PRIMORSKA
DELAVSKA EHOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 2., štev. 16 - Cena 4 lire	TRST, četrtek 4. agfila 1946.
S policijskim nasiljem, z mučenjem v zaporih, z odpuščanjem z dela bi radi zlomili odločnost in demokratična čustva našega delovnega ljudstva.
Kot smo zlomili fašizem tako bomo strli in uničili tudi neofašizem in vse protiljudske nakane.
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telet. 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Zlomiti nas hočejo z brezposelnostjo
Brezposelnost, siromaštvo, lakota!
To so posledice fašistinega in ostalega imperializma v svetu.
Tudi naša pokrajina je delelna teh tenkih gospodarskih posledic. Se vet, pri nas je to stanje Se ostrejSe radi političnega po-loSaja, v katerem se nahajamo, radi nesposobnosti delodajalcev, da reSijo to krizo. Vsied pretirane sebičnosti, ki jim onemogoča sprejem del, ki so jih svojetasno naročile driave prijateljsko razpoloiene napram našemu delovnemu ljudstvu.
Tretje dejstvo, ki Se bolj zaostruje polo-~aj pri nas, je odločna volja domačega kapitala, ki skuša z lakoto doseči svoje politične cije, da bi pritisnila, delavce v kot in jih prisila odstopiti od upravičenih zahtev, po stari fašistični metodi: z lakoto in socialnim ■ zatiranjem.
Pri vsem tem ni ob strani niti mednarodna reakcija, ki hoče na vsak način rešiti teritorialno pripadnost na svoj način, bodisi z gospodarskim, kakor tudi s političnim pritiskom.
Medlem pa so Srtve teh spletk vsi delavci naše pokrajine, ki so se tako odločno borili v osvobodilni borbi in so upravičeno pričakovali boljši in pravičnejši mir. Borili so se za mir, delo in svobodo. Našli so se v najtežjem gospodarskem stanju in s slabimi izgledi za bodočnost.
Dvajset tisoč brezposelnih delavcev v samem mestu Trstu in dvajseltri tisoč brez-poštenih v celi pokrajni je plod gospodarske politike domačih mogotcev in njihovih novih, prisejenih prijatejev.
Četudi je pri nas tako ogromno število brezposenih in lačnih, vendar ti gospodje jemljejo od drugod delovno silo, kot n. pr. 1500 delavcev iz severne Italije, da bi pogozdili trZaška predmestja.
Nam pravijo, da se sindikati ne bi smeli mešali v politiko. Oni pa dovažajo delovno silo iz Italije očitno iz političnih nagibov, da bi navezali njeno eksistenco na našo po-kiajino. da bi imeli večje število sovini' dicirali vprašanje- teritorialne pripadnosti stičnih irmnifestantov, da bi končno prejik Julijske krajine in jo na ta način povezali 1 z Italijo. Protestna spomenica P.N.O.O.-ja je pojasnila' vse te momente, v zadnjem go- ; voru pa je tudi tov. Tito jasno pokazal, kjt, so krivci in kakšni so postopki Zavezniške vojaško uprave.	j
Enotni sindikati so uspeli doseči pri delodajalcih zagotovilo, da do 31. marca ne bo do več odpuščali delavcev. ZVU je celo dovolila predhodno objavo ukaza št. 11, za katerega je bilo rečeno, da bo v kratkem i objavljen in da bo stopil v veljavo. Resnic-1 no pa je le dejstvo, da so to bile samo obljube, s katerimi so varali delovno ljudstvo, kajti ukaz št. 14 se ni nikoli pojavil!
Kaj je do danes napravila ZVU, da bi preprečila nadaljnje odpuščanje delavcev? ! Priznati moramo, da je pri vsem tem pustila proste roke delodajalcem, ki so nemoteno odpuščali delavce, kljub vsem protestom delavskih zastopnikov.
Enotni sindikati, kot zastopniki skoraj vseh delavcev Trsta in Julijske krajine, so bili vedno zaskrbljeni za usodo svojega članstva. Zahtevali so, naj se končno neha z odpuščanjem in naj se zares uveljavi ukaz, ki to preprečuje. Pri vseh razgovorih z zastopniki industrijalcev so vedno skušali doseči isto.
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov ja končno poslal 26. marca pismo Uradu za delo pri ZVU, v katerem je jasno navedel, da se približuje čas, ko izteče prepoved o odpuščanju delavcev, ki jo bila najavljena Enotnim sindikatom od strani polk. Smu-ts-a ob priliki pogajanj med sindikalnimi organizacijami in zastopniki industrijalcev. Enotni sindikati so izrazili svojo zaskrbljenost z ozirom na posledice, ki bi zadelo delovne množice, če se ne bi uveljavila prepoved o odpuščanju delavcev in če se nebi podaljšal ta rok za, določen čas.
Enotni sindikati so opozorili Urad za delo pri ZVU na neka dejstva, ki jasno dokazujejo namen industrijalcev. da so se naj. močnejša industrijska podjetja v mestu odločila za množična odpuščanja delavcev, kar so tudi vodilni organi GRDA sporočili tovarniškim odborom.
Iz GRDA bo odpuščenih okoli 7.000 de-, lovcev začenši s 11. aprilom 1946, ko bo odpuščen prvi kontingent 4.000 delavcev.
Ljudstvo je pričakovalo, kot so tudi obla-6tl vf?°Jesen in zimo obljubljale, da bodo spomladi zaposlili vse dosedanje brezposelne delavce. Ta odlok pa naravnost zadeva še tiste, ki so zaposleni in povečava število nepreskrbljenih delavcev Ne le, da bodo še nadalje ostali lačni, goli in bosi vseh 23 tisoč dosedanjih brezposlnih delavcev, mar. več se jim ho pridružilo še novo štev To 7.000 delavcev. Tako lahko trdimo, da bo I sedaj ostalo brez kruha okoli 120.000 ljudi, če računamo na vsakega delavca še tri člane družine.
V pismu naslovljenem na Urad za delo pri ZVU, je bila tudi omenjena potreba sestanka vseh zastopnikov raznih proizvajalnih sil, ki naj bi rešili vprašanje. Orne, njeno je bilo tudi, naj se odpuščeni delavci zaposlijo pri drugih delih, ali naj se preskrbi potreben kredit za ladjedelnice.
Poglejmo malo, kako so se zavzeli za delavce Julijski sindikati. Niso zahtevali, naj se prepove odpuščanje delavce-' n-nzei-, naj «c postopa tako, kot se postopa v severni Italiji njih je najvažnejše vzklikati: nalija! Italija! In so tudi pi'i tem ostali dosledni. Tudi odpuščanje delavcev jih ne za-nuna prav posebno, ker... morajo zasto pati interese delodajalcev, a ne delavcev. Predložili so naj se v prvem mesecu odpu sti 5%, v drugem mesecu 8% itd
Jasno je, da tak postopek ne more o odobriti naši delavci, marveč ga samo lahko obsodijo. Mi ga nikakor ne moremo opravičiti, ker je naperjen proti delavskim interesom. Enotni sindikati postavljajo ta problem pred ZVU, ki je odgovorna za začasno upravo v naši pokrajini, in nikakor ne sme dovoliti, da postane stanje narav nost obupno.
Nikakcr pa ne moremo sprejeti izgovor delodajalcev, ki skušajo prekriti svoje po. litične cilje s trditvijo, da se_ njihova podjetja nahajajo v krizi zaradi slabe storilnosti dela in volje delavcev. To je očitna laž, kajti delavci so vedno in ob vsaki priliki zahtevali obnovo. Resnica je pa, da so vedno delodajalci, bodisi za časa fašizma kakor tudi danes v času novega fašizma podpirali istega in rovarili proti delavskim interesom.
Prenehajte z odpuščanjeml
SPOMENICA
Enotnih sindikatov ZVU-ju
Enotni sindikati so včeraj odposlali Uradu za delo pn ZVU pismo, v katerem pojasnjujejo svoje stališče v zvezi z nameravanim odpuščanjem delavstva iz največjih tržaških podjetij. Vsebina pisma je sledeča:
»Načelniku Urada za delo pri ZVU,
Trst.
Z ozirom na veliko število brezposelnih delavcev v Pokrajini, ki jo upravlja ZVU, posebno pa v Trstu in Pulju, predvidevamo, da bo moral delavski razred vzeti nase največjo težo vseh posledic, ki izvirajo iz nameravanega odpuščanja velikega števila delavstva iz industrijskih podjetij. Industrijska podjetja s tem odlokom gledajo le na svoje osebne koristi in prezirajo delovno ljudstvo, ki je moralo prenesti že toliko teže, ki je izvirala iz dolge vojne. Naši sindikati smatrajo za svojo dolžnost opozoriti odgovorne oblasti, naj podrobno proučijo sledeča dejstva.
