9. Štev. Novo mesto 1. «uija 1ÎI07. XXIII. letnik. NOVICE Izhajajo 1. in 15. TSacega meseca. Cena jim je s poštnina vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Boano in drnge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino m oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. aOSPODARSTVO- Praktična ograditev zemljišč. Dostikrat je treba kako zemljišče ograditi, V novejšem času vporabljajo za to bodečo žico, tudi žičnate mreže. Take ograditve, ako niso za dolgo Časa namenjene, ampak 80 le provizorične, BO jako drage. Ograditev z bodečo žico tudi ne zabranjuje zajcem in kokošim vhoda, kar je pa pri sadnih in gozdarskih vrtovih, drevesnicah in trtnicah pač neobhodno potrebno. Prav praktično se ogradi taka zemljišča, katera imajo le malo časa, torej le provizo-riČno ograjena biti, Podoba i. kakor: sejalnice, drevesnice, trtnice na ta način, kakor kaže pridejana podoba st. 1. Podoba že sama prav jasno pravi, kako da je ograditev izvršena. Vzame se navadne, klane ali pa tudi neklane trtne kole. Te se na obedveh koneih ospiči, na enem, spodnjem koncu za kakih 40 centimetrov visoko s karbolinejein namaže ter ob lancu — motozu — tako na gosto v zemljo zatakne, da ne more zajec ali kokoš skozi. Za kako četrtino pod zgornjim koncem kolov pritrdi se pa s pomočjo srobota ali pa tudi žice počezne kole k navpičnim, in za oko neprenapčna, za provizoriČDO ograditev popolnoma dobra in kaj cena ograditev je končana. Ako se lioče tako ograditev premestiti, izpuli se kolje iz tal, prenese se ga tja, kjer se ograditve potrebuje, in kjer se ga znova po lancii v tla zatakne ter, kakor že povedano, pod zgornjimi konci poveže. Ako se hoče pa kako zemljišče za stalno ograditi, recimo, kak zelenjadni ali sadni vrt, kakor drevesnico itd., potem je pa kaj priporočljiva ter cena, torej praktična ograditev, taka, kakoršno podoba st, 2, predočuje. Ker se take ograditve prav pogostoma na Notranjskem, in sicer na Pivki nahajajo, imenovati bi JO smeli tudi pivsko ograditev. Dodana podoba sama napravo že na prvi pogled dovolj pojaanuje. Na vsakih 4 do 5 metrov oddaljeno, postavi se v zemljo dovolj visoke in dovolj močne hrastove stebre, kateri so na treh mestih predobljeni, V luknje pridejo poČezne late in med te late zatakne se pa obeljene smrekove veje. Ker 80 smrekove veje tako sabljaste oblike, gre to zatikanje prav lahko izpod rok in tako se doseže za oko lepo in prav pripravno ter trajno in ceno ograjo. Podoba 2. Seveda je posebno tam, kjer se nahaja dosti smrekovega gozda, ta ograja poceni, kajti v takih krajih so smrekove veje gozdarski odpadek, katerega se zamore k večjemu za drva porabiti. Posebno trdna ter za človeka in žival neprehodna postane pa taka pivska ograja, ako se smrekove kole na spodnjih in zgornjih koneih ošpiči ter nekoliko v zemljo zatakne. Po Dolenjskem je smrekove hoste dosti in bilo bi torej gotovo umestno, da bi se vrtovi na ta način zagrajevali. Kakor zamore vsak bralec tega članka na prvi pogled podobe št. 2. presoditi, je ona nekoliko napačno risana. Smrekove veje se mora namreč tako zatikati, da pridejo debelejši konci v zemljo zataknjeni, ne drobnejsi kakor to podoba napačno kaže. ~1— L. Tečaj za pridelovanje krme na Grmu. V zadnjem listu smo razglasili, da se priredi na Grmu dne 27. in 28, maja tečaj za pridelovanje krme. Ta poučni tečaj ima namen, seznaniti gospodarje in knietovake aploh z vsemi tistimi izkiianjami, ki so se pridobile v novejšem času glede setve trav in detelj na njivali ali pa pri napravi novih travnikov. Znano nam je, da je pridelovanje obilne in dobre krme danes najvažnejši pogoj za povzdigo naše živinoreje in da nismo v tem pogledu se vsega dosegli, ampak da nas 6aka se mnogo hvaležnega dela. Po naših krajib bi se lahko dosti več krme pridelovalo, kajti nasa zemlja in nase podnebje sta ugodna za to. Po njivah bi se dalo razširiti in zboljšati pridelovanje krme in marsikatera lega bi se dala z najboljšim vspehom porabiti za travnik. Veliko dobrega smo dosegli v zadnjih letih z dobrim gnojenjem deteljiš6 in travnikov in s porabo umetnih gnojil. Ali to ni vse! Treba je pridelovanje krme tudi razširiti in zboljšati s pridelovanjem deteljnih mešanic, s setvijo detelj in trav, ki dajejo bogatejše in boljše košnje, kakor sama detelja. Pri nas smo vajeni sejati po njivah samo čisto deteljo. Izkušnje pa uČe, da dajejo mešanice detelj in trav bogatejše pridelke in da se dado take mešanice kositi po več let. Za tako setev pa nastanejo razlićna vprašanja, ki niso znana našim gospodarjem. Tako nastanejo vprašanja, katere trave naj se sejejo med deteljo in koliko naj 8c vzame enega in druzega semena? Katere trave je sejati med domačo kranjsko deteljo, katere trave med lueerno, da se pridelki povzdignejo? Kakšne trave naj sejemo, če nam je napraviti nov travnik itd. itd. Na vsa ta vprašanja ae bo dobil odgovor v tečaju na Grmu. Tam bo prilika, da bodo gospodarji spoznavali različne trave in detelje in da se bodo poučili tudi o vrednosti, ki jo imajo za naše razmere. Zato pa poziv-Ijemo naše gospodarje, da se tega važnega in času primernega tečaja udeleže v obilnem število. Šola ima za ta pouk vse potrebne učne pripomočke, ima na svojih zemljiščih in v poakuševališču različne mešanice detelj in trav, tako, da ae bodo udeležniki lahko na lastne oči prepričali o vrednosti setve raznih detelj in trav. Prav zaraditega, da se vspehi lahko praktično razkazujejo, se je priredil tečaj na 27. in 28. maja. Ker se je zglasiti do 15. t. m. pri vodstvu kmetijske šole na Grmu vsakemu, kdor se žeti udeležiti tečaja, opozarjamo nato, da se udeležniki pravočasno oglase. —r— je treba 100 do 150 kg čilskega aolitra, za oralo okroglo 50 da 75 kg. Da se čilski 8oUter lažje raztrosi, je prav, da ga pomešamo s prstjo. V to svrlio vzamemo ravno toliko zemlje ali prsti, kakor je solitra. Na eno vrečo čilskega solitra je treba eno vrečo zemlje. Kavno Uko je pa tudi trelia, da se čilski soUter razdrobi. Čilski solitér je namreč bela, precej debelozrnata sol, ki je deloma tudi sprijeta