho zabeležili svojevrsten d. V prvem razredi/ so imeli med 34 učenci kar enajst parov dvojčkov. lJ je. imel precej preglavic, preden je razpoznal to. nenavadno sorodstvo. Rešitev nagradne križanke z dne 27. avgusta: 1. Otokar, 7. grobar, 13. siromak, 15. rumeneč, 17. IL, 18. limona, 20. Osage, 21. Rene, 23. irada, 25. stik, 26. narejek, 28. SU, 30. ona, 31. Tirana, 32. Dumas, 34. areka, 36. zobači, 39. laz, 40. RI, 42. Iberija, 44. osne, 46. dolar, 48. tara, 50. Skiti, 52. doline, 54. IV. 55. tacanje, 57. Anglija, 59. Ranger, 60. gojzar. Izžrebani reševalci: prejeli smo 63 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Tomaž Oman, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 3; 2. nagrado (40 din) Helena Jaklič, 64000 Kranj, C. Kokrškega odreda 2l; 3. nagrado (30 din) Marija Pogačnik, Almira Radovljica, 64240 Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 7. septembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din In le enkrat kitajske košarice za kruh, sadje in pecivo. V MURKI-NEM ELGU v Lescah so pravkar dobili veliko pošiljko. Kupite lahko posamezne ali v garniturah po tri. Cena: od 26 do 85,15 din Jesen je tu in mogoče boste povpraševale po dežnem plašču zanj. Na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU jih imajo v modri, zeleni in črni barvi, tanjše in delno podložene. Velikosti: od 44 do 54. Cena: od 380 do 700 din Namizni prt, sete, rokavice oprije-malke, blazinice za na stole, kuhinjske zavese in podobno boste lahko sešile iz prijetno potiskanega blaga v karu in cvetličnem vzorcu. V modri, rdeči in zeleni barvi ga dobite v TEKSTILINDUSOVI prodajalni v hotelu CREINA. Iz 100% bombaža je in je širok 130 cm. Vprašajte za artikel TISA-ISAR. Cena: 26,11 din za m &irWtlŠr EVA so pri PEKU poimenovali gornje ženske modele za jesen. Udobno nižjo peto imajo, gornji material je mehak ševro, dobe se pa v rjavi, modri, črni in bordo barvi. (ena: 299 din (13. zapis) Dupeljci (mar niso Dupljah t?) in Dupljanke! Tako jim moram reči, ker je tako »uradno« zapisano v Krajevnem leksikonu Slovenije. Toda tam je za Jezerjane zapisana le oblika Jezerca ni, ki pa je domačinom (uja, bolj »ljubljanska«. Zato sem previden in dvomeč tudi v tiskano besedo — raje prisluhnem. In tako sem večkrat slišal obliko Dupljam — Tem zanesljiveje, ker si tudi ženske ne pravijo, da so kake Du-peljke, pač pa so Dupljanke. No, botel sem še to reči, da dup-ljanski domačini gotovo vedo za nagrobnik, prizidan k vnanji steni farne cerkve, na levo stran od vhodnih vrat, ki je postavljen v spomin tu umrlemu slovenskemu pisatelju Petru Bohinjcu. POZABLJEN PRIPOVEDNIK Res, pripovednik! Pisatelj, ki zna svojim bralcem kaj povedati, posebno preprostim, kmečkim ljudem. Brez hlastanja po bolnih blodnjah, trdno na tleh, na zemlji stoječ realist. Tak je bil slovenski pisatelj Peter Bohinjec, večletni fajmošter dupljanski. Podobo pisateljevo in kratko oznako njegovega mesta v slovenski slovstveni zgodovini sem objavil že v zadnji številki letošnjih Snovanj (priloga Glasa dne 13. julija t. J.); zato bom v naslednjih vrsticah skušal pisatelja in njegovo delo vsaj malo približati domačinom. Da bi poiskali v knjižnici njegova dela, jih prebrali in tako počastili spomin na dobrega moža, ki spi v njihovi, dupljanski zemlji. Peter Bohinjec je bil rojen dne 21. februarja 1864 na Visokem pri Kranju, umrl je dne 