1.	) ZVU je odredila že v dobi od 1. septembra do 31. decembra 1945, da ne obstaja omejitev v odpuščanju delavstva ter je na ta način dala polno svobode delodajalcem, da odpustijo velik del tako Imenovanega odvišnega osebja. Zato smo zaskrbljeni zaradi vedno večje brezposelnosti ter so morali naši sindikati zahtevati od ZVU že v mesecu decembru, naj izda potrebne ukrepe. Nato ja polkovnik Smuts najavil prepoved o odpuščanju delavstva.
Vendar ta odlok ni bil potrjen z ukazom, s čimer bi postal izvršen, ter je zato Imel le delno dejstvo, saj so neka-tra podjetja ša nadalje odpuščala delavce;
2.	) Iz izjave, ki jo je Glavna uprava CRDA-e dala tovarniškim odborom, izvira, da ima ta uprava namen odpustiti 4000 delavcev takoj po izteku roka prepovedi o odpuščanju, a kasneje še nadaljnje delavce do skupnega š :evila 7000 ali celo več. Smatramo, da bi k takim meram pristopila tudi druga podjetja, ter je zato popolnoma upraviči) va zaskrbljenost naših sindikatov, ki v tem vidijo grožnjo proti obstoju Hsočev naših delavcev.
3.	) Naši sindikati se zavedajo današnjega povojnega gospodarskega položaja, in z ozirom na položaj v naši pokrajini, tudi političnega položaja. Opozarjamo odgovorne elemente Vojaške uprave na brezbrižnost določenih oseb in ustanov, ki bi morale skrbeti za obnovo, določiti denarna sredstva in ostale potrebe za začetek del, ki bi postopoma privedli do normalnega stanja v mestu in v podjetjih. Delavski razred je že dokazal, da je s svoje strani pripravljen začeti s tem delom, ter smatra za popolnoma nenra-vično, da se delavci pustijo v takem
bednem položaju, medtem ko bi se moglo obilo delovati na vsakem področju proizvodnje, če bi bilo le malo dobre volje;
4.) Drugo vprašanje pomembne važnosti je vprašanje zaposlitve delovnih sil, ki prihajajo iz drugih pokrajin, čeravno je pri nas veliko število domačih brezposelnih delavcev. Znano nam je da razna podjetja sprejemajo rajši na delo tuje delavstvo, iz razlogov, ki nam niso neznani, ali ki vsekakor škodijc Interesom domačih delavcev. To dejstve kakor tudi dejstvo, da se ne pristopa k prepovedi odpuščanja delavcev, onemogoča stanje kakršno imamo pravico za htevati od ukrepov, ki bi jih morala podvzeti ZVU v zvezi z javnimi deli.
Enotni sindikati opozarjajo še na ta dejstva zato, da bi jih Urad za delo vpošteval ob vsaki priliki, kadar se razpravlja o vprašanju zaposlitve delovno sile.
Po teh najvažnejših ugotovitvah srna trajo naši sindikati, da bi se z nadaljnjo veljavnostjo prepovedi odpuščanja delavstva preprečilo predvsem že itak splošno težavno gmotno stanje delovne, ga ljudstva kakor tudi bi tak ukrep služil kot opozorilo delodajalcem, naj pristopijo k obnovi z večjim socialnim čutom in odgovornostjo.
Jasno je, da bi morala dati ZVU, potom svojih raznih oddelkov, potrebno materialno pomoč, bodisi da bi jim da jala potrebne surovine, kekor tudi jim omogočila prejemanje predujmov na račun vojne škode in druge kredite.
V zvezi z obnovo zgradb in privatnih stanovanjskih hiš bi morala ZVU podpirati s potrebnhni ukrepi privatno Iniciativo. S tem bi rešila dve vprašanji: Ponovno zaposlitev delovne moči in odpravo pomanjgknja stanovanj.
Končno opozarjamo ZVU na absolutno potrebo, da se v današnjih časih izključi vsaka zaposlitev delovnih moči, ki pri. bajajo iz drugih pokrajin.
Ta poslednja točka bi se morala vpo-števeti v vsakem slučaju, pa tudi kadar bi ZVU smatrala nemogoče vpoštevati naše pripombe In bi pristopila k delnemu odpuščanju delavstva. Venda v tem slučaju Enotni sindikati ko z istopn ki velike večine delavstva zahtevajo, da ilh ZVU vpraša za mnenje, kadar se odloča o raznih točkah ukrepov kakor tudi kadar m izvajajo določila istih.
S spoštovanjem.
Smrt sašizmu — svoboda narodni
Llcitacijshf pogoji onemogočajo našim podjetnikom udeležbo pri obnovi
Pred kratkim se je vršila licitacija za obnovo Mirna in Rihenberka. Te licitacije pa se naši slovenski podjetniki niso mogli udeležiti radi pogojev, ki favorizirajo finančno zelo močne podjetnike.
Večina slovenskih podjetnikov pa teh visokih finančnih. obremenitev ne premore, ker so bili za časa italijanskega imperija-lizma zapostavljeni in s fašistino gospodarsko politiko onemogočeni, medtem ko so pristaši fašizma oziroma kolaboracionisti obogateli.
Naši podjetniki so anglo-ameriški vojaški upravi javili, da se bodo radi odzvali povabilu in se udeležili licitacij, če bodo pogoji spremenjena.
Pri teh delih za onovo pa morajo imeti naši podjetniki ne le zagotovilo, temveč tudi stvarno garancijo, da se bodo vsa dela izplačala. Zal imajo slaba iskustva glede plačila načrtov, ki jih je anglo-ameriška vojaška uprava naročila in ki so jih naši podjetniki anglo-ameriški vojaki upravi že meseca januarja predložili. Kljub zagotovilu, da bodo načrti takoj izplačani, naši podjetniki plačila še danes niso sprejeli. Zato je razumljivo, da se morajo izplačila za dovršena dela v dovolj izdatni meri zajamčiti, da ne bi bili podjetniki po dovršenem delu navsezadnje prikrajšani, ker jih nihče ne bi hotel izplačati.
O nemškem gospodarstvu
Po osmih mesecih debate o bodočem nemškem gospodarstvu v skladu s Potsdamskimi smernicami, je bil na izrednem zasedanju varnostnega sveta dne 26. marca dosežen sporazum. Bodoče nemško gospodarstvo bo v glavnem temeljilo na razvoju poljedelstva in mirnodobske industrije z nekaj odvišnje industrije za dobavo reparacij.
Sprejeti načrt določa najprej razmerje nemške industrije in s tem bodoči nemški življenjski standard; drugič vključuje točko, ki dovoljuje morebitne spremembe v slučaju, da bi nastale nove okoliščine. To je zlasti v zvezi s sporazumom o vprašanju jekla, ki še vedno ni urejeno in z morebitnimi spremembami o položaju Poruhrja in Porenja.
Načrt pravi, da nemški življenjski standard v nobenem slučaju ne sme prekoračiti življenjskega standarda drugih evropskih dežel. Čeprav nekatera važna vprašanja še niso dokončno razjasnjene, predstavlja no-vi načrt najvažnejš sklep medzavezniške obiastti po koncu vojiie-
Iz ZSSR
Vprašanje proizvodnje elelrtr čne energije v Sl
Moskva. Tass. — V skladu s petelko mora proizvodnja električne energije v ZSSR v primerjavi s predvojnim stanjem narasti za 70%. V gavnih industrijskih področjih bo moč električnih central večkrat narasla.
V	Moskvi bosta zgrajeni dve veliki električni centrali z dvema električnima ogrevalnima napravama. V električni centrali v Stalingorsku se vršijo velika obnovitvena dela. Tam bosta nameščena dva nova turbogeneratorja s pogonom na visokotrač-no paro od katerih bo vsak proizvajal 100 tisoč KW.
Električna centrala v mestu Aleksin ter električna in ogrevalna centrala Stalin v Moskvi bosta znatno povečani. Vse to bo po podvojilo energijo moskovskega električnega sistema v primerjavi s sedanjim stanjem.