v večje ali manjše kepee. Vse to mora narazen, da se enakomerno raztrosi. Sploh je najboljže, da se na kakem priličnem prostoru, na podu ali kjer si bodi, razdrobi na ta način, da se z betom tolče. Še le, ko smo čilski solitér tako razdrobili, naj se pomeša s prstjo. Čilski solitér učinkuje zelo hitro in sigurno. V teku enega tedna se že pozna njegov učinek. Zato ga rabimo navadno še le tedaj, ko že rastline raatejo. Čilski solitér prodaja c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Njegova cena znaša sedaj 35 K za 1 00 kg. —r— Priprosti brus za cepilne nože. Za cepljenje, osobito pa za zeleno cepljenje, je treba imeti oster in snažen nož. Ker nož pri cepljenju Čez nekaj časa počrni, treba ga je večkrat osnažiti. Zato jako dobro služi na zraven stoječi sliki naslikana brusilna priprava, katero si laliko vsak sam napravi. Naglavno gnojenje ovsa s čilskim solitrom. Pridelki ovsa se dajo povečati, ako bi ovsu privoščili nekoliko umetnega gnoja. Oves raste sicer na najbolj pusti zemlji in mi ga zaraditega tudi sejemo na najslabejse prostore, ali velika razlika je med ovsem, kateremu sc nič ue pomaga in med ovsem, kateremu se privošči nekoliko čilskega solitra. Ravno oves je silno hvaležen za vse, kar mu dobrega storiš. In prav v tem oziru mu najbolj postrezeš. ako mu daš nekoliko čilskega solitra. Izkušnje, ki so se napravile na kmetijski soli in drugod 8 takim gnojenjem so prav ugodne in zato je želeti, da se jih tudi drugod poprimejo. Na Grmu je dal vsak kg Čilskega solitra 10 litrov več zrnja in 4 in pol kg več slame, iz česar se da lahko sklepati, kako izvrstno se sponaša gnojenje s čilskim solitrom. S čilskim solitrom se gnoji, ko je oves dobro ozelenel in je, recimo, za eno dlan visok. Gnoji se na ta način, da se čilski solitér po vrb raztrosi. Za 1 ha Vzame ae en kos mehkega, najboljše lipovega lesa, 40 do 50 cm dolžine iti 4 do 5 cm širine, katerega se na obeh straneh gladko postruži (pooblaj in se potem na enem koncu prireže roč. Na eni pooblanih strani se napravijo križem počez 1 do 2 mm globoke zareze. Nato se površina namaže z vazelinom ali pa s svinjsko mastjo ter se posiplje z najiinejšim smlrkovim (šmirgelj) pratiom, katerega dobimo prav po ceni v vsaki trgovini z železom. Na drugo stran pribijemo bolj oster jermen — in brus je narejen. Kadar ga vporabljamo, nabrusimo nož najprvo na strani, ki je s smirkom posipana ÍD ga potem ugladimo na jermenu. Nož se očisti ne le vsega črnila, ampak tudi jako tino nabrusi, da je oster ko britev. b. Skalický. Volivci, pozor! (Kunec.) Volivna svoboda. IJa SG poka/c pri volitvab imtva, svobodna voljtt volilccv, jo (iržiiviii zimr sklenil šc jioscbno [Ktstuvo, ki iiaj 1)Í strojno varovala svotiocio volitev iii sbwiov. Žíí doslej ho liila kuziijiva razuii (lejiinja, ki so kršila prost,ost volitev nu ilr/iaviii in deželni ztior, ()t)i;inski iii okrajni zauLop. Novt; doloc.tic |)a ho ho iimofio oatrojHO, zato naj si jih volivd dobro doliro za|»oni-iiijo, ker vcijajo tmli za volitve v cosMit; íxllioru, šolsko svete, bolnîSno Ijlajíiijne itii. Ako so bO(io t^j določlit; ])rinit!rtio Izvrševale, iiotein bodo zagotovtiena iistost volitev. Po^^J njivosti raznih dejanj jo /loboii nanion iii ti'ezcii |)reniislek. Stroffo kažnjiva so naslednja dejanju: Podkupovanje : Ta prejirešek stori, kdor jtonndi, obljubi uli podeli kak dobiček v denarju ali dru^iri imovini volivcu ali i>h kaki trotji osebi, r. kiio komu obljubi bopo shižbo, posojilo ali h))Í(i1i kai'koli, da i)i ta volil po njegovi volji, zakrivi preg-rcsck [»odkupovanja. Ta prcgresek se kaxnujc s atro^m zaporom enega do šest mcseccv. Ravnotako pa iiioi'c l)itî kaznovan tudi podkuptjencc, ki jc zahteval, sprejel ali si dal obljubiti kak dar ali riobîèek. Pijača. Skoraj povsod so jc udomačila razvada, da stranke s jujačo in jcidjo vabijo volîvœ v svoj tabor, iiato novi zakon stroffo prepoveduje na dan volitve v gostilnati ali drugih javnih prostorih lirezidaiino ali le za navidezno idafiilo volivcem deliti pijačo aii jedila. Ako se politična oblast prcjtriča, da se to ilejtinje moro smatrati za podkuiiovanjc, kaznuje prestopek z jrlobo m do aoo kron. Sila. Kdor s silo nastojii proti kakemu volivca ali i^'omu bližje stoječi osebi (atariSem), z namenom, da se ne udeleži volitve ali da glasuje v g-otovem smislu. Kdor s tem numenom volivcu ali njegovim sorodnikom prizadene škodo na telesu, jirostosti, časti, na ])rcmoženjn ali dohodkih, oziroma kdor samo preti a takimi stvarmi. Kdor volivcu ali njeiuti bližnji osebi z istim namenom zapreti ali stori drugo občutljivo škodo, n. jir. co delodajavec zapreti delavcem, d« jih odpusti iz službe, ali če uradni predstojniki i)ritiskajo nii podrejene uradnike, da volijo v trotovem smislu ali da ne i^redo volit itd., vsi ti morejo biti kaznovani s strogim zajmrom od enega do šest mesecev. i&totako so strog« kaznuje, kdor neposredno )0 volitvah kakemu volivcu jn-izadene škodo, ker ni hotel vol ti po njegovi volji. Napačna poročila. Kdor namenoma razširja kriva poročila o kraju in Času volitve, da je kandidat odstopil ali «mrl, ali sploh govori neresnico, da hi vplival na izid volitve, in sicer ob času, ko se volivci vcë ne morejo prepričati o resnici, kaznuje sc z zajiorom onega do treh mesecev. Ponarejanje. Kdor z namenom )>onarcja glasovaiye in izid, kdor izročeno irlasovnico napačno izpolni, ali kdor voli s ponarejeno ali prenarejeno volivno izkaznico, moro dobiti eden do šest mesecev strogega zapora. Volivna zabranitev. Kdor si neopravičeno prilasti tujo izkaznico, glasovnico ali druga dokazila (rojstni domovinski list, dokazilo o enoletnem bivanju v občini), kdor teh za volitev potrebnih listin ne izroči volivcem ali stori, da tc listine pridejo v roke ne-praviiii o.ticbam, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev. liavnotako se kaznuje Isti ki tujo glasovnico samovoljno brez vednosti ali proti voíji volivca izpolni ali ovira vol. opravičenca, da ne moro oddati svojega glasu. Neopravičena volitev. Kdor s iiremislekom izvrSuje vol. pravico