14. decembra 1919 v Spodnjih Dupljah. V času svoje zrele mladosti je bil plodovit slovenski pisatelj. Njegova dela je objavljal Ljubljanski /von in Dom in svet, kar kaže, da se Bohinjec ni približeval svetovnonazorskim prepirom. V svojih črticah, povestih in romanih je ustvaril več tipov in živ-ljenjskih\ prizorov, ki jih slovenska literarna zgodovina ne sme prezreti. Vsekakor je Bohinjec pisal najraje zgodovinske povesti, četudi so mu ležale tudi črtice iz kmečkega življenja. Bil pa je Bohinjec po snovi in jeziku svojih del učenec Tavčarjev in Kersnikov. Vendar si je zadajal prevelike pisateljske naloge — le-tem pa ni bil vselej kos. Kajti pisal je prehitro in brez zadostne umetniške skrbi. Priznati pa moramo Petru Bohinjcu oko za realnost, spretnost pri odkrivanju in snovanju novih doživetij. Zdaj prijazni mož spi na dupljan-skem pokopališču. Najbrž pa pokojni Dupljani, ki z njim skupaj počivajo v senci udinborških gozdov, niso vedeli, kako pomembnega slovenskega pisatelja so imeli za svojega fajmoštra. Mar sodobniki to bolje vedo? STARA ŠOLA Duplje so imele šolo že leta 1882. 0 tej stari šoli, kot tudi o novi, ki je nekaj časa imela celo štiri razrede (nižje) gimnazije, danes pa je spet na stopnji osnovne šole, bom poročal v posebnem "zapisu, ko bom združil zgodovino in razvoj nakelske, podbreške in dupeljske šole. Ljubo 'mi bo, ker bom v zapis lahko vključil tudi podbreškega nad-učitelja Andreja Praprotnika (1827 do 1895), enega od prvih slovenskih pedagogov. In pa tudi nekaj ubogih starih šolmoštrov, ki so bili dostikrat hkrati tudi mežnarji, organisti in še ogledniki mrličev . . . Nagrobnik pisatelja Petra Bohinjca v Spodnjih Dupljah. Spominjam se pripovedi svoje matere, ki mi je nekajkrat opisovala te stare učitelje-organiste. Le-ti so v duhu ceciljanske glasbene dobe, v kateri so bili vzgojeni, zelo radi tudi na koru (na orglah) zaigrali poskočne viže, bolj posvetnega kot cerkvenega značaja. Niso se Ustrašili posebno po končani maši, zaigrati v cerkvi polko ali valček. Pa tudi živahne orgelske predigre in medigre so bile v onih časih kar običajne. IZ DUPELJ V PODBREZJE Bilo bi resda bolj naravno, če bi s temi svojimi zapisi ostal ob Udinem borštu, da bi za Dupljami odšel v Strahinj pa na Pivko in odtod mimo Naklega proti Bistrici. Toda nakazana pot od gostišča Trnovec me je zvabila v smer proti Podbrezjam. Da me le ne bi! Kajti tako slabe poti kot je le-ta, na svojih popotovanjih še nisem vir 6,50 din POROČILISO SE V KRANJU Krstič Boris in Štular Mojca, Bunčič NiW* in Božič Darinka, Šijanec Bojan in Beča« Stanislava, Kepic Jože in Ropret Manja. Pavlov Slave in Zadnikar Ana, Dobovše* Marjan in Jakšič Nada V TRŽIČU Sire Bojan in Šparovec Danila, Alič Janko 9 Radišič Štefica UMRLI SO V KRANJU Surina John, roj. 1903, Božič Tatjana, roj-1901, Dolinšek Mihael, roj. 1907, Drinovec Frančiška, roj. 1905, Češenj Barbara, roj. 190A Kuralt Franc, roj. 1928, Mravlje Hieronim-roj. 1901 V TRŽIČU Pirjevec Stanislav, roj. 1907, Dobre Mila"' roj. 1955, Teran Stanislav, roj. 1913 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.30 T V dnevnik 20.00 Skrivnosti morja 20.50 24 ur 20.55 Čarobna skrinjica — celovečerni film 19.30 TV dnevnik TV Zagreb - I. Program dO 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Na vrat na nos 20.