V	druki, silno važen kompleks dela spada obnova in razvoj električnih central v Doneškem bazenu ter v Dnjeperski pokrajini. V letu 1946, v prvem letu petletke, bo končana obnova električne centrale Zuve-ka, kjer že montirajo turbino za 100.000 KW, kr jo je izdelala harkovska tovarna. Hidro-centrala na Dnjepru Lenin bo obnovljena do svoje predvojne kapacitete. Kapaciteta sistema eiektraren Iz Mombasa ter Dnje-perske in Rostovske pokrajine bo skoraj za 50% prekoračila predvojno produkcijo.
Na Uralu predvidevajo zgradbo hidrocen trale na reki Rami. To bo največja elektrarna na Uralu. Njena oprema bo še mnogo popolnejša kot v Dnjeperskih centralah.
Moč eiektraren se bo podvojila v Leningradu; v dveh letih bosta obnovljena hidro-centrali na Rauhiali in' na dolgem Sviru. Na tej veki se bodo ponovno pričela dela za graditev nove velike hidrocentrale.
Na Volgi bosta zgrajeni elektrarni pri Astrahanu in Sizri. Prvi del asrahanske centrale bo pričel delovati že to leto.
V	Georgiji bo pričela delovati nova hram ska centrala, ki bo zadovoljila vse potrebe Georgije po električni energiji-
Skupno bo zgrajenih 120 eiektraren.
Sindikalne vesti
Badi aretacije voditeljev strokovnih zvez, ki so izjavili oblastem, da ne bodo nakladali španskih ladij, so stopili v Rio de Ja-neiru pristaniki delavci v stavko.
Sovjetska sindikalna delegacija, ki potuje po Franciji, je odpotovala iz Lyjona v MarseiUes. V Lyonu je delegacija obiskala glavne tovarne svile, muzej in holmce.
e. maj bo dela prost dan, je objavil francoski minister za delo.
Poljski smrkati in volitve
Kot poroča poljska tiskovna agencija je na zasedanju glavnega odbora poljskih sindikatov podal Rokovski!, tajnik odbora, poročilo o temi »sindikati in volitve«.
Sokorski je poudaril važno vlogo, W jo igrajo sindikati v državnem življenju in dejal, da delavci nikomur ne bodo odstopili pridobljenih pravic. Sli bodo na voliče, je dejal, v enotnem bloku demokratičnih strank, kljub vsem naporom odpadnikov, ki hočejo izpodkopati enotnost ljudstva. Branili bomo svojo svobodo in neodvisnost.«
V debati o poročilih Sokorskega je glavni tajnik stranke »Stromnictwo Pracy« dejal: »Zdi se mi potrebno izjaviti v imenu skupine delavcev, kj jo predstavljam, da je enotni volilni blok nujna potreba današnjega časa.
iz federativne ljudske republike
Obnova promefnih zvez v Jagoslavifi Obnovitvena dela na poljih
PRVI USPEHI LJUDSKE SOLIDARNOST Manifestacije solidarnosti našega ljudstva z zaprtimi antifašisti in vtisi javnega mnenja ob vesteh o nečloveškem ravnanju z antifašističnimi jetniki v Trstu, so morali nujno vsaj v neki meri učinkovati tudi na one, ki so bili doslej gluhi za pritožbe v tem smislu. Tako je dal tudi ravnatelj tukajšnjih zaporov v imenu ZVU zaprtim tovarišem zagotovila, po katerih so se odločili, da počenši z včerajšnjim dnem opoldne zaenkrat prekinejo gladovno stavko.
Izšla ie „Enofnosf
Izšla je prva ilustrirana slovenska sindikalna revija »Enotnost«.
Revija je bogato opremliena, z ovitkom v barvah in ob«eaa 48 strani.
Stane 30 Vr, oz. 10 Din.
Naroča se pri Ljudski založbi. Trst, via Carducci 6, ali pri sindikalnih podružnicah.
Beograd, Tanjug — Prometni minister v jugoslovanski vladi Todor Vujasinovie je v svojem poročilu v narodni skupščini podal podrobnosti ognomnih razdejanj, ki so jih izvršile okupacijske sile med vojno v Jugoslaviji na prometnih zvezah.
Govoreč o uspehih, ki so bili doseženi do-roži-i oo sedaj jri dnovi pnm-nih vez. je iiii r-te vii asinov*- posebno poudaril požrtvovaiiiono delo širokih 'judsr 'h množic. prometnega osobja ter edinic jugoslovanske armade. Po zaslugi takega dela je bila obnova prometnih zvez izvršena v rekordnem času.
Od 1.082 uničenih ali poškodovanih mostov jih je bilo do sedaj obnovljenih 920, od 60 uničenih ali poškodovanih tunelov jih je 45 obnovljenih, od 80% poškodova nih lokomotiv jih je bilo do sedaj obnovljenih 40%, od 70% uničenih železniških vagonov jih je bilo do sedaj obnovljenih 60%.
Od 95% osebnih in 70% tovornih ladij jih je bilo do sedaj popravljenih 44%. Minister Vujasinovič je tudi paudaril, da Je kakih 300 raznih jugoslavanskih ladij izven jugoslovanskih teritorialnih vod. Sedaj se dokončuje povračilo ladij, ki so bile uporabljene od Rdeče Armade. Kar se tiče ladij, ki so na področju Linza, to je v angleško-ameriški coni, so nastale velike težave z njihovim povračilom. Dasiravno je Jugoslavija izvršila vse formalnosti, nt bila do sedaj vrnjena niti ena ladja. i
Celotni prevoz v letu 1945. je dosegel 60% predvojnega prevoza. V teku posledjnh mesecev je prevoz živil prekoračil predvojno množino, fciviia so bila prepeljana v najbolj oddaljene kraje države.
Govoreč o sodelovanju ljudstva pri oživljanju prometnih zvez je minister Vujasino-viz poudaril, da je vrednost rekonstrucij-skih del v preteklem letu znašala več milijard dinarjev, medtem ko je država investirala samo nekai milijonov dinarjev za te rekonstrucije. Razliko predstavljajo pro-stovolni prispevki ljudstva in armade.
Ministerstvo je izdelalo načrt za letoznje delo. Načrt predvideva obnovo starih želez-nijkih prog, med katerimi tudi h Ska železnica, ki pa ni bila dosedaj obnovljena. Od večjih prometnih naprav bo v teku letošnjega leta obnovljen Železnini most Zez Do navo pri Beogradu.	'
O
Beograd, Tanjug. — Na vseh poljih obnovitvenih del v Jugoslaviji igra mladina veliko vlogo. Med številnimi udarniki in iznajditelji, ki so se odlikovali v delu za obnovo, je mnogo mladine. Mladina je doslej dala velik doprinos obnovi dežele in miljene prostovoljnih deovnih ur.
V okviru tekmovanja pred tretjim mladinskim kongresom v Jugoslaviji, si je mladina tudi zadala naloge, izgraditi novo industrijsko železniško pfogo Brčko-Banoviča v Bosni, dolgo 92 kilometrov. Pri vseh teh delih bo prostovoljno sodelovalo 34.000 mladincev iz vseh ljudskih republik.
Glavni odbor USAOJ-a poudarja v svojem proglesu pomen tega novega doprinosa mladine pri obnovi dežele in pravi: «Ta železniška proga ima poleg gospodarskega Se drugi pomon. Mladi graditelji se bodo ojeklenili prav tako, kot soh se jeklenih na bojnem polju. Z dobro organizacijo kulturnega in vzgojnega dela bo ta «elezniška proga mladine® šola dela in najboljši primer, kako je mogoče združiti dve osnovni nalogi, namreč delo za obnovo, ki bo pomenilo istočasno pridobitev izkušenj in s tem zboljšanje kvalitete dela. Naj bi «že-lezniška proga mladine® kot del celotnega dela bila nov izraz In nov dokaz bratstva, enotnosti in medsebojne ljubezni vseh naših narodov.«
V teh dneh bo motenih na Cehoslovaško okoU 100 vagonov suhih višenj, kakor poroča organ lirvateke republikanske kmetske stranke Slobodni dor- V Dalmaciji se mudi delegacija Cehoslovaške vln^p. ki bo prevzela tovor in ki Istočasno proučuje kvaliteto dalmatinskega vina, katerega uvoz v CSK se bo pričel prihodnji mesec.