kakega drugega četudi z njegovim dovođenjem ali kdor {irovzroči ali do-])usti, da kdo drugi voli v lyegovem imenu, kaznuje se z za-l>orom od enega do dveh mesecev. Volivna onemogočba. Kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev vol. izida, odstrani, razmeče ali stori neporabne glasovnice, kaznuje se 8 strogim zaporom od enega do sest mesecev. Prelomba volivne tajnosti. Kdor s kakim nezakonitim sredstvom izve, kako jo glasoval tacali oni volivec, more dobiti teden do treh mcseccv zapora. To bi se n. pr. zgodilo, ko bi član volivne komisije razgrnil glasovnico z namenom, da bi videl, koga kdo voli. Oviranje kandidata. Kdor konm zapreti ali prizadene zlo z namenom, ga bi ga odvrnil od kandidature, kaznuje se z zaporom od enega Ho Sest mesecev. Zborovalna prostost. ■ K je večkrat dogajalo, da je priňlo par liujskačev m knčačev na zborovanje z namenom, da s krikom in ropotom zabranijo volivni shod. Novi zakon ima jako stroge določbe v varstvo volivnih shodov in sploh zborovanj. Dotični paragraf se glasi: Kdor sam ali z drugimi hočo zabnuiiti volivceiu udeležiti so volivnega shoda ali sploh kakega zborovaiya, kdor noiiiira- vičen vdore na tak shod, kdor prežene navzoče alt kdor b silo )repreči odredbe oseb, ki so določene za vodstvo in red na shodu, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev; kdor pa s silo razbije shod, more dobiti tudi šest mesecev zapora. Pa tudi tisti, ki se nalašč udeleži kakega shoda, dasi ni ui>ravičeu ali povabljen, ali kdor se navzlic [lozivu reditoQa ali voditelja ne odstrani s shoda. Poštena agitacija dovoljena, Kdor jo pazljivo prečital naštete določbe v varstvo volivne svobode, morda misli, da je vsaka agitacija prepovedana. Temu ni tako. Poštena agitacija ni projiovedana. Dovoljeno je poiiučevati volivce, svariti in |«-ositi jih ter jim jprigovarjati. Tudi koga na volišče z vozom jieljati ni prepovedano. Kažnjiva so lo dejanja, ki smo jih gori na,šteli. To HO bistvene določbe glede na volitve. Dobro si jih zajmmnite, da morete pogumno z glasovnicami v rokuh stopiti na volifičc za prave poslance, ki bodo zagovarjHli nase stanovske koristi kot krščanski možje, zavedni Klovenci in Avstrijci. -Í-+- Rojaki! Volivci! Dan 14. maja se bliža: usodni dan, ko bode ljudstvo korakalo na volišče in si za šestletno dobo izbralo svoje poslance v državni zbor. V državnem zborn se sklepajo državne postave in nadzira državna uprava. V šestih letih se lahko zgodi marsikaj dobrega, pa tudi mnogo, mnogo hudega in slabega. Gorje ljudstvu, ako bi pri oddaji svojega zaupanja postopalo lahkomišljenoí Dosedanji krivični volivni red je povzročil, da je skozi več kot trideset let gospodaril brezvestni, ljudstvu sovražni liberalizem v nađi državi. Kako globoke rane je vsekal liberalizem ljudstvu, to bridko občuti vsakdo izmed Vas. Sedaj je dana prilika, streti protiljndski liberalizem in privesti pravo ljudsko voljo do veljave v zakonodaji in npravi nase države. Slovenska Ljudska Stranka je poncsna na to, da je bila vselej in v vseh javnih zastopih, osobito v državnem in deželnem zboru, tolmač prave, resnične, poštene volje slovenskega ljudstva na Kranjskem. Zato Vam je Slovenska Ljudska Stranka — proti zagrizenemu odporu slovenskih liberalcev — izvojevala sploano in enako volivno pravico za državni zbor. Njena zasluga je, da korakamo letcs prvič vsi, brez izjeme, kot enakopravni in enakovredni možje na voliafte. Slovenska Ljudska Stranka zasluži, da se v njenem taboru zbira vesoljno slovensko ljudstvo, da si po njej pribori vse pravice, duševni in gmotni blagor in napredek. Za Vas se gre! Pokažite, da ima naša dežela samostojnih krščanskih mož, ki jih ni sram svojega prepričanja. Za domoyiuo se gre, ki se mora popolnoma izviti iz rok sebičnim koristolovcem. Sovražniki se vsajajo. Orožje imamo v volivni pravici. Pojdimo torej na boj! Pasti mora liberalstvo povsod in temeljito. Razbiti se mora, ker dela samo škodo in nasprotuje napredku. Liberalce se da zmodriti samo s porazom. Ko bodo na tleh, se bodo spametovali in prav bo zanje in za nas. — V edinosti je moč! — Rojaki! Volivci! Bodite na dan volitve, 14. maja, vsi edini pod čistim in zmagonosnim praporom Slov. Ljudske Stranke. In sovražniki ljudstva bodo premagani, strti, osramočeni ! Ne dajte se begati po nobenih laieh in praznih obljubah libei'alcev, ki sedaj nastopajo pod lažnjivo krinko „neodvisnosti", ker jih je strah in sram povedati, kaj da so. Sedaj pred volitvami vam dajejo dobre besede, — po volitvah pa bodo zopet tisti, ki so vedni bili: sovražniki, zaničevavci in škodljivci slovenskega ljudstva. Volivci! Dan 14. maja bodi dan vstajenja krščanskega slovenskega ljudstva! Kot izvoljenci krščanskega slovenskega ljudstva naj gredo na cesarski Dunaj krščanski in slovenski možje, ki jih priporoča Slovenska Ljudska Stranka na podlagi soglasnega sklepa treh tisoč zaupnikov iz cele dežele, zbranih v Ljubljani dne 28. februarja 1907. Z Bogom za ljudstvo! Rojaki! Volivci! Kandidati „Slovenske Ljudske Stranke" za volitev v di-žavni zbor dne 14, maja t. 1. so: 1. Za prvi volivni okraj, mesto Ljubljana: Ivan Kregar, pasar in zbornični svetnik v Ljubljani. — 2. Za drugi volilni okraj, sodni okraj ljubljanski brez ljubljanskega mesta, t, j. ljubljanska okolica: Dr. Ivan ŠusterŠič, advokat v Ljubljani, — 3. Za tretji volivui okraj, sodni okiaji Radoïljica, Kranjska gora in Tržtč: Josip Pogačnik, deželni poslanec v Poflaartu. — 4. Za řetťti volivni okraj, sudna okraja Kranj in Skolja Loka: Franc Demšar, deželni poslanec na ČeSnjtci. — í>. Za. peti volivni ukraj, sodna okraja Kamnik in Brdo: Dr, Janez Krek, deželni poslanec v Ljubljani. 6, Za šesti volivni «kraj, sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica: Josip Gostinčar, podni-adnik „Zadružne zveze" v Ljubljani. 