-55 Romantična in klasična umetnost > 1.50 Liki revolucije: Vlada Aksentijevič 22.20 TV dnevnik četrtek 17.20 Romunska risanka, B 17.30 Trapollo H H 33 - 5. del 18.0/5 Obzornik 18.25 I /.umirajoči svet — dok. serija, B 19.15 Risanka! B 19.30 TV dnevnik 20.00 Najvažnejši dan življenja — nanizanka, B 21.00 Kam in kako na oddih 21.10 Četrtkovi razgledi. Zdravnik v družbi 21.40 Dubrovniško poletje — Š. Prokofjev: VII. simfonija 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Na črko, na črko 18.15 Dokumantarni film 20.00 Bitef - prenos začetne prireditve 21.00 24 ur 21.10 O. Davičo: Pesem - nadaljevanka 22.00 Poezija T V Zagreb - I. progr«"1 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.50 Celovečerni film 22.20 TV dnevnik 10 17.15 17.30 18.00 18.1'5 18.45 19.15 .19.30 19.55 20.05 20.35 21.10 22.00 Križem kražem Pisani svet Obzornik Jazz na ekranu: Kvintet Sergio Fanni - l.del, » Razredni in J socialistični znaw samoupravljanja Risanka, B TV dnevnik ' Tedenski . notranjepolitic"' komentar ,7 J Kako pa kaj oče-serija, B Slikarske tehnik-Risba, B ... Kojak - serijski film, B TV dnevnik Oddajniki II. T V mre*e 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Bistrooki 18.15 Družbena tema 18.45 Glasbeni Htud!°j 19.05 Kulturni pregib 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 24 ur \ 21.05 A.Honeggc: Kralj David TV Zagreb - I.p*°»| do 19.30 isto kot na odoli. TV mreže 19.30 TV dnevnik Ju 20.00 Poševna pf°ifj^af - zabavno gl»s' oddaja .. 21.05 Rvan - serij*'1" fiim 21.55 T V dnevnik Pet držav v štirih dneh £?^ra5£i gmajni, kjer bo v nedeljo kmečki dan, Konjeniški klub Triglav J* gradi kasaško stezo. Za izgradnjo bodo porabili celoten izkupiček s pri-e««i>e. - Foto: A. Ž. Kmečki dan na Hraški gmajni hipodromu v izgradnji na Hraški gmajni ob Qesti Lesce —Bled bo Konjeniški klub Triglav Bled Priredil v nedeljo, 5. septembra, pod pokrovitelj-8foom KŽK Kranj kmečki dan — Razstava in Ocenjevanje plemenskih konj, govedi, krav mle-aric, drobnice in lepih konj; razstava in demon-^racija kmetijske mehanizacije in tekmovanje 8°zdnih delavcev — Bogat srečelov in kegljanje T* Izkupiček od prireditve bo namenjen za izgradnjo hipodroma oziroma kasaške steze .1968. leta je bil ustanovljen Kb- kluK1Ški klub TriSlav Bled- Clani 8v . so dolga leta, čeprav niso imeli tljPje8a prostora za prirejanje različ- D tekmovanj, sodelovali na raznih J^ireditvah na Bledu in drugje. Pred naiJe-Že kazalo> da bo klub' če bo še 2 a**reJ tako »životaril«, počasi ^obV ^>°*'ern Pa so laru spomladi M1 v najem prostor na Hraški j^ajni ob cesti Lesce-Bled; tam, slrJ, le 0u"a že lani prireditev pc OV°m Kmečki dan pod na- gi ^ klubu, ki ima danes že prek 100 l(janov. so se odločili, da bodo teren, t ^eri okrog 36 hektarov in ima tri s/aSe.\ uredili. Na tako imenovani gornji terasi ob cesti bodo uredili j^Podrom s kasaško stezo in poligon. va. srednji terasi (kamor so lani p 2lb odpadni material porušenega Ur h- ^otela na Bledu) nameravajo M\&k ' Pr°sto.r za tako imenovane ras • ^°lske namene. Spodnjo te-Po °' ^er Je danes smetišče, pa bodo enf°Zchh' in zatravili. Takšen je po ujj.