Gladovna stavka v Coroneju
Tržaško deMoo notetlm proti fašislHnim metodam polletje
Antifašisti, borci za svobodo in demokracijo ki se nahajajo v zaporih, so naslovili odprto pismo na majorja Smuts-a. V tem pismu pojasnjujejo postopek, katerega se poslužuje civilna policija proti vsem onim, za katere se ve, da pripadajo kaki antifašistični, demokratiči I organizaciji, da so bili partizani ah če imajo dokumente iz katerih je razvidno, da so pripadali narodni milici. Vse te borce civilna policija zasmehuje, zlostavlja, skratka ne postopa po predpisih, kar je neizpodbiten dokaz, da so se v vrste civilne policije vrinili protidemokrntski elementi.	—
Vse to postopanje resno ogroža splošno razpoloženje v naši pokrajini in dokazuje, da so bili protesti proti civilni policiji upravičeni. Delovno ljudstvo se dobo zaveda, da ne bo preje miru dokler se ne izključijo iz javnega življenja vsi fašir.ični elementi in njih pomagači. Tega se dobro zavedamo, zato tudi ne bomo odnehali dokler ne bomo dosegli svojega namena in zagotovili demokratičnim načelom možnost popolnega razmaha.
Radi teh prilik v zaporih so pičeli vsi antifašistični borci, ki so jih neosnovano zaprli, z gladovno stavko. Doslednor* nožih borcev je tudi v zaporih neomajna in predstavlja dokaz več, da se naše liudstvo ne straši nobenih žrtev v borbi za pravo demokracijo.
Tržaško delovno ljudstvo, popoldne prvega tega meseca, ni odšlo na delo in ie demonstriralo v znak solidarnosti z zaprtimi borci. Takoj po tretji uri so pričele prihajati iz najrazličnejših predelov mesta novort-o in se zbrale na trgu Unita. Mimohodi so bili ve-ličasni in ljudstvo je »'"o. kot smo bili neštetokrat prepričani, iaVo Zbralo se je nad 80.000 ljudi. Z vzklikanji so dajali duška svojemu demokratičnemu
razpoloženju in želji, da se vendar enkrat prilike uredijo pri nas tako, kakor to zahtevajo koristi delovnega ljudstva.
Spregovoril je tudi tov. Jaksetlch, ki je jasno orisal vse kvarne posledice, ki jih današnje stanje v naši pokrajini povzroča. Vej znaki nacionalne nestrpnosti, ki jih gotovi krogi jasno in nedvomno izpričujejo, ne morejo biti konstruktivni pri gradnM naše boljše in srečne bodočnosti.
Marsikaj, kar dostci še ni bilo za vse dovolj jasno in očitno se je pri zadnjih dogod-kih tako zelo razjasnilo, da ni mogoče z nobenimi izjavami, nobenimi izgovori prikriti ali pa ovreči. Vsi ti znaki jasno kažejo, da se je fašistična ideologija v nekaterih krogih zelo močno ukoreninila ter da jd bo potreba z drakonskimi merami izločiti iz javnega življenja. Vse te momente poskušajo kapitalisti in ostala reakcija izrabiti v svoje podle namene. Na njim svojstven način ovirajo normalni razvoj dogodkov in brez predsodkov izzivajo delovno ljudstvo, da bi dosegli tako stanje v naši pokrajini, v katerem bi lahko zopet uvedli stare metode, * katerimi bi zadostili svojim egoističnim namenom.
Toda ljudstvo jim je na dostojanstven način odgovorilo in s svojem discipliniranim nastopom dokazalo, da se zavedajo resnosti jioiožaja ih svoje odgovornosti do skupnosti. Demokratična zavest našega ljudstva je tako močna, da ne bo prej odnehala dokler sl ne zagotovi vse pravice in tak red, kakršnega sme in mora imeti. Za vse to se j« naše ljudstvo borilo in krvavelo, strašilo se ni nobenih žrtev, žrtvovalo je vse in žrtvovalo bo tudi v bodoče, dokler si ne zasigu-rajo vseh pravic in ljudske oblasti v ljudski demokaciji.
Mezdni sporazum tieim
slaščičarske, vinarske, likerske in mezgovne stroke
20. marca t. 1. je bil dosežen mezdni sporazum slaščičarske,’* vinarske, likerske in mezgoviske (marmeladske) stroke. Sporazum ne vključuje uradniško osobje.
Delavci-vodje obrata so tisti delavci, ki uživajo zaupanje tovarniške uprave in so strokovno izobraženi ter dobijo 10% poviška na plačo njim podrejenih kvalificiranih delavcev.
		lir na	uro
		T	2
		1	:r
		1 C/J	1
L	Kvalificirani	deflavci . . 24.—	■20.—
2.	strokovni delavci .... 19.—		18.10
3.	kvalificirani	pomožni de-	
	lavci . , .		 17.90	17.05
4. navadni pomožni delavci . 16.50			15.70
ŽENE
žene dobijo 70% od plače, ki pripada de lavcem njihove stroke. Ce pa slučajno obav-Ijajo delo. ki ga po navadi obavljajo moški delavci in dosežejo iste uspehe, imajo pravico na enako plačo.
lir na uro
t. Prvorazredne delavke so izenačene z moškimi delavci 3. razreda s 70% njihove plače, torej..............
2.	drugorazredne delavke so izenačene z moškimi delavci 4. razreda s 70%, torej .
3.	tretjerazredne delavke so izenačene z delavci 5. razreda, niso strokovno izobražene ter dobijo 70% od moške plače, torej ....
	12.66
12.56	11.95
11.50	11.—
Pomožno osobje. kakor tudi osobje j vzdrževanju naprav, dobi sledeče plače: "	lir na ui
1
I
3
i
21.—
18,»
17.06 Ib. 70
1 Kvalificirani delavci . « . 21._
2. strokovni delavci . . .,19__
3 kvalificirani pomožni de-
lavc' ■.................17.90
4. navadni pomožni delavci 16.50 v' Tedensko plačani delavci dobijo iste plače kot pri ostalih strokah ter imajo tudi isti tedenski urnik kot oni t. ‘j. 60—72 ur tedensko.
Delavcem vinarske, likerske in mezgov-ske (marmeladske) industrije se prizna tudi »osebni dodatek« od 0.80—l.% lire na uro, a pomožnim delavcem pri strojih in napravah dodatek od 0.80—0.90 na uro. Tedensko plačano pomožno osobje ima pravico na tedenski dodatek od 50—55 lir.
VAJENCI
Moški vajenci dobijo sledeče plače:
V	I. letu	26%
* II-	g 40%
' IH- »	r ... 60%
od plače delavcev njihove stroke.
ženski vajenci pa dobijo:
V	L letu ........
»II. » ........
od plače delavk njihove stroke.
Pri nezdravem ali izredno težkem dahi imajo delavci pravico na 15% poviška na svojo osnovn plačo. Šoferji, ki delajo z avtomobili na gozdni plin, dčbijo dnevni dodatek od 20 lir. Ostali pogoji so enaki pogojem drugih strok.
40%
60%
0 enotnih socialnih daiatvaii
V zadnjem času obstoja italijanske republikanske fašistične vlade je izšel odlok, ki je imel namen pridobiti ljudstvo za svoje cilje ter je zato odločal, da gredo vse socialne dajatve v breme delodajalcev, tako v industriji kakor v rokodelstvu.
Tedanje težko stanje delavstva so s tem zares deloma olajšali. Ta ukrep se pa ni razširil na našo pokrajino, ki je bila pod nemško vojaško okupacijo. Šele 30. januarja 1945., oziroma 8 mesecev kasneje, je bil ta dekret razširjen tudi na Julijsko krajino in je zajel razen industrije in rokodelstva tudi poljedelstvo, trgovino, kreditne in zavarovalne ustanove ter proste poklice. Dajatve, ki so šle skupno v breme delodajalcev, so bile: invalidnina, starostno zavarovanje, brezposelnost, prispevki za tuberkulozne, poročne in rojstvene nagrade itd.
S prihodom ZVU je bilo določeno^ z ukazom št. 17 od 1. novembra 1945, v členu 8, da delodajalci plačajo 9%, a delavci 6.5% socialnih dajatev. Tudi zavarovalni zavoo je s svojo okrožnico objavil, da bo ukaz ZVU stopil v veljavo pri prvi plači po 29. decembru 1945. Enotni sindikati so vložili prcteslro pismo pri ZVU že 30. decenbra 1945., ali zaman. Ker se je ZVU upirala tem zahtevam, so Enotni sindikati spet predložili 1. aprila t. 1. sledeče pismo Uradu za delo pri ZVU:
»Naša organizacija se poziva na ponovne ustne in pismene zahteve, naj vojaška uprava določi, da plačajo vse socialne dajatve le delodajalci. Enotni sindikati obenem omenjajo, da je tudi italijanska vlada odobrila zakon o enotnih socialnih dajatvah, ki gredo izključno v breme delodajalcev.