7. Za sedmi volivni okraj, sodni okraji Postojna, SenožeĆe, Ilirska Bistrica, Vipaya in Lož: Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec. 8. Za osmi volivni okraj, sodni okraji Litija, Višnja goia in Radeče: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani, — 9. Za deveti volivni okraj, sodni oiiaji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje: Dr, Janko Hočevar, posestnik v Kriketu. — 10. Za deseti volivni okraj, sodni okraji Velike Lašče, Ribnica in Žttžemberk brez občine Smuka, nadalje občina Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem: Franc Jaklič, učitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah. — 11. Za enajsti volivni okraj, sodni okraji Metlika, Novo mesto brez občin Poljanica in Crmošnjice, Črnomelj brez občine Planina: Franc Šukije, c, kr. dvorni svetnik v pokoju in deželni poslanec v Kandiji. Volivci! Oddajte dne 14, maja sMno svoje glasove za te tnožel Osrednji volivni odbor „Slov. Ljnd. Stranke". Politični pregled. Dne 1.5. m. m. je prišel cesar v Prago. Koderkoli med potjo se je ustavil vlak, so vladarja pozdravljali navdušeno in prisrčno. Posebno lepe in veličastne pa 80 bile slovesnosti v Pragi sami. Cesarju je bivanje v glavnem mestu tako ugajalo, da je ostal nekaj dnij dalj nego je prvotno nameraval. — Velike vojaške vaje bodo po leti na Koroškem. Tjakaj bo prišel tudi cesar. Nekateri menijo, da ba ob tej priliki prišel tudi na Hled in v liobinj. Dunajski župan dr. Lueger se je zdravil v Lovranu, Zdravje se mu je močno zboljšalo, samo vidi še slabo. Dne 16, m. m, so na Dunaju slovesno praznovali desetletnieo njegovega županovanja. Dr, Lueger je dunajsko mesto v teh letih povzdignil silno visoko, tako da je vzor vsem drugim mestom, kar pripoznavajo tudi nasprotniki. Koneem mesca se je podal na Dunaj, da se osebno vdeleži volivnega boja. Bolgari bodo dne 1.5. t. m. obhajali tiso&letnico pokristjanjenja, pred toliko leti je namreč knez lioris in večina viteštva ter naroda sprejela sv. krst in krščansko vero. Pripravljajo se velike slavnosti, h katerim bodo povabljeni zastopniki vseh slovanakili narodov, tudi Slovenci. Na Španskem je pri državnozborskili volitvah zmagala katoliška stranka. Angleški kralj Edvard je obiskal laškega kralja; pravijo, da hoČe kralj oslabiti Nemčijo s tem, da omaje trozvezo, od katere ima Nemčija največ koristi, Avstrija pa — najmanj. V Rusjjl zboruje duma ; a ni manjkalo dosti, pa bi jo bili razpustili ; duma in minlsterski predsednik Stolypin sta si namreč prišla navskriž, a se je razpor kmalu poravnal. Carju so bili predstavljeni vsi poslanci dume. Spomini starih dnij. VI. Zima, to je huda stvar, zlasti za reveža, ki nima gorke obleke in tople sobe ali celo ne pomanjkanje živeža, Bog je letne čase modro vredif, da ima vsak čas nekaj prijetnega za-se in tako tudi ziiuski čas ni popolnoma brez veselja. Po zimi imajo otroci svoje veselje o božiču pri jaslicah in božičnem drevescu, fantiči s kepanjem in drsanjem. Tudi ae ta čas mnogo lepih pripovesti prebere, kar druge čase ni mogoče. Na deželi se pa otroci po zimi še na kaj drnzťga veselijti, to je tisti dan, ko doma ščetinarja zakoljejo. Na debeli, inislim, je to ostalo v stari navadi kot je bilo, buljái kmet je prej in sedaj klal, revež ni prišel prej, ne sedaj do tega.  v našem mestn se je pa to mnogo pi-edrugačilo. Poprejsna leta je bil« le malo hiš, da ne bi se pečali s poljedelstvom; po trgu, kjer danes vidite prodajalne, so bile navadne hiše, k večjemu kakit priprosta krčma, pri mnogih hišah so bili blevi, gospodarji so imeli konje, krave in ščetinarje. Po ulicah ho bile pri mnogih hišah male štalice, semtertja je imel gospodar konja ali vsaj po eno kravico in ščetinarje. Gospodarji so imeli zunaj mesta svoje pristave, drugi po yeČ njiv in travnike, manjši, če ne svoje njive, pa v najemu. Mleka je bilo v mestu /a celo prebivalstvo dosti, to je bil že redek slučaj, da je imela z dežele kaka mlekarica v mestu svoje odjenialce. Tisti čas je bilo za reveža lahko; ako si srečal siroto s piskrčkom, dobiU je za dva krajcarja mleka, imela ga je za večerjo in za zajuterk dosti; v zadrego se ni-prišlo za mleko; aku ss ga ni pri eni hiši dobilo, pri drugi gotovo Da je pa to tako pojenjalo in se opustilo poljedelstvo ter živinoreja, so mnogi vzroki, zlasti dva glavna : draginja obdelovanja zemlje, in spačeni posli. Priprosto dekle je prišlo z dežele v mesto h kravam služit, hila je porabna, od začetka je imela veselje do slnžbe, a obdelovale so jo druj^e služkinje toliko časa, da je kravico zapustila, in tako druga in tretji; tem „gospodičnam" je bilo to delo preumazano, a kave se niso branile piti, prišle so na ukus, da jim kava bolj ugaja za zajuterk kot na deželi kislo zelje in žganci. Ker je pa šlo to z draginjo obdelovanja in z neprijetnostmi pri poslih tako naprej, se je v mestu poljedelstvo vedno bolj opuščalo. Začeli so hlepe podirati, svinjake od.stranjevati ; kjer so poprej b;li hlevi, napravili so kake shrambe, sobe, in po trgu tudi prodajalne. Ker se je pa tisti čas pri mnogih hiŠHh ščetinarje redilo, se razume, da se je po zimi tudi dosti klalo. Danes se leliko manj kolje po zasebnih hišah, s tem se danes le bolj obrtni mesarji pečajo, cela stvar ima danes le neko obrtno lice, a prej je bil kmalu kak mesar za to klanje dusti izučen; po letu je bil obrtnik druge vrste, kak težak, dninar, po zimi pa mesar; tudi z dežele so v mesto prihajali za to delo. Krčmurji prodali so mnogo, ker je bilo dosti vojakov in drugih družin v mesta, kar jih danes ni. Zjgehniki so potrebovali zaradi poljedelstva mnogo maščobe za delavce. Gospodinje, dobro veste, da pri klanju ne zadostuje samo mesar, treba je tudi pomagača; pa tudi teh ni bilo vednn na razpolago dost.j. Mesarji bili so z našimi „eksekucijonarji" v prijateljstvu. Oâ je bil mesar t sili, je včasih gospodinja eksekucijonarja prosila za pomagača, pa je tudi šel. Tako so tisti Čas različne vrste Ijndje o teh vojakih tudi vsakovrstno pripovedovali; je li bilo res tako ali ne, ne vem. Gospodinje, ki ste bile ie kaj dalje po svetu in ako ste imele priliko s kakim znancem ali sorodnikom v kaki vojaški družini občevati, bodisi kak oženjen stotnik ali višji častnik, lahko ste opazile, du ni pri vsaki vojaški družini kuharice. So družine, ki imajo