^rani program .kluba in hkrati 1 dogovor s kmetijsko zemljiško i^jP^°stjo, ki je ta prostor dala v p . pr I^adevni člani kluba, katerega ednik je dipl. inž. Bojan Marin-i vodja in organizator pa 'Ta.k*11 Spicar, so se že lotili del. 8tfo£ 8o s prostovoljnim delom pod n^rT°Vn'm nadzorom m na podlagi ^itit ' Jm Je PriPravil mz- J°ze l$ .ar> že postavili hlev s senikom iZgf , d° 18 konj. Pravkar pa je v Hj^njitudi 700 metrov dolga in 15 ^ei>r°V ^roka kasaška steza, katere r°dr?kUstrezaJ0 Pru"eJanJu ntiedna-b0 ln tekmovanj. Po predračunu 250onnmo. izgradnja steze veljala °kr določil datum komemofa efli morda ob kakem krajeV 20 prazniku obeh naselij oli_P rJio-dan mrtvih, kar je tudi pnm Stanko Skočir, Ljubljana, Pot na grič 15 mali oglasi • mali oglasi Prodam JVlam OPEKO modularni blok, JJS kosov. Praprotnik Franc, Ljub-^.Podnart 5472 jMam PUNTE raznih dolžin, '8e do 10 m, primerne za oder fa-Qe- Naslov v oglasnem oddelku. I p 5478 iav 0dam PEC za centralno kur-STatS 2 bojlerja), 30 000 kaL TAM gi ."LER, popolnoma nova, še po »A" ceni. Murnik Justi, Hrib 9, ^Preddvor 5481 ^ffodam 1 leto stare KOKOŠI ne-pCe- Strahinj 38, Naklo 5513 Ut ,r°dam dve čisti simentalki po te-Benedikova 27, Stražišče, 5514 Gyodam puNTE. Tenetiše 51, °g»ik 5515 Afip °dam termoakumulacijsko PEĆ V 6KW, eno zimo v uporabi. 0VftČ Jože, čebelar, Predoslje 131 a p 5516 prodam 6 tednov stare PUJSKE. p108 17, Radovljica 5517 T*?°darn GAJBICE. Grašič Anton, fetiše 4, Golnik 5518 Sjedam golobok OTROŠKI VO- dea t ' dobro ohranjen. Moša Pija-Kranj 5519 ■wŽSni Prodam globok OTROŠKI §b OEK za dvojčke. Jesenice, wravsova 2 5520 joc> °dam KRAVO simentalko, bre-| mesecev. Žirovnica 57 5521 jij ° ugodni ceni prodam dobro ohra 17 STE" yy za ograjo iz cevi, otroški JJJ^i VOZIČEK in nova balkon- jj; VRATA starejšega tipa dimen- GnV 10 * 90- Pogačar Jože, Spodnje 43, pri Bledu 5523 u!b£dam betonsko ŽELEZO in m,, ..kTER debeline 10 cm. Infor- pClJe na tel. 21-152 5524 H0Va am dva mladiča OVĆJAKA. ^ Jožko Bagelj 33 5525 i ni- t' 4 olJne EMO 5, EMO 8 in NlK S,ko ter kombiniran ŠTEDIL-^ot » 6 t tr*ka plin, poceni prodam. 'Pl TviS1* 27> telefon 21-100 5526 p ujntE in rabljene TRAMOVE pS?- Pot na Jošta 27 5527 N«qI am TELIČKA za v skrinjo. 7,0v v oglasnem oddelku 5528 pgg'adi selitve prodam PLINSKO &Afcr>V garanciji in tridelno omaro VTn«ARA. Telefon 26-754 5529 $ Vgodno prodam PRIKOLICO s p°rom. Kranj, tel. 25-631 5530 GHlMpm KOMBAJN znamke T rk „• ~i za pobiranje krompirja. P? j 75 5531 ^LTpa"1 SLAMOREZNICO s puhalnikom. Trboje 70 5532 Prodam ZAJCE z zajčnikom in AKVARIJ z vso opremo. Markič, Naklo 114 5533 Prodam SODE za namakanje sadja. Podbrezje 66, Duplje 5534 Poceni prodam PEČ za centralno kurjavo 20.000 kcal. Koželj, Hote-maže 58, tel. 45-069 5535 Poceni prodam trodelno OMARO in kuhinjsko KREDENCO. Radovljica, Gradnikova 115, Benedik 5536 ŠPORTNI VOZIČEK, tudi za v avto in KOŠEK za dojenčka prodam. Magajne, H rastje 65, Kranj 5537 Prodam LATE 3x5 cm. Cesta na Rupo 7, Kranj 5538 Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec. Strahinj 15, Naklo, telefon št. 47-144 5539 Prodam 4 kub. m suhih jelševih DRV in ELEKTROMOTOR 220 do 380 V, 055 KW, 1400 o/m. Jezerska 124 c, Kranj 5540 Prodam mladiča ŠKOTSKEGA OVČARJA, starega 2 meseca. Zasavska c. 54 a, Kranj 5541 Ugodno prodam tri ŠTEDILNIKE, plinski, električni in na trdo gorivo. Udir, Moša Pijade 4, Kranj 5542 TRAKTOR ZETOR 25, ugodno prodam. Rozman, Poljšica 3, Pod-nart. 5543 Prodam PUNTE in KRAJNIKE za fasado ter rabljeno žgano folc strešno OPEKO. Vidic Ivan, Pod-nart 49 5544 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec tretjič telila. Ambrož 9, Cerklje §545 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Zaloše 6, Podnart 5568 Prodam obžagane ŠPIROVCE 12x 14 cm, dolžine 7,50 m. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 5569 Prodam 16-colski GUMI VOZ. Pivka 34, Naklo 5570 Prodam novo OPEKO folc, 3000 kosov in NJIVO na Sp. Brniku. Vir-maše 42, Skofja Loka 5571 TELETA za rejo ali za v skrinjo prodam. Jegorovo predmestje 25, Skofja Loka 5572 Prodam TELICO simentalko, staro 11 mesecev. Jazbine 8, Poljane nad Škofjo Loko 5573 Poceni prodam italijansko PLINSKO PEČ z jeklenko. Resman, Skofja Loka, Frankovo naselje 52 5574 Prodam vinske SODE 120 do 150 litrov. Demšar Pavle, gostilničar, Skofja Loka, Titov trg 10 5575. Ugodno prodam KNJIŽNI REGAL z ultrapas policami 1.80x2 m. Ogled 4. 9. popoldan. Jesenovec, Partizanska 4, levo, Skofja Loka 5576 Skoraj novo belo kompletno POSTELJO s »tapeciranim« jogijem, 190 x 80, ugodno prodam. Pevc, Cesta talcev 6, Skofja Loka, telefon 60-663 5577 ZAHVALA Ob težki hudi bolezni in izgubi moje žene, mame, stare mame, sestre in tete Marice More iz Sovodnja Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sodelav-Cem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pokropili in 8Premili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, vence in nam Izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem trem zdravnikom za lajšanje bolečin, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, "Vala gasilcem za govor pri odprtem grobu, pevcem ter kolektivu Termopola in Alpine Žiri. 7 Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Sovodenj, 29. avgusta 1976 znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je v 67. letu starosti preminil moj mož in svak Milan Ordinski upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 4. J. 1976, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. žalujoči: žena Julka in ostalo sorodstvo. Kranj, 2. septembra 1976 Prodam popolnoma novo termoakumulacijsko PEČ AEG 6 KVV, še nemontirano, pod garancijo, po lanski ceni. Gartner Janez, Zgoša 58, Begunje 5578 Prodam KONJA. Vaše 36, Medvode 5579 Ugodno prodam pomivalno KORITO, PEČ na olje, 2 jogi vložka in pralni stroj Gorenje. Sr. Bela 2 5580 Prodam novo zaprto hrastovo KAD, 600-litrsko. Olševek 3, Preddvor 5581 Prodam jedilni KROMPIR ne-gnojen z umetnim gnojilom ter kupim MLIN ŠROTAR za mletje žita. Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik 5582 Prodam dobro ohranjen 4-cilindr-ski PERKINS DIESEL MOTOR 55 KM. Cerklje 79 5583 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in dva PRAŠIČA po 70 kg. Cerklje 97, 5584 Prodam rženo omlačeno SLAMO, slamoreznico s puhalnikom in motorno ŽAGO. Grad 5, Cerklje 5585 Prodam 12 vreč PERLITA za betoniranje po nizki ceni. Voglje 13 5586 Prodam stoječo, dobro ohranjeno KRUŠNO PEČ in stoječ zidan desni ŠTEDILNIK ter kuhinjsko KREDENCO. Voglje 13 5587 Prodam strešno, rabljeno OPEKO špičak in folc. Tupaliče 43, Preddvor 5588 Prodam večjo količino GAJBIC za sadje ali krompir. Posavec 19 a, Podnart 5589 Prodam 5 m suhih DRV v Stra-žišču, tel. 23-632 5590 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 5591 Ugodno prodam TELEVIZOR GRUNDING, črno-beli. Mravlje, St. Rozmana 5, Kranj 5592 Ugodno prodam diatonično HARMONIKO. Bajt Franc, Zg. Bitnje št. 182 5593 Prodam dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO. Britof 187, telefon 23-816 5594 kupim Kupim rabljeno večje