Ker se pri nas že uveljavljajo italijanski zakoni, je potrebno, da se uveljavijo tudi taki, ki so v korist delavstva.
Obenem omenjamo, da bi vsa podjetja, ki so do sedaj odbijala od delavskih mezd 6.5% za socialne dajatve, morala vrniti ves znesek nepravilno odbitih dajatev.
Mislimo, da je končno vendar prišel čas, da se določi boljši socialni postopek, ki si ga je delavstvo Julijske krajine zares zaslužilo in ki je uveljavljen povsod, kjer je Ljudska oblast, na katero imamo pravico zahtevati vse, kar se nanaša na socialni* djtve, ki so pravičneje razdeljene tudi v Angliji.
Bela stavka v ladjedelnicah
V soboto 30. marca so stavkali delavci ladjedelnic Sv. Marka in Tovarne strojev pri Sv. Andreju od 10. — 10.15 ure v znak ! protesta proti namenu uprave GRDA, da j dovoli sodelovanje zastopnikov Julijskih : sindikatov pri pogajanjih za akordno delo.
| Delavci smatrajo, da to vprašanje lahko i rešujejo samo delavski zastopniki, t. j. E-i notni sindikati ter da zastopniki Julijskih ' sindikatov lahko prisostvujejo pri pogajanjih edino kot opazovalci.
Gospodarske vesti
Zaradi zmanjšanja vrednosti lire v razmerju do zlatega Franka, se bo poštnina za inozemstvo podvojila, pričenši s X. aprilom.
Bivši pedsednik ZDA Berberi Hnorrer. ki proučuje stanje prehrane v evropskih deželah, je odpotoval iz Prave r Varšavo kot gost predsednika narodnega sveta Poljske-Bieruta.
P Beograd so prispeli na zemunsko letališče predstavniki angleškega teadruSništva, ki so prišli na obisk v Jugoslavijo. V delegaciji, ki jo vodi predsednik britanske zadružne zveze Perkins, je več predstavnikov britanskega zadružnega življenja, med njimi tudi predstavn5'- škotskih zadrugarjev Pe-terson.
Britanske goste je nozd-arll ne letališču britanski veleposlanik v Beogradu Stewen-son in predstavniki jugoslovanskega zadružništva.
List Chicago Sun poroča iz Mamile, da stavka v tem mestu 8.00Q delavcev. Po poročilu lista stavkovno gibanje stalno raste. —o—
A a tiskovni konferenci, je prikazal Hebe-rt Hocncer svoj pogled na položaj prehrane na Cehoslovaškem. Izjavil je, da znašajo živilski obroki v CSR tretjino manj kot normalno in je pom<~č nujna —o—
Uzbekistanska sladkorna industrija je predčasno izpolnila načrt za prvo četrtletje. Do konca marca bodo Uzbekistanske sladkorne tovarne izdelale 70.000 pudov sladkorja oreko načrta.
0 »snovali naše obnove
Ruševine, ki jih je pustila po naših ki a jih vojna in okupacija, stavljajo pred nas ljudstvo, gospodarstvenika in tehnika docela nove naloge, ki so po obsegu, vsebini in prijemih, s katerimi jih bo moral nositi, precej različne od načina, ki je bil v navadi v preteklotsti. Ce naj bo naša obnova racionalna in smoterna, jo bomo morali izvajati po širokih perspektivah, upoštevati povezanost posameznih centrov s širokim zaledjem, s celo pokrajino, s .področji, ki obsegajo tudi stotine kvadratnih kilometrov. Izolirano obdelovanje posameznih primerov, iztrganih iz njhove organske celote, se 2e samo po sebi upira sodobnemu družbenemu in dejanskemu gospodarskemu dogajanju ne glede na to, da vodi do težkih napak in materialnih izgub. Zato mori nadomestiti ozki tehnoobratski pdstopek načrtno delo, ki izhaja iz znanstvene analize, iz gospodarskih osnov in ki pomeni višjo obliko .tehničnega oblikovanja.
Najbolj prizadeto od vojne je naše podeželje, naša vas, ki je v preteklosti z redkimi ■izjemami životarila na robu družbenega in gospodarskega dogajanja in ostala glede tehnike, produkcije in kulturnega življenja uklenjena v zastarele, napol fevdalne oblike in pogoje. Toda medtem, ko so se v preteklosti pri vsakem posegu v življenju vasi pojavile nepremostljive ovire gospodarskega, pravnega in teničnega značaja, je vas tekom zadnje vojne v veliki meri pričela izgubljati svoje stoletne nepremične oblike: prebivalci odhajajo In prihajajo, vasi padajo in vstajajo — skratka dani so vsi pogoji za uresničenje teženj, da zgradimo holjšo, bolj urejeno, tehnično bolj smoter-no popolno in gospodarsko bolj koristno vas. Vendar pa ne moremo pričeti z nesmiselno organizacijo, urejanjem in regulacijo naših naselij, dokler nismo ugotovili strukture njih neposredne in širše okolice, ki vpliva na njeno žvljenje, dokler nismo določili prometne mreže, oblik in perspektiv za razvoj, predela, ki mu pripada. Sele potem bomo lahko naselja navezali na velike medkrajevne komunikacije 'ih jih smoterno povezali z zaledjem, določili obseg, strukturo in oblike vsega naselja, posameznih gospodarskih ustanov in objektov. Priložnost, da se odstranijo iz porušenih in požganih vasi vse stare napake, da se omogoči vasi polnovredno gospodarsko, družbeno in kulturno žvljenje, da se polnovredno vključi v celoto in se aktivno udeležuje njenega življenja in procesa izgradnje. Prav zato pa je treba graditi premišljeno in previdno, zato se moramo izogibati slepega obnavljanja na divje tudi v prvi fazi, v dobi zasilne obnove in provizorijev, ki skušajo vzpostaviti najosnovnejše pogoje in omogočiti kolikor toliko normalno življenje, delo in proizvodnjo. Prizadevali si bomo, da bo tudi zasilna obnova v skladu s smernicami in perspektivami naše bodoče gospodarska-tehnične zgradnje. Zato jo bomo skušali izvesti s čim skromnejšimi sredstvi, racionalno in ekonomično, da se bo današnji provizorij brez potrate materiala, delovne sile in časa lahko koristno in smiselno vključil v čokončne oblike.
V glavnem gre za vprašanja, kdo lahko izvede obnovo v takšnem obsegu in z upoštevanjem vseh momentov? Mnenja smo, da je za to sposobna oblast, ki se ne samo najtesneje naslanja na ljudstvo, temveč, ki tudi izhaja iz njega, ker so ji njene koristi dejansko pri srcu. ki pozna "njene težnje in potrebe ter jih tudi upošteva. Za vse to pa je potrebno predvsem temeljito poznavanje prilik in pogojev teh ovir, ki so do sedaj zavirale zdrav in močan razvoj našega podeželja. Zato smo mnenja, da pomeni površen ih nesistematičen postopek pri obnovi samo neresno, da ne rečemo de-magoško gesto, ki pd nepotrebnem obremenjuje in-uničuje ljudsko premoženje
Ing. A. Janc -
UNRnA-inemu svetu :ie pododbor predlo-til resolucijo, ki priporoča, naj vsi ZN uvedejo tacioniranje živil.
Borba za življenske pravice
Sestanek vrtnarjev in cvetličarjev
V nedeljo 31. marca se je vršil ob 10. uri v dvorani Enotnih sindikatov v ulici Im-briani o, sestanek vrtnarjev in cvetličarjev privatnih vil in cvetličarskih podjetij.
Sestanek je otvoril tov. Gerbec Marij, tajnik Enotnega sindikata kmetijske stroke. Orisal je položaj teh delavcev za časa fašističnega režima pa do danes. Ti poljedelski delavci, strokovnjaki v svoji stroki, izvež-hani cvetličarji in vrtnarji, so bili za časa italijanske' uprave v treh strokovnih zvezah. Vrtnarji hotelov, okrevališč in konvik-fov so bili uvrščeni med trgovske delavce. Industrijski delavci so bili tisti vrtnarji in cvetličarji, ki so bili zaposleni pri zdraviliščih, medtem ko so bili uvrščeni med poljedelske delavce vrtnarji pri cvetličarskih podjetjih in privatnih vilah, katerih vrt je bil vknjižen v poljedelskem katastru.