vojaka (tako imenovan purš), ta znaša iz trga in prodajalne živila, in gospa ga navadi tudi kuhati; tako se on kuhati nauči. Gospa mu pove jedilni list, in on zna tako skuhati, kot navadna kuharica; to v vojaških družinah ni nič novega, Lansko leto sem govoril z neko stotnikov« gospi) iz Dalmacije; med različnimi pogovori jo vprašam, kako je tam s služkinjami; pravi mi: nimamo kuharice, imamo purša, on kuha in vse napravi, — Tako se je nekako tudi o naših „ekseku-cijoriarjih" govorilo, da^ so bili tudi za kuho sposobni, kar boste tudi še slišali. Že v prejšnjih podlistkih ate brali, da so bili trije eksekucijonarji v mestu, drugih kakih pet na deželi; dva bila sta jako spretna in v kuhinjah porabna, kakor se je govorilo sta precej kuhati znala. Mogoče da sta bila že poprej kaka purSa pri kaki vojaški družini, to sta bila Gregor in Franc, tretji — ne vem več za ime krstili smo ga za silo za Janeza. Janez ni imel tiste sposobnosti za kako kuhinjo kot ona dva, on ni imel tiste živahnosti in gibčnosti, je bil nekako drven, teíak, lesen. Kakor pa ima vsak človek manj ali več kako razvado, imel je ludi Janez neko razvado, on }e imel vedno debel žgane v ustih, aaj veste kaj je to, če še povem, dn Je bil iz tobaka, in tako je Janez na široko pljuval, ako je priâel v kako kuhinjo, kar je bilo pa le redko^ ZHto gospodinje Janeza v kuhinjo niso klicale. Ker sta pa onadva spretna vojaka to spoznslai da Janez ni za v kuhinjo^ sta ga. tudi sama od kuhinje odstranila in mu le kako bolj težko delo naklonila, postavila sta ga bolj na sveži zrak. ^ ^ ^ (Konec sledi,) DomaČe vesti. (Osebna vest.) Vrnil se Je 28, m. m. srečno in zdrav preč. g. dr. Jos. Marinko. (Iz politične službe,) Na lastno prošnjo sta vsled bolezni vpokojena okrajna tajnika g, Franc Demscher v Novem mestu in g, Friderik Sertič v Črnomlju. (Umrl) je v sobot« dne 27. m. m. v Leoninu v Ljubljani preč. g. Jernej Be^rnard, kapelan v Trebnjem po daljm bolezni v starosti 35 let. Škoda vrlega duhovnika! 26. m. m. pa je umrl na Gabrovcu pri Metliki na svojem domu bogoslovec g. Anton Crnugelj. Svetila njima večna luč! (f Hedvika Scliulz.) Di^lgi sprevod, ki se je pomikal v četrtek 18 aprila t. 1. iz vile tik Grma proti novomeškemu pokopališču, je pričal, kako splošno simpatije je uživala ranjka gospa Schulz, V zadnjih letih je živela sicer skromno in sama za se, tako, da je bila mlajšemu prebivalstvu Novega mesta malo znana, ali v prejšnjih letih je bila gospa Schulz duša gledališkemu življenju in si je stekla kot taka mnogih in ne-venlji^ih zaslug za rezvoj Narodne čitalnice. Dobrih dvajset let je nastopala v gjavnih nlogah na novomeškem odru, skraja v Hočevarjevi dvorani, potem v KalČiČevi biši in nazadnje v Narodnem domu. Mnogo priznalnih pisem in drugih odlikovanj je prejela v tem času. Tudi v poznejših letih je gospa Schulz se parkrat nastopila in tako zadovoljila svoje čestilce, ki so hoteli vnovič videti in slišati njeno izborno igro na odru. Spričo njenega požrtvovalnega delovanja za narodno in društveno delovanje ji ho ohranil Časten spomin gotovo ^sak, kdor je imel priliko kedaj spoznavati njtne vrline in zaalupe za novomeški čitalnični oder. Njeno ime pa ostane trajno združeno z razvojem narodnega življenja v Novem mestu in zapisano z bleščečimi črkami v analih novomeške čitalnice. Naj počiva y miru zasluiena in vrla rojakinja! (Čitalnica v Novem mestu.) Pri drugem izrednem otčnem zboru se je izvolil sledeči odbor: V. Rohrman, predsednikomÎ J. Germ, podpredsednikom; B. Skalický, tajnikom; J, Gilly, blagajnikom; A. Hočevar, E. Kaste-lic. V, Kompare, A, Leveč, J, Majcen, J. Maselj, S. pl, Sladovič, V, TJmek in V, Vojska odbornikom, V priznanje zadružnega delovanja se je enoglasno izvolil častnim članom nadsvetnik J. Škerlj, ki je letos mesto blagajnika odložil, (Kranjska hranilnica v Ljubljani) je dovolila za Dolenjsko za 1, 1907 sledeče podpore: Vincencijevi družbi v Rudolfovem 200 K, bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem 2000 K, za podporo revnih nčencev in učenk: na C, kr, višji gimnaziji v Rudolfovem 200 K, na deski ljudski soli v Rudolfovem 20Ó K, na dekliški ljudski soli v Rudolfovem 100 K, meščanski šoli v Krškem 100 K, dijaški kuhinji v Rudolfovem 100 K, šolski kuhinji v Krskem 100 K, obrtno-oadaljevalni Soli v Metliki 100 K, v Rudolfovem 100 K, privatni delavski šoli gpdč. Ane Sorre v Ruriolfovem 100 K, društvu rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem 100 K, 8. D<)-aeglo se je to s skrbnim odbiranjem živali. Tndi naše kokoši bi bile laliko boljše, ako bi se slurbno odbirala za valjenje zmeraj le jajca od najbolj ne.snih in najboljših kokoši, ali pri nas se na to vse premalo gleda. Ako imajo drugod tako lep« vspehe pri kurji reji, pripisati je to skrbnemu odbiranju najboljših kokoši in — kar je tudi zelo važno — porabi pet(-linov iz tujih gnezd, kajti dognano je, da krvno sorodne živali «e dajejo najboljših is;)ehov, ako se mod seboj plemenijo, Pri nas se dobi od kokoši po 100 do 120 jajc na leto, V Scháťdingu na Gornjeavstrijskem, kjer so vpeljali zlate Viandotke, dobe r>d kokoši v drugem letu 150 do 200 jajc. En» kokoš je znesla celo 225 jajc. Seveda je tudi vsa reja po Lem. Kokoši se dobro krmijo, po dvakrat na dan, Ooz poletje se poklada za 14 kokoši in 1 petelina sledeča piča. Zjutraj: 60 gramov (3 žlice) mesne moke, 150 gramov (1 liter) otrobi, 460 gramov (4 gomolji) krompirja in 38 gramov (2 in pol žlici) kostnega zdrohu; zvečer: 760 gramov (1 liter) ječmena (ali turšice). — (Pomanjkanje mleka v Novem m est n. ) V mestu ne morejo nekatere stranke mleka dobiti. Te stranke se oglašajo tu in tam, a dosedaj brez \speha. Kaj bi se res ne dobilo potrebno mleko? Tukaj se pač vidi, kako zelo manjka potrebne organizacije! Iz okolice bi se lahko dobilo dosti mleka ali spričo pomanjkanja vsake organizacije se redno dogaja, da ga meščani iščejo in da tudi okoličani nimajo zmeraj potrebnih odjemalcev. Koliko Časa bo to še trpelo? Kaj se ne da rea nič urediti v tem oziru? Oe se nočejo ljudje združiti, naj