DEŠKO DVOKOLO ali PONY. Jegorovo 29, Skofja Loka 5556 Kupim HIDROFOR z enofaznim motorjem. Kestnar Cene, Dobruša 6, Vodice 5557 Kupim MEŠALEC za beton, rabljen in fasadni oder. Fači Hadži, Reševa 5, Kranj 5558 DESKE, debeline 3 cm, vseh vrst lesov kupim. Mizar Hafner Franc, K ranj, Zasavska 2 5559 Kupim rabljeno KAD za namakanje sadja. Mesec Peter, Zabnica 1 5560 Kupim CENTRIFUGO za ože-manje perila. Naslov v oglasnem oddelku. , 5605 Kupim levi in desni vzidljiv ŠTEDILNIK »rostfrei«. Naslov v oglasnem oddelku. 5606 Kupim rabljen PISALNI STROJ. Štular Milena, Sp. Duplje 101, Duplje 5607 vozila Prodam FIAT 850, letnik 1970. Romih, Lesce, Čopova 7 5485 PEUGEOT 403, vozen, neregistriran, prodam za 6000 din. Ogled od 15. do 16. ure. Brillv, Tomšičeva 24, Kranj 5493 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Debenc Polde, Dorfarje 39, Zabnica. 5494 ŠKODO, letnik 1968, in rezervni MOTOR prodam. Pivk, Cegelnica 30, Naklo. 5497 Kupim AVTO do 1100 kub. cm. Tel. 064-60-343 5547 Prodam avto ŠKODO, uro za dvo-tarifni ŠTEVEC, dve PEČI, ležalni KAMIN, KAVČ. Sp. Bitnje 44 5548 Prodam R 10, letnik 1967. Jezerska 82, Kranj 5549 Prodam VVARTBURG, karambo-liran, letnik 1970, prevoženih 45.000 kilometrov. Cuderman Janez, Predoslje 109 5550 Prodam karambolirano KAROSERIJO 101, letnik 1976. Spredaj in zadaj nepoškodovana. Naslov: Koseze 15 pri Vodicah 5551 Prodam AMI 8, letnik 1971. Spodnji Brnik 47 5552 BMW 2000, letnik 1967, nujno prodam zaradi gradnje, lahko na ček. Telefon 60-091, Rogelj, dopoldan. 5553 Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju. Kranj, Gorenjesavska št 36 5554 VVV 1200, letnik 70-73, kupim. Marzidovšek, Lesce, Finžgarjeva 26, tel. 74-002 5555 Prodam ZASTAVO 750, december 1972 letnik. Krasnič, Gubčeva 5, Planina, Kranj 5546 Prodam MOPED T 12, 2 kompletni OKNI (zastekleni) 120x80, STISKALNICO za sadje ter POSTELJO. Benedik, Pot na Jošta 3 (Šiškovo naselje) " 5595 Prodam MOPED na 4 prestave, brez izpita. Golnik 6 5596 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970. Čebašek Anton, Prebačevo 25 5597 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kržišnik Martin, Sv. Barbara 14, Skofja Loka 5598 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano za celo leto. Krni-čar Darko, Gradnikova 10 t, Radovljica 5599 KAROSERIJO - školjko, rabljeno, za zastavo 750 ugodno prodam. Informacije: Brunskole, Kranj, Kidričeva 19 5600 Prodam NSU 1100, letnik 1967. Ogled, vsak dan od 16. do 18. ure. Svast Dušan, Preska 38, Medvode 5601 Ugodno prodam MOPED SKU-TER v voznem stanju. Zalog 76, Cerklje 5602 Prodam SPAČKA, letnik 1974, in termoakumulacijsko PEČ 5 KW« Križnar Lojze, Naklo 229 5603 Prodam LADO, letnik 1973, ter KOMBI IMV, letnik 1971. Informacije po tel. 45-035 5604 Prodam KATRCO R 4. Golnik 16 5618 stanovanja Mlad par z enim otrokom želi eno-sobno STANOVANJE ali večjo sobo za dobo dveh let. M. Antolkovič, Stošičeva 2, Kranj 5500 SOBO z uporabo kopalnice iščem v Kranju v mesecu septembru. Ponudbe pod »Dober plačnik« 5561 Dve dekleti iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Drolčevo naselje 42, Kranj 5562 Za dve leti vzamem v najem GARSONJERO ali SOBO s kuhinjo. Ponudbe pod »Možnost delnega predplačila« 5608 zaposlitve VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, Huje 23, Kranj 5064 Zaposlim KV NATAKARICO s prakso ali začetnico. Interesen tke naj se javijo na naslov ah tel. 50-009. Plača .3.000 din, samsko stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Gostilna LOVEC, Gorice pri Golniku. 