Vrtnarji, ki so še danes brez vsake zaščite, delajo po privatnih vilah, vknjiženih v mestni kataster. Ti vrtnarji in cvetličarji, mojstri in strokovnjaki v cvetličarstvu; se še danes lahko odstavljajo iz služb brez vinarja, ker se štejejo med služabnike.
Zgoraj navedeni vrtnarji in cvetličarji, ki so uvrščeni v tri različne stroke (trgovska, industrijska in kmetijska), so 100% poljedelski delavci. Ti delavci prihajajo izključno iz kmetijskih vrst. Ze v mladih letih so se izučili v cvetličarstvu in so v svoji stroki strokovnjaki.
Še vedno so cvetličarji in vrtnarji v privatnih vilah in palačah najbolj izkorišče-vani in brezpravni delavci. In to ne. samo v Trstu, temveč tudi v okolici. Nobena pogodba ne ščiti njihovih pravic in gospodarji jih lahko vsak trenutek odslovijo.
Takoj po ustanovitvi Enotnega sindikata kmetijske stroke je ta sindikat ukrenil vse
potrebno, da bi se odpravile vse krivice, ki se dogajajo v tej stroki. Sindikat je podvzei vse potrebne mere pri anglo-ameriški vojaški upravi. Toda doslej tega ni bilo mogoče izvesti, ker ne obstoja nobena zveza te vrste delodajalcev.
Medtem ko se je za poljedelske delavca s podpisom mezdne pogodbe zagotovil uspeh, je ostala kategorija cvetličarjev in vrtnarjev šo vedno v istem položaju kot1 za časa fašističnega režinfa. Vrtnarjev in cvetličarjev sicer ni mnogo d kljub temu je delo v tem pogledu zelo težavno, ker so si sami premalo svestni vseli koristi, ki jim organizacija nudi. Milijonarji in mogotci, kot so baron Ralli, Economo, Tripcovich, Cosulich in drugi, izkoriščalo to stroko kot se jim ljubi. Vrtnarji, ki delajo n. pr. pri baronu Economu, imajo še danes 750 lir tedenske plače. Če delavec prosi, da bi mu povišali plačo, mu na kratko odgovore: »Če vam ni prav. lahko greste, mi vas itak ne potrebujemo«. In tako so ti delavci prepuščeni na milost in nemilost tem izkoriščevalcem.
Ker se ne moremo naslanjati na nobeno pogodbo, so Enotni sindikati pozvali pb-edine gospodarje v svoj urad in dosegli, da se je delavcem plača malenkostno izboljšala.
Enotni sindikat kmetijske stroke pa s tem ni zadovoljen in nadaljuje borbo, da bi dosegel še nadaljnja izboljšanja. Proučujejo se vse možnosti za novo pogodbo za vrtnarje in cvetličarje.
Po končanem referatu tov. Gerbca se je razvila živahna debata. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, katerega naloga je, izdelati novo pogodbo in jo predložiti zavezniški vojaški upravi.
Socialna zaščita
Sc nehaj o naših invalidih
Domače vesti
Komaj par mesecev je od tega, kar so bili z novo ustavo postavljeni temelji nove Jugoslavije in že imamo, tako izdelanih kakor že v pripravi,. celo vrsto novih zakonov, ki bodo dokončno izgradili njen po litičen, gospodarski, kulturni in socialni u-stroj. Eden ne manj važnih je brez dvoma osnutek novega invalidskega zakona, ki bo v kratkem predložen v pretres obema zbornicama in katerega oris želimo med drugim predočiti tudi na tem mestu v prav kratkih potezah.
V prvem členu tega osnutka je rečeno, da dajo domovina v znak hvaležnosti priznanje vojnim invalidom in družinskim borcem, ki so darovali svoja življenja za njeno slavo in veličino. Ce bi Culi take ali enake besede v zvezi s starim invaldskim zakonom, bi bil odmev le-teh vsekakor čuden, ker bi jim jemala vsebina poedinih določb starega invalidskega zakona vso veljavo. Stari jugoslovanski invalidski zakon je bil dejansko vse kaj drugega kot izraz hvaležnosti domovine napram tistim, ki so zanjo največ žrtvovali. Tudi v kolikor so nekateri njegovi členi vendarle bili ustrezajoči, praktično le niso prižli do izraza, kar v tedanjih prilikah niti ni bilo moči pričakovati. Invalidski fond. n. pr., katerega bi samo po sebi umevno morali upravljati izključno le invalidi, so pridno črpali razni izaslužni» predstavniki takratnih režimov, dočim so prejemali invalidi le neznatne podpore ali pa Se tudi teh ne.
Danes pa je stvar drugačna. Ne le, da se zakoni ljudstvu več ne postavljajo od zgoraj, ljudstvo zakone tudi samo izvaja. Novi invalidski zakon je delo invalidov samih. Sestavljali so ga, o njem sklepali in ga popravljali po svojih skupščinah Sirom Jugoslavije. Ko bo končnoveljavno sprejet in potrjen, bodo invalidi preko svoje invalidske organizacije poskrbeli za to, da se bodo njegova pravila tudi v resnici izvajala tako kot so zapisana.
Predno preidemo na razlago poedinih zakonskih določb, bi bilo potrebno zaustaviti se nekoliko na samem pojmu invalida, ker sicer invalidskega vprašanja ne bi mogli pravilno razumeti.
Poudariti moramo predvsem, da imamo dve skupini invalidov, to se pravi oseb, ki so za pridobitno delo sploh ali deloma nesposobne: Civilne in vojne invalide. Ci-
vilni invalidi so ali pravi civilni invalidi t. j. invalidi, ki nosijo svojo hibo že od rojstva ali pa so postali invalidi šele kasneje v izvrševanju svojega poklica, torej ponesrečenci pri delu. S civilnimi invalidi se osnutek našega novega invalidskega zakona ne ukvarja. Razumljivo je, da je vsaka država močno zainteresirana na tem, da so vsi njeni državljani fizično in umsko zdravi. Tudi nova Jugoslavija skuša z vsemi sredstvi in ukrepi ta cilj doseči, vpndar pa zaenkrat še ni mogoče vseh vrst invalidov obdelati v skupnem zakonu, niti jim nuditi enake zaščite, čeprav se nova ljudska. oblast dobro zaveda, da je invalidsko vprašanje v bistvu sklop medsebojno povezanih problemov, ki jih baš zaradi te medsebojne zavisnosti ne bi kazalo reševati ločeno. Kar se ponesrečencev pri' delu tiče jc pristaviti, da se z njimi bavi naše socialno zavarovanje (nezgodno). Kako je ta zadeva urejena v Jugosaviji, je bilo v našem sindikalnem glasilu že obrazloženo na drugem mestu.
Prišli smo tako do obravnave vojnih invalidov. Tudi tu ločimo dve podskupini in sicer vojaške ter civilne vojne invalide. Za vojaškega vojnega invalida se smatra oseba, ki je v določenem roku, točneje povedano, od splošne mobilizacije do splošne demobilizacije, opravljajoč po naredbi vojaške ah civilno oblasti dolžnosti za vojne cilje, brez lastne krivde dobila rano, poškodbo, pobabo ali bolezen in se je radi tega njena sposobnost za. pridobivanje zmanjšala v toliki meri, da jo pristojna oblast proglasi za invalida.
Z ozirom na to, da smo ravno izšli iz nove vojne in da se rane, ki nam jih je zadala prva še niso zacelile, je razumljivo, da imamo silno mnogo vojaških invalidov. V tem pogledu nemara prednjačimo v Evropi in v celem svetu. Imamo še ogromno invaldov iz prejšnjih vojn, balkanske, prve sveto.vne vojne; nadalje prištevamo naše invalide iz abesinske, albanske in španske državljanske vojne, zlasti dosti pa je invalidov iz narodno osvobodilne vojne, med temi tudi invalidov iz zavezniških armad. Sem bi uvrščali dalje tudi vse invalide iz okupatorskih vojsk in edinic pomagačev, domobrancev, četnikov in ustašev, sem spadajo zlasti vsi tisti, ki so za osvoboditev naše zemlje delali kot aktivisti na terenu
in so pri tem utrpeli poškodbe na telesu ali zdravju, končno še vsi, ki so postali invalidi pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti v sedanji redni jugoslovanski armadi.