bi se napravil« saj kaka posredovalnica, da bi stranke prišle do potrebnega mleka Tudi mestni zastop bi se moral brigati za tako pereča vprašanja! — (Pridelki krme in živinoreja na Grmu.) Kmetijska Šula na Grmu je pridelala pred 10 leti poprek po 800 metr. centov krme na leto; danea je pridela po 1200 metr. centov, toraj za 400 metr. centov veČ. Pripisati je to razširjenemu pridelovanju krme in porabi umetnih gnojil. Pi^d porabo umetnih gnojil so dajali travniki po 35 do 40 metr. centov sena na 1 ha, danes ga dajejo po 45 do 50 metr. centov. Na 1 ha se prideluje poprek po 10 metr. centov vei krme. Ker se gnoji za tri leta, znaša večji pridelek 30 metr. centov. Ako računamo 1 metr. cent samo po 5 K, znaša večja vrednost 150 K, in ker znašajo stroški gnojenja 100 K, se pokaže kosmatega dobička 50 K pri 1 ha. Pridelek detelje znaSa poprek po 100 metr. centov na 1 ha. Ves pridelek znaša potem takem na 16*75 ha travniške zemlje okroglo 800 metr, centov sena, 9. atev. dolenjskb: novice. 95. ÍQ na 4 ha nji? 400 melr. centov detelje, skupaj laOO metr. centov. Vsled tako pomnnženfga prjdeluvanja ki-me se je tudi živinoreja povzdignila. Šola redi danes 22 glav velike goveje živine v skupni vrednosti 8560 K. Pred desetimi leti je znašala vrednost živine 5500 K. Število iivine bi se pa ba lahko poveôalo, ako bilo ve6 prostora v hlevu, ki je sedaj poln. Danes potrebne šola zji vso svojo govejo živino in ako se «postevaio še konji, okroglo 1000 metr. cent(»v krrjie, tako da preostaja krme na leto okoli 200 metr. centov, ki se mora prodati. Ker ima šola skupaj 26 76 ha njiv in travnikov, pride na 1 glavo velike živine 1'2Í lia, in će se upoštevajo le konji I'll ha zemlje, kar kaže, da je živinoreja v zavodu za naSe razmere prav intenzivna. — (K setvi lucerne.) Luc-rno je gosto sejati. Na 1 hektar naj ae poseje 25 do 30 kg semen», na 1 oralo 16 kç. Kdor varčuje pri lucerni s semenom, ne dela prav, kajti le gosto sejana lucerna daje dosre košaje, Pri semenu je paziti tudi na to, da je dobro kaljivo in lepo in da ni pomešano s kakim drugim semenom, kakor n. pr. z medeno deteljo ali hmeljno lucerno. Pred vsem je pa treba, da je óista predenice, kajti niC ni slabšega kakor če sejemo predenico vmes. Lucerna zahteva skrbno pripravljeno in od plevela dobro oćisćeno zemljo. — (Mah na travnikih.) Mah se pokaže poglavitno iz dvob vzrokov. Ali je travniška zemlja tako pusta, ali pa tako vlažna, da raste mah. Će je zemlja pusta in revna, pi»tem jo je gnojiti in z brano obdelovati, da se zgubi mah. Ce je pa mokra ali preveč vlažna, pDtem jo je pa osušiti. Seveda se mora v obeh slučajih mah pograbiti in- odstraniti s travniško brano ali pa z železnimi grabljami. Z brano izrut mah Daj se vselej pmfi pograbi z grabljami, da je delo pošteno. — (Ne zametujmo gnojnice!) Ko bi naše sadne vrtove spomladi zalivali z gnojnicu, kako lepe košnje bi se lahko dobile po teh vrtovih m koliko sadja bi lahko prirastlo na tem drevju! Ali žalibog, da nimamo v to potrebne gnojnice, ker jo zametujemo. Skcajni Ćas je, da zićnemo tudi pri nas delati gnojniine jame in nabirati prekoristno gnojnico. ÏZ govejih hlevov in svinjakov bi se morala napeljati vsa gnojnica v gnojnične jame, ne pa pustiti, da se odteka po dvorišču in v cestne jarke. To |e nematno videti in škoduje mnogo, da si sadne letine tako piôle, košnje pa pomanjkljive. — (Sladak krompir.) Krompir postane sladak v mrzlih kleteh. Nekateri sodijo, da je sladak krompir zmrznil, to pa ni res. Ďe krompir zmrzne, postane ves drugačen ; krompir postane sladak zaraditega, ker se izpremeni pri višji toploti krompirjev škrob v sladkor. S tem izgubi svoj znadilen okus ali sicer mu ta sladkoba nič ne škoduje, kajti tak krompir ravno tako kali kakor vsak drugi. Za jed je pa seveda manj okusen. Pretvorba škroba v sladkor se tudi sicer rada godi, ie leži krompir v kupu, ali ta sladkoba se ne Čuti, ker se nastali sladkor pri toploti nad niČlo s pomočjo zračnega kisika pretvarja zopet v ogljikov» kislino, dočim se pri nižji toploti nabira v krompirju. Ce splavimo sladak krompir na gorko, recimo v kuhinjo, pa se izgubi sladkor in krompir postane zopet dobei' za jed v teku ent-ga tedua. — (Kako je ravnati z jajci za valjenje.) Za Taiienje je rabiti le sveža jajca, k večjem 14 dni stara. Jemati jih je od kokoši, ki dajejo največja in uajveé jajc. Jajca sama morajo biti pravilne oblike, enakomerno in lepo zaokro- Shranjevati jih je na hladnem prostoru in vsak dan obračati. Ca si naročil jajca od drugod in jih dobiš po pošti, Jili ai dobro takoj podložiti kokoši, ampak pustiti jih je 1 do f P'"' miru na hladnem kraju, Sa le potem naj se podlože ktikoši. Nazniinila mestnega magistrata. a) obéinskega otUmr« i itne 10. aprila 1907. 1.1 ČiUnje iatinje(ra »apiMiika z ,tne 15. murca li)D7 St. 428 Zipimik se preiita ter odwbri. O loroBiIo pregleiloTaltev rftf.uunv inMtne obf.ine. Poručilo preglertoTaluev TOiiHiiov njestae obilne m leto 190D ae vzame na inanje ter Boglasm» odobri, ''a ineBtiienm žnpftiietvu absolutorij. 3.) Volitev iirefîleilovalcev rau iiskega zakljnĚka mestne hranilnice, Kot pre^ledovalca raíUDskefía f„ ri'" . liraulJniiie /A leto 1001) se izfolita soglaiuo f^g BarborlČ in rtoiio. 4) Volitev pregledoval ce v mestnib rainnoF. Kot jirepledovalc« aestLili raćnimv za leto 11Í06 se iívňtita soglasno gg. Ilaselj lu Božić. 6.) vonteT ireh «lanoT , glavnu volilno komisijo In treh ilanov dr/avno-«horske volitve. Kot Slani v glavno volilno komisijo, kakor tudi v volilno «on.tsijo za državnozborske volitve se soglasao irvoliju gg. župan pl, Sla- dnviĚ, Maselj, Ogoreutf. 6.1 PoroĚlio gusiKidarskega odseka glede njiel a^e ftvtomubilne «veze od Novega mesta do Kriketa. Ker se ji-jtri^ba njieljave prometa s (loStolmi avtomobili na progi od Novtiga urje^ta do Krřltega vse-Btransko pripazna se sklene, da je mestna ob&lna pripravljena, udpndHjoći delež po davćnem predpisu viiako leto v pokritje priniankljaja prisjievati. 7.) 