5504 Sprejmem VAJENCA. Kleparstvo Markič Franc, Partizanska 14, Kranj 5505 VAJENCA in VAJENKO sprejmem takoj za KERAMIČNO STROKO. Konjedič Franc, - Andrej, Delavska 39 a, Kranj 5506 Sprejmem dva STAVBNA MIZARJA. Nastop dela 20. septembra 1976. Mizarstvo Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska 108 c. 5507 POSLOVNE KNJIGE vodim obrtnikom na področju Gorenjske. Ponudbe pod »Večletne izkušnje« 5566 FRIZERSKO POMOČNICO -samostojno, sprejmem takoj. Valin-ger, Koroška 16, Kranj 5610 Sprejmem dva KLJUČAVNIČARSKA VAJENCA - stanovanje zagotovljeno. Peklaj, Puštal 46 a, Skofja Loka 5611 Zaposlim VAJENCA za PEČAR-SKO STROKO ali delavca z nedokončano osemletko. Fujan Marjan, Hraše 5, Smlednik 5612 ČEVLJARJA poštenega in spretnega, možnost tudi priučitve, išče EKSPRES POPRAVLJALNICA ČEVLJEV ob trgovini GLOBUS Kranj. 5613 obvestila KRANJČANI! EKSPRES specializirana čistilnica za preproge in ta-pisome. Kličite po telefonu in obišče m vas doma. Čistim tudi družbenim ustanovam. Bucalo Džuro, telefon 26-912 5344 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, ali telefonirajte v popoldanskem času na Senjak, tel. 22-059 5420 TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din — skupaj s poštnino plačate ob prevzemu. Interesenti za TRIMER — strugalnik za britvice za čiščenje oken naj pošljejo svoj naslov. TRfMER Zagreb, p.p. 692 5510 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja obvešča, da bo vpis v nov začetni in nadaljevalni tečaj, 6. 9. 1976, ob 15. uri in 7. 9. 1976, ob 7. uri. DELAVSKI DOM, vhod 4. Šolnina znaša 500 din. 5616 posesti Trosobno STANOVANJE na Zlatem polju zamenjam za enako s centralno kurjavo. Skrl, Kidričeva 45, Kranj 5563 Kupim starejšo HIŠO, primerno za vikend, v okolici Kranja. Ponudbe pod »Sončna lega« 5564 Prodam stavbno PARCELO v Škofji Loki. Ponudbe pod »Parcela« 5565 GARAŽO v Naklem oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 5609 prireditve V HOTELU KAZINA NA JEZERSKEM bo v soboto, 4. 9. 1976, PLES. Igra ansambel JEVŠEK. 5614 HOTEL LARIX KRANJSKA GORA prireja vsak petek, soboto in nedeljo ZABAVO S PLESOM. Igra ansambel ALLEGRO. 5615 izgubljeno Izgubil se je PES Lassie, sliši na ime VIDOK. Je svetlo rjave barve z belo ovratnico. Kdor bi ga kjerkoli videl, prosim, da sporoči na naslov Zavrl Irena, Šmidova 12, Kranj, ali na telefon 22-613. Dobi nagrado! 5617 Pred tremi tedni sem nekje v Kranju pustil moške HLAČE in moški DEŽNIK. Komu je kaj znano, kje so stvari, naj se oglasi na spodaj navedeni naslov: Franc Šenk, Jezerska 28, Kranj ali na telefon 23-350 5567 Pevci amater ji! RTV Šenčur razpisuje natečaj za gorenjsko glasbeno karavano GLAS JESENI Prijavijo se lahko amaterski pevci, ki še niso izdali svoje plošče in še nimajo posnetka na RTV Ljubljana. Prijave na dopisnici s polnim naslovom sprejema do 20. septembra RTV Šenčur Beleharjeva c. 51, 64208 Šenčur dežurni veterinarji Dežurni veterinarji: od 3. do 10. septembra 1976: sprememba za Kranj namesto Bogdana Cepudra dipl. vet. speč; Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58 telefon 23-518 i za občino Kranj loterija e i ■3 ,* * a z O 4, .