Kdo pa so civilni vojni invalidi? Civilni vojni invalidi so žrtve vojnih operacij t. j. civilno osebe, onesposobljene zaradi obstreljevanj, bombardiranj, eksplozij ali drugih vojnih operacij, dalje žrtve fašističnega terorja, to se pravi civilne osebe-neaktivisti, ki jih je okupator onesposobil doma, v zaporih, internaciji ali kjerkoli in končno žrtve totalne vojne t. j. osebe, ki jih je okupator ob priliki vojnih operacij prisilil k raznemu delu za njegovo vojsko in so bile tedaj onesposobljene ter ■ civilisti, mobilizirani za delo.
Tudi p civilnih vojnih invalidih osnutek našega novega invalidskega zakona ne govori. Od države pač ne morejo pričakovati tisto pomoči, ki jo nudi vojaškim vojnim invalidom. Upošteva se sicer moment totalno vojne, ki je imela za smoter popolno uničenje narodnega življenja. Gotovo je, da bodo na mirovni konferenci priznane reparacije za onesposobljene v tej vojni in da jo s socialnega vidika država dolžna nuditi jim pomoč, zlasti onim, ki se niso prostovoljno udinjali okupatorju. V glavnem pa gre danes vsa pažnja naših oblasti vojaškim vojnim invalidom.
Načelo, katerega se naša ljudska oblast drži pri reševanju invalidskega vprašanja, se bistveno razlikuje od nekdaj splošno veljajočega. Invalidskega problema namreč ni moči urediti z malenkostnimi denarnimi podporami, invalidninami, pač pa se skuša invalide predvsem zaposliti., To velja seveda le za iažje invalide. V slučaju, da invalid svojega, poklica ni več v stanju vršiti je država tista, ki poskrbi za to, da se tak invalid izšola in usposobi za drugo delo. Kot vidimo, invalidnina torej nima danes več primarnega značaja. Ne sme se je pa odmerjati prenizko, da ne hi postavila invalida v siromašno stanje, pa tudi ne previsoko, ker bi sicer utegnila: škodljivo vplivati na samo željo invalida po izučenju novega poklica in zaposlitvi. Dokler še ni splošno socialno zavarovanje toliko urejeno, da bi moglo prevzeti nase tudi obveze napram vsem invalidom, se mora pač Imeti prvenstveno v vidu zmogljivost državne blagajne, računajoč pri tem na vse ostale momente, ki odločajo glede višine denarne podpore in načina izplačevanja. Ozirati se je zlasti na stopnjo invalidnosti, na število nepreskrbljenih oseb v družini in na premoženje oziroma dosedanji zashlžek invalida.
Težkim invalidom, ki so za delo povsem nesposobni in potrebujejo za nego še eno osebo ali pa te osebe ne potrebujejo, gre tolikšna invalidnina, da jim je z njo zagotovljeno dostojno življenje. Lažjim invalidom pa ni in ne more biti denarna pomoč življenjska osnova, marveč le neko priznanje In pomoč. Mimogrede je omeniti, da se namerava uveljaviti možnst odkupa invalidnine lažjim invalidom. Dobra stran tega odkupa se kaže zlasti v tem, da je z enkratnim izplačilom invalidnine takemu invalidu veliko bolj pomagano, kot pa z dajanjem ponavljajoče se nizke denarne podpore, ker lahko uporabi invalid izplačano vsoto za svojo gospodarsko okrepitev.
Glede zdravstvene zaščite je omeniti, da je v načrtu uvedba brezplačne zdravstvene slušbe za vse državljane. Invalidi to brezplačno zdravsteno pomoč že uživajo, prav tako dobe brezplačno tudi proteze in druge ortopedske pripomočke.
■Pomoč pri gospodarski obnovi se vrši pradvsem v dajanju materialne podpore odnosno kreditov onim, ki nameravajo nadaljevati ali začeti svojo obrt, trgovino ali kaj podobnega. Omeniti je še razne vozne olajšave, ki jih uživajo invalidi, zlasti v zvezi z ortopedskim obravnavanjem, prevzgojo in zdravljenjem, torej v konkretnih primerih, ko dobe poziv, da se zglase pri tem ali onem uradu v zadevah svoje invalidnosti. Invalidi Imajo dalje prednost pri podeljevanju zemlje v svrho kolonizacije, pri podeljevanju služb in koncesij in uživajo še mnogo drugih olajšav, ki jih bomo obravnavali kasneje.
jse nadaljuje)
Odgovorni urednik: Albin Zabric.
Naši najmlajši rudarji za obnovo
Med tem, ko vsa Primorska dela in tekmuje za napredek našega gospodarskega življenja, je razveseljivo dejstvo, da so se po.načrtu prvomajskega tekmovanja, tudi naši najmlajši rudarji iz Idrije javili za prostovoljne udarniške ure. Mladina, vsa polna pobude in misleč na bodoče dni sreče in blagostanja, ki ga bodo doživljala v Titovi jugosiavijj, hoče dati svoj mogočen delež za obnovo idrijskega rudnika in s tem izbrisati vsako sled vojnega razdejanja. Zato se je poleg udarnikih dni, ki jih itak opravijo vsi rudarji vsak mesec, prostovoljno javila, da bo v sklopu T200 udarniških ur prevozila jalovino in odstranjevala nerabni les, ki je nastal pri tesarjenju prog, jaškov in Sipk. To delo je bilo nujno potrebno, kajti les je trohnel (počasno oksidiral) in radi tega se je stanje rudnika poslabšal.
Dne 19. marca t. 1. so skupno izvozili in zrezali 40 kub. metrov starega lesa, prevozili 15 kubičnih metrov jalovine, nadalje zložili in zrezali 40 kub. metrov a u-vozili 30 kub. m, novega jamskega lesa.
Na ta način so naši najmlajši rudarji v resnici udarniško izkazali, kajti šli so preko določeno norme v 336 delovnih urah.
Izvoženi les je uprava rudnika podarila partizanskim udovam in sirotam ter starejšim onemoglim upokojencem.
Drugo važno delo, ki si ga je mladina nadala za nadalnje udarniške ure, je obo-kanje dodnika na glavnem štirinajstem obzorju v dolžini desetih metrov, kjer so naj-kopi preko obokane proge.
Šinkovec Dori
Problemi iz
Ko prideš v Štanjel, te zagrabi mraz okoli srca. Okna so prazna kot slepe oči, zidovi okajeni, po nekod jih več ni. Vsa vas je zgrajena na griču; predstavlja najznačilnejšo graščino, trdnjavo, s katerjmi so se naši ljudje upirali proti turškim napadom. Na kamenitih vratih v trdnjavo stoji grb z etnico 1692. Hiše skoraj nekako visijo nad prepadom, stisnjene druga ob . drugo. Vse je nekam pretirano zgrajeno v višino, celo ulice, ki se večkrat sestojijo iz strmih stopnišč so tako čudno ozke, da ti pogled vedno sili le v višino. Hiše so brez streh, okna so prazna. Ker ni streh, domačini tudi nimajo vode, kajti vedno so se napajali le iz deževnice, ki je prihajala po žlebih s streh. Vodnjaki so sedaj zato vsi suhi. Vodovoda ni, vrelcev tudi ne.
Tako je vroča želja vseh Stanjelcev, da se jim najprej napravi vodovod, ki ga je mogoče napeljati iz bližnje Koprive. Sele na to hi morali pričeti z obnovo vasi.
Kar smo že enkrat omenili za Komen, velja sedaj približno tudi za Štanjel. Do danes jih je ščitil od burje skromni, 'toda vendarle zelo koristen in bogat borov gozdiček pri Sv. Gregorju. Kot da ni dovolj
nesreče, da so ljudje popolnoma osiroteli, pa okupacijska vojaščina sedaj seče, oziroma je že skoraj popolnoma izsekla, ves ta gozdiček, tako, da ljudje od sedaj ne bodo zaščiteni niti od burje. Žalostno je, da pri vseh nesrečah, ki je prizadela Stanjelce, vojaške oblasti nimajo niti malo razumevanja za potrebe ljudstva in nočejo ohraniti niti teh skromnih gozdičkov, ki so končno narodna, a ne neprijateljska imovina. Domačini so nam izjavili, da bi bili pripravljeni. v slučaju potrebe, odstopiti drugi del gozda za potrebe kurjave anglo-ameriški vojski, da bi jim le ohranili ta branik od burje. Ali nihče jih ni prišel vprašati za dovoljenje, nihče se ni obrnil do njih, niti zmenil za njihove pritožbe — pričeli so sekati in pustošiti brez milosti.
Težke so posledice odvojenosti in preziranja ljudskih potreb in volje....