1'oročilo giisiioilaj-skega odneka glede naprave optične «Ignalne itaciie na Grmu. Na predlog gospoildrtkc^a oilseka se sklene, da se tinj v pvi vrsti druge občine — za katere je bolj važno — da se napravi optifna sigialna itadja na Grmti, o tem izjavyci. Mestna občina bode poteui vie tndi po možnosti prispevala. 8.i Poročila policijRkega odseka: a) 6 proSnjab za jiodelite» gostllni.ike in krčmarske obrti; b) Nastavljenje nadzoruega organa za promet z žItIIí; c) Prošnja občine Velika Loka za 4 nove letne In živitiske sejme, a) Sklene 8e soglasiio c. kr. okr. glavarstvu poročati, da se mestui odbor ne izreče ne „za" iie „proti" podelitvi koncesije za Bamo-atojiio izvrševanje gostilniške in krčmarske obrti g. Wariji Seidl in g, A. Medved v findolfjvetn radi tega, ker se slavuo c. kr. okr. glavart^tvo spi li ne ozira na sklepe in mnenja tukajšnega obûinskega odbora In žnjtnn^itva, b) Ker ima občina po S točka 5. obč. reda, vže itak skrbet isa zdravje svoje občine in ker tnkaj nadiornje pulieijski odsek promet k živili, se sklene, da je tisstavljeuje poiebnega nadïiTjiega organa v občini tindolfjvo nepotrebno, akleue se soglasno c. kr. okr. glavarstvu p iročati. ila mestna obiina odločno ngovarja proti dovolitvi jieproSenih eejmov v ubi-lni Velika Loka radi tega, ker je na Dolenjskem sploh že veliko preveč sejmov, ki 80 vsi le v škodo Ijndstva in živinoreji. 9.) Slučajnosti. G. Kosman prebere proStijo g, Štefana Šprajcar radi z'jižanja Suntnlne na trgu. Sklene se, da se pr-iSnii ugodi s tem, da se nui St.autulna zniža na 10 h na dan, G, Maselj opozarja, da je nlioa med bisami Germ in Prijatelj, večkrat zelo onesnažena in da ima g. Germ v tej ulici tudi mnogokrat celo vrsto vozov postavljenih tako, d^ je po ulici prehod nemogoč ter prosi, da ne ta nedostatek odpravir G, župan obljubi, da bode v tťj zadevi potrebno ukrenil. G. Kosman vprasii, ako se bodo letos Železne ograje namesto leseuib jio-stavile ter izilelal že dovoljeni trotoar. G, župan odgovori, da se bodo železne ograje takoj naročile ter postavile kjer ie potreba. Kar se pa tiše trotuarja umenia, da ima občina okilo TOOffK primanjkljaja pri vodovodu in sicer večinoma od županstva ámibel-Stopič«. Kolikor boile nfestLa bla> goju» te ostanke vrnene dobila, se bode tudi to praSaiye resilo. Na to goipod župan sejo zaključi. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu, G. svetnik Mihael Saje, župnik v Štangi 5 K, g. M. Ravnik v Bistrici 4 K, slavna posojilnica in hriuilnica v Kandiji 200 K, od igre 10 K 45 v. Kanonik Žlogar, namestni oskrbnik. Milostiva gospa, alt veste, zakej morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathreiner?« Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden poanemeh hres vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippova slEbdna, jcava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, (la dobivate prÍHtno l'CathreinBijevo kavo zgoij v za-pvťili izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko žuj)nika Kneippa kot varstveno /.namko. štev. 9 Loterijske številke. GRADEC. 20. spiila 69 74 2 3 58 TRST. 27. aprilti 10 19 75 21 72 Tnžattn Brc°m na znati jamo vsem iorailnikom, pr-jateljeni in znancem žalontuu vest, da je i^ufipud Mllî-a. JSi^BT^ZttO posestnik in gostilničar v Žabji vasi daues ob 2. uri ijiitraj v 4ÍÍ. Istn sToje Btftrosti mirno v UuBpudii zaspal Poj^reb je bil v tor«k 30. aprila na fimiheleko pokopal'âûe. Sv. maše zaduloine ee bodo trate t faroi cerkvi. Dragega pokojQega priporočamo v p Več pri lastnici : Alojzija Pintar, gostilna „pri Lipi" v Kandiji. NAZNANILO. Podpisani najuljudneje DaziiaojaiD, da sem s« nastanil V Šmihelu v Kalčičevi hiŠI št. 51 ter da izvršujem vaa v Sla ill iimmh n i. Opiraje ae na niucgoletnb izkuánje v tej stroki, usojam se slavnemu očbinstvu za ceojena »aručila, kateru, izvišujem točDO, vestno in solidno, najudaneje priporočati. Spoštovanjem (107-0-3) Ivan Kuntara, tapetnik in dekorater. iPppn za fa P J p I P J. Dne 27. in 28. maja t. I, bo na kmetijski šoli na Grmu dvadnevni tećaj o pridelovanju krme. Pouk bo brezplačen ter se ga lahko vsak kranjski kmetovakd vdeleži. Kdor se hoče vdeležiti tega tečaja, naj to prijavi vodstvu šole na Grmu do dne 15. maja t. 1. Podpore za pot se ne bodo dajale ter si mora vsak ude-kžDik tudi hrano in stanovanje satn preskrbeti. (1140-1) Naznanjam, da sem prevzela v prodajo na svoj račua veliko zalogo vsakovrstnega na debelo. Klet ae nahaja v gosp. Mohorjevi hiSi št. 209, Cene so zelo nizke, blaço pa izborno dobro. Naročila se sprejemajo v Novem mestu v hiši št, 172, sv, Jurja ulica. (134-3-1) V obilni obisk in velecenjena naročila se najvljudneje priporočuje == ANA JENEWEIN. == Mm oseta iFalníep iz sloveiíe tovarne g. Karola Kotnik na Verdu pri Vrhniki je vedno y zalogi tišoč kom. 90 K I"»" vrsta franco na kolodvor Novo mesto stavljeno. ••••••••••• 137-3-1) Podpisani zast<»pnik sprejemam naročila na željo strank, kadsr kdo iiahteva, kar je vař.no in naročnikom, posfbno po-gorelcera vgodno, da dobijo opeko xa par tednov na up, kur se mora pri druzih tvrdkali takoj na povzetje plačati. Za kvaliteto in sigurnost se jamči. Fran Florjančič, zastopnik zar. opeke v Šempetru. Hudolfovo, na trgu 92. ». je ceno na prodaj. Več gamO Hisa na voglu pri posestnici ravnotam, I. nadstropje od 1.