— "Z -* J* <= "o 41 SB.1S % c h 0 0 0 Cd -* » "o 80 30 3810 60620 438480 197080 336680 , 91 501 20661 03131 12891 41661 92 512 8502 4042 77682 30602 79862 01342 458062 485712 3 03833 09933 43823 097723 597593 12284 85824 63414 16334 • 30 50 500 5.000 10.000 10.000 10.000 40 80 600 800 1.000 5.000 20 60 300 500 600 800 800 1.000 10.000 300.000 10 600 800 1.000 10.000 10.000 600 800 1.000 1.000 ' c 1 •3 »se 41 M -* c tj a 5 "eta.,' RTVem kolu se obeta vrsta zanimivih tek nocoj bo v Stražišču otvoritvena ■ Zabnica, v Dupljah pa se bosta a dva »bivša« conska ligaša jutri zvečer «ia sav, °b 1<) ., ji v k"" »ledine rokometni ligi bodo nastopile na-8teviik»- ilpeJn 80 P." žrebanju dobile naslednje «ejetri ; *: Križe B, 2. Veterani, 3. Gorenjski G°dešiČ - Kondor : Alpina, ' l*.30 «V°rotan : Jesenice (vse ob 16.30) in ^nilii Kranju - Triglav B : Reteče; 'V^erii V°r ~ Preddvor : Korotan, Jesenice ^rica : NakI°' Primskovo ~ Primskovo i t^ljica J[ET ~ MRL: Selca - Alples : Ra-' vNslc. b 10- «ri. Preddvor - Preddvor : ll'T',i,nJ t**1 "~ mladinci: Boh. Bistrica -N l • K'ra • Ce' Primskovo - Primskovo : ;h*klo • tt'.J ,- Korotan : Jesenice, Naklo «ovo B. enajstih organizacij združenega podjetja. Največ uspeha so imeli tekmovalci kranjske Save, ki so zmagali v ekupni konkurenci in tako že drugič zapored osvojili prehodni pokal. V posameznih disciplinah so osvojili prvo mesto: mali nogomet: Sava; košarka: Helios; namizni tenis: Donit; kegljanje moški ekipno: Sava; posamezno: Jenko (Donit); streljanje, moški ekipno: Color; posamezno: Hribernik (Color); balinanje: Sava; šah: Sava; vlečenje vrvi: Astra; kegljanje, ženske ekipno: Helios; posamezno Končan (Donit); streljanje, ženske ekipno: Melamin; posamezno: Žalar ' čakovanj je 30. avgusta vulkan La friere na karibskem otoku Guad*-y^j končno začel bruhati. Ameriški ge urad je sporočil, da je bila med 'zDrU0jii* vulkana na robu kraterja "ku P^.jj dvanajstih raziskovalcev. Trije 90 ranjeni, ker je izbruh vulkana 8PrelJ!a|i' potres, ki je sprožil kamenje. Vse skovalce so rešili s helikopterjem- ?f|o Čeprav je pobočje vulkanske g°re ye|-gosto naseljeno, izbruh ni terjal *'° kih žrtev, ker so prebivalstvo iz nev» ga območja izselili. SVETOVNI KOLEDAR . Organizacija združenih narod<>v ( izdala statistični koledar za leto '^jjj*' podatki o prebivalstu, najnovejših K ^ njih v proizvodnji in dogajanjih v,|j|jr vini. Po podatkih iz te obsežne pu"* j$ cije imata najnižji naravni priraste Nemčija in Nemška demokratična ^ blika z 10,1 oziroma 10,6 rojstev n« ^ prebivalcev. V nekaterih afriških, fi skih in južnoameriških državan.« število rojstev na tisoč previbalcev *\to!l med 40 in 50. Najmanjša smrtnost ^f0t je v San Marinu, kjer na vsakih ^ rojstev umre devet otrok. Sledi'0 je veška, Švedska, Finska, NizozemsK^jj-Japonska. V številnih afriških >n fl i« skih deželah umre pri porodu 1 tudi 200 otrok od tisoč rojenih. ge }e Industrijska proizvodnja v 8vetiL**v' 1974. leta povečala za 4 otstotke. 1"^ J s planskim gospodartvom in dr** .j, . razvoju so zabeležile porast za ce^tt' odstotkov, v državah s tržnim i°^t^ stvom pa sploh ni prišlo do pove proizvodnje. ,e !e V primerjavi z letom 1973, k° proizvodnja in potrošnja energije PJjf4 čala za 5,8 odstotka, se je l**8 -SSX povečala komaj za 0,8 odstotka. £%0<)'' potrošniki energije so ZDA, Češkoslovaška, NDR in Belgija. CENE SUROVIN PADAJO ^ Te dni se skoraj vsi strokovni*^ * kmetijske surovine v svetu .u.D*T