—5. ure popoludne. (i;í6) 13696151 Najvišje odlikovanje! Ustnovljeno 1882. flnton Ueiss, hrojašhi mojster. = Rudolfovo- = Priporaća se za napravo civilnih in vojaških, kakor todi duhovskili, veteranskih in gozdarskih uniform. Spe-cijaliteia v športnih in lovskih kostumih po primerno Hizkih csnah. — — — — _ — (g-io-ô) "Vljudno naznanjam, da točim zopet v Novem mfstu Žganje na drobno, mm ter se vljudno prijionifiam slavemu občinstvu- El. Mehora. Mesečna soba v novi hiši št, Ï7, v Kandiji v mirnem kraj« se takdj odda. Več se izve ravno tam. (i21-0-l> Steckenpferd - lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co. Draždani in Tečin n. L. je in ofitiine glasom vsak lUn dušlih friiiiialtiic najuspešnejše v«eh inedecinalnili mil proti přj^aiii kaltor t.ndi v il .eeff" iu ohriHiiteF nežne, melike kože in ružnate jmlti, — Dobiva ae po 80 v komad t vseh lekarnah, tlružerijdli, parfjmerijnh, trgo-viiinh mila iti lirivDical). (99'25'2) Lepa bonlorinlftcii borziiiianta salonsko gornitura, obstoječa izl zofe in 6 favteljev ter prostorna popolnoma opravljena poselska postelja s predalom za obleko (Ta-felbett), se radi odpotovarja proda. "^í IW Kje, poizve se pii upravništvu tega iiata. (las-o-i) Učenca, ki ima veselje du krojaštva, sprejme po dogovoru takoj Franc Perliaj, krojaški mojster v KoĚevju. (lïC) ki stí itoře učiti sprejme Jos. Pavlin, krojač v Kandiji pri Novem mestu. I g .vž-i'im íSSíítóiíf NxW * '■i/'V SO zíi oddati v najem v lludolíoveiii lui Vel. trgu v liiši g. pl. Fichtciiau. lUvno tam se dobi već let staro (62-0-6) žgonjB tpopovec in drobnih v večji množini. Lepa prostomn hlBt, ri;™^ odda v lliljejll. Več pove iipravnistvo Dol. Novic. Obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1- junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. (»7-0-4) LepFsolncno stanovanje SW" je na oddati v Iiiši rokodelskega doma v Novem mestu. Natančneje pri upravništvu Dol. Novic. (96-0-3) mmMmMmšfm^m V'.; VA ^^ÉÈmmm Rinili ^ A'. . v^ rYS imm^w 'OxiV!"-' mk okrajne bolnišne blagajne v Rudolfovem za čas od 1. prosinca do 31. decembra 1906, Dohodki Vplaiani Ilire m ](11 tir m tjiliiui Skopaj 1 Izdatki Ixplaúani Ktnr^iii Irlo it ■t iipliiiii k"" i h Shllpnj K h K 1 h K 1 h K h K b 1 Tekofi prispevki filanuv .... 12643 C4 1863 41 14420 4ň 1 Balni££ine in porodniši^ina . . . Glf4 48 176 08 63-2t) 6G 2 Tekoči prispevki delodsjalcev . . (5371 46 tin 70 7213 16 2 Zdravniki In bolniKka kontrola . 323« 74 852 80 4089 N S Drngi \ a) globe ..... 3Ï8 — -IG — 424 — 3 Zdravila in zdraviluki pripomočki. 1301 44 760 37 2061 81 dohodki j b) rami dohodki . . 662 86 38ii 51 1045 37 4 Oilrbni «troski bolnicam in prevozi 195i 7C 850 44 2805 20 4 Obreati.......... 931 62 — : — 931 62 5 PogrebSčine........ 128 — — — 128 — 5 Rezeiini zaklad koneera preji, leta _ _ _ _ 23378 13 6 U|jravni atroSki....... 3145 60 10 12 3155 72 7 Drngi \ a) odpisani prispevki — — — 214 60 izdatki I b) razni izdatki . . . 274 43 — - 274 43. 8 8edanji rezervni zaklad (koncem raéUBSkeKft leta)..... — — — — 28370 47: Skupaj . . . 20766 ae 3363 i 62 4741!) 33 Skupaj ... ICI 96 46 2638 ,81 4741 y 133 1 Zsk^sisi isxotja s 31. deoos9kbroxxx I3Q6, Aktiva Pasiva K h 175 m 862 80 760 ■.=17 8S0 44 10 81 324 m 28370 47 313J4 ys Gotovina dne 31. decembra 1306......... Ilraniltie vloge z ) a) v postni hraDilnid...... tekočimi obreatmi | b) v mestni hranilnici t Ru^iolfovem. Zastanek blagajnih prinpevkov (pa odpisani)), neiztirljivili) lUzoe ti rj at Te............... »01 616 S(i648 2H2b ■11 M-i 58 KeplaËane tirjatve fi) blagajnićnih úlanor .... b) zdravnikov ....... C) lekarn........ d) bolnic........ e) raïne ......... Donuek k zavést), merrnem skladn za 1.1906 , Sedanji rezervni taklad......... Skupaj Skupaj . . . 31334 96 iSprejeto pri obĚnem zboru delegatov dae 28. aprila 1907, Za upravni odbor: Pregledal lit v redn naM za nadziralni odbori QBi:elnik; Simon pl. Sladovtć Ir. pr vo mestni k : Josip Sergmann 1. r. Kolesarji pozor! Posojilnica pri Sv. Križu pri Kostanjevici ima v netleljo, 12. maja t, 1, popoludne ob treh v svoji pisaroi svoj Vse kolesarske potrebščine, zračne cevi, gumi- redni obciii zbor jasti plašči i. t. d. se dobivajo v Novem mestu po sledečem dnevnem redu: nr edino le pri meni- Ds^eunzai. isoe. J ,J , , ■ 2.) Volitev naćelstva in nadzorstva, Preskrbini tudi kolesa od 60 gld naprej z enoletno garateijo. ^^ Predlogi Z odličnim spoStovai^jein Franc Kenda, trgovec v Novem mestu. (lai) V slučaju nesklepčnosti ob treh se vrši dragi občni zbor ob pol štirih, ki sklepa brezpogojno. J Tovarnar Franc Nechvíle šssšs {• f na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse Nr. 98 •• • priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer: • Hateiitoviuio trtiio škropilnico „Avstrija", ročne in nahrbtiio žvop-2 Ijiilnike „Vindobonii", Škropilnice za drevje, sušilnico za sadje, kakor ^^ ® tudi vse potrebno orodje za vino in pivotoc ter za kletarstvo, kakor: •• grozdne in sadne mline in stiskalnice, puinpo in cevi m vino i. t. d. •• í). ítt-v. obstojtče ík treh fiob, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, se ođđa s I. junijem v hiéi g. Košaka v Kuíiiilfovem na Ljubljanski cesti. ii)7-3-3) Hiša v Žabji vasi št. 4S je iz prost« roke na prodaj. Hisa ima 2 strani, 4 sobe, 2 kn-hinji, lepo klet, shrambo in velik vrt. (108-3-S) Hiša je pripravna za. gostilno ali prodajalno. Nalatičneje se izve pri sodarju v Žabji vasi. iiïïirriimr samo 6 dni vozijo brzoparniki .francoske prekomorske družbe." Edino najkrajšo črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo E. iMJilillA oblastvQno potrjena potovalna pisarna V Ljubljiini, Dunajska cesta st. 18. <20-24-Bi naspmsti znane gostilne pri „Figovcu". FAFF v, « i « Hiša št. Z17 z vptom se takoj proda. Oboje leii pod kapiteljnom na prijuKiiem prostoru. Hiša je zidana, ima dve sobi, veío, ki je ob enem kuhinja, in obokano klet. (iso-o-ij Natančneje pove upravništvo „Dolenjskih Nnvic". O isao za gozdarja ali za vavpta, ali tudi za gospodarja pri kakšni graščini. NasU)pil bi lahko takoj. — VeC pri upravniětvu tega lista. (13J> Hlevsko deklo 1= in hlevskega hlapca sprejme proti prav dobremn plačilu koj v službo vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. -ai Tydropetoparnefiraníli p Pragi VIII. CenomibziistoJij IVIizarsliego pomočnibo sprejme Jos. Judnič, mizar v Stranski (I isi-a-a) vasi pri Semiču. (92-3-3) ' Iz proste roke je na prodaj posestvo v Dolenji vasi pri k Petru in mlin št. 28 v Šmihelu pri Novem mestu. — Več se izve pri .hirij« liUPKRTU v mlinu v Hmilielu. Na Peščeniku pri Gotni vasi p. Novo mesto je (no-saj na prodaj neltaj posestva za stavbo jako pripravno, obstoječe iz ukolii lli Več 06 izve pri Miha Mramorju v Novem mestu. {118-2-2) setře njive in 3 voze krme. Več se izve v Gotni vasi št. 27. Nova prodajalna se odda s 1. majem v najem. O