Prebivalstvo ravno tako nepovoljno tolmači odvažanje novih tračnic iz Kobdilj-ske železniške postaje, katere bi morale služiti obnovi proge, edinemu pogoju za obnovo vasi. Dvakrat dnevno prihajata dva kamiona, ki odvažata te edino uporabljive tračnice v nepoznani smeri. Isto velja tudi za telegrafsko žico, ki jo snemajo z drogov, v kolikor jo je še ostalo.
Les pri Sv. Gregoriju bi bil uporaben za obnovo, a vojaščina ga uporablja za kurjavo. Kljub protestu pri guvernerju v Svetem, se ta seča še vedno nadaljuje.
Kmetje pripravljajo vso potrebno za u-stanovitev kmečke nabavljalne zadruge. Težave so seveda velike, ker nimajo prostorov. Kot povsod, tako je tudi tukaj veliko pomanjkanje semena, krompirja, živinske krme.
Obnovitvena zadruga je živa ali pogoji za delo in obnovo so ničevi. Kreditov ni. Nekaj časa se je tu mudil priljubljeni ing. Janc od Zadruge vojnih oškodovancev, ki je . pripravljal načrte za popolno obnovo vasi.,Ljudstvo ga je sprejelo z razumevanjem in navdušenjem. Vsi so mu šli na roko v vsakem oziru. Vendar bi bilo potrebno upoštevati da ljudstvo želi konkretne obnove in stvarnega pričetka del, kar. pa sama Zadruga vojnih oškodovancev, brez podpore odgovornih oblasti,, ne more uresničiti. Zato ljudstvo vidi edino rešitev v pravi, njihovi, ljudski oblasti, ki bo izra-stla in zato tudi delala v njihovem interesu, ker bo razumela njihove potrebe,
Ta vas ima sledečo karakteristiko:
prebivalcev	230
padlih	22
invalidov	6
interniranih	20
prisilno mobiliziranih	35
hiš požganih	38
hiš porušenih	14
Mar ta vas ni zaslužila večjega razumevanja od oblasti, mar oni niso dovolj plačali svoje popolne obnove?.
Iz Idrije
Sindikalna podružnica Mestnega in okrajnega NOO-a v Idriji, je v svojem načrtu za prvomajsko tekmovanje izdelala načrt o povezanem sodelovanju pri udarniškem delu za obnovo.
Z zavestjo, da sl gradimo lastno domovino, kjer si bomo sami gospodarili, se je dne 17 t. m. zjutraj zbralo na trgu maršala Tita 58 članov sindikalne podružnice; odpeljali so se z avtomobilom v spodnjo Idrijo in Kanomljo, kjer so pripravili v 7. urah 30 kubičnih metrov kamenja in 25 kub. m. peska ter 5600 zidne opeke. Ta material je bil torej pripravljen v 476 delovnih urah; služil bo za novo opekarno.
Pri pripravljanju zidne opeke in peska so zelo pridno sodelovali tudi člani N Z.
Da so izkoristili obratno vožnjo, so nazaj grede pripeljali ves gradbeni les, ki je pottebeh za opekarno v spodnji Idriji. Ves pripravljeni material so sproti odvažali borci z avtomobili, katere nam je dala na razpolaga VII U. Divizija.
Popravljamo nemilo pomoto, ki seje vri-nila v naši 14. številki od 21. marca t. 1, pri sporazumu o draginjski dokladi osobjaindustrijskih podjetij (na prvi strani!).
dnevno:	mesečno: ■
				moški	ženske	moški	ženske
a) Poročeni, ki vzdržujejo	1 osebo •	M	L.	170.—	170,—	4420.—	4420,—
b) Samski nad 20 et . .		V	»	152.80	105.60	3970,—	2745.—
c) Samski ad 18 do 20 let	«! M fi *	•	n	»	119.20	92,—	3100.—»	2395,—
č) Samski od 16 do 18 let	n s u a «	a	»	77.60	77.60	2020.—	2020.—
d) Samski jzpod 16 let .	• * * • -«*	•		42.40	42.40	1100.—	1100,—
Možnosti udarniškega dela na Primorskem
Današnji dnevi so' tako burni in odločilni, da ni nič čudnega če večkrat utonemo v dnevnih dogodkih in vsakdanji borbi za obrambo priborjenih pravic. Zavzemajo nas manifestacije in demonstracije in vsak trenutek — po dnevi in ponoči — moramo biti pripravljeni braniti naše domove, naše kulturne krožke in naše slavoloke. Vse je ogroženo: od političnih svoboščin do kulturnih in socialnih ustanov in pridobitev.
V. takem burnem življenju je težko najti časa za pripravljanje načrtov za bodočnost, večkrat bi mogoče mnogim to izgledalo nekoristno, češ najprej doseži pogoje, potem se pa loti ustvarjalnega dela.
Resnica pa je da moramo ostati vedno, kot smo bili tud do sedaj parueini organizatorji in si pripraviti vse potrebno, da bomo v svobodi takoj zgrabili za delo in gradili. Napaka bi bila šele tedaj pričeti razmišljati, kako in kje naj pričnemo z delom. Mi sploh: ne pomišljamo na drugačno rešitev naše teritorialne pripadnosti, razen na pravično t. j. tisto rešitev, ki jo opravičujejo narodnostni, gospodarski, zemljepisni razlogi ter naš doprinos in odločna volja v dosedanji borbi za skupno zmago. Četudi skušata domača in zunanja reakcija elementi ZVU preusmeriti razvoj dogodkov, vendar ne morejo odgovorne vlade in forumi. ki bodo odločali, biti tako pristranski kot je tukajšnja >jaš.,a uprava.
Ako postavljamo stvari tako, nam posta ne jasno, da se moramo že danes priprav Uati na vsa obnovitvena dela. Ne samo duševno, tudi organizacijsko moramo zajeti tako, da se že v prvem dnevu svobode, ki ne more biti daleč, lotimo takoj <’
Naše današnje življenje ni niti malo lab ko; naše delovanje je širokoin vses,iransko. Komaj opravimo naše redno delo, že gremo v obrambo demokratičnih svoboščin. Zvečer pa odhajamo na kulturne sestanke, vsak čas pa moramo paziti, da nam oblasti, odgovorni ter »neodgovorni« elementi ne uničijo osebno ali narodno imovuto. tako
življenje ubija človeka in mu onemogoča redno delo.
Vendar se pa moramo tudi danes puf'izbijati v probleme bližnje pritiodnjosti in pomišljali, kakšne bodo naše jutrišnje naloge. V tem oziru bi že danes lahko postali Udarniki. Naše udarniško delo bi bilo v teni, da si ločno in temeljito pripravimo načrte za delo v svobodi.
Vsa Jugoslavija in bližnja cona B, vse dežele vzhodno od nas živijo v mrzličnem tempu obnove, proizvodnje, dela in gospo-darsko-sogialnega dviganja. Ce ne bi bile te dežele v srnini nevarnosti pred neprija-teljcrn miru, bi lahko trdili, da bi se v teh deželah sploh ne govorilo o politiki, marveč o delu.
Sicer tudi mi govorimo o delu, vendar le na čisto drugi način. Mi govorimo o potrebi d.ela, o potrebi obnove, o potrebi zaslužke in nič več. Tam preko, v demokraciji, pa govorijo o že doseženih uspehih in o načriiii za nove. uspehe.
Pri nas smo še v negativnem položaju in je zato potrebno predvsem doseči politično svobodo, _ki nam bo omogočila stvarne pogoj' za pozitivno delo.
V teh naporih za dosego političnih svoboščin smo že danes udarniki in se lahko postavimo ob .stran vsakemu našemu jugoslovanskemu tovariša. Da bi bili vredni teh naših tovarišev tudi v bodoče, moramo pričeti že sedaj razpravljati na naših sestankih o razdelitvi dela, o razpoložljivih produkcijskih sredstvih za obnovo, o količini del in približni kalkulaciji delovnih ur aii dni za ta dela. ze danes moramo vedeti s kolikimi delovnimi močmi bomo razpolaga jutri in odkod bomo nabavljali surovine. Taki razgovpri so koristni 'e samo na deželi, kjer se razpravlja o obnovi porušenih vasi, uničenih prometnih sredstvih, o-pustošenih gozdovih itd., marveč tudi v tovarniških obratih, kjer se delavci danes zadržujejo .skoraj kot tujci in nezainteresirane osebe. Jutri bodo ti delavci odgovorni za pravilno delovanje svoje tovarne in če je
poškodovana za čimprejšnjo njeno obnovo; morali bodo preskrbeti potrebni material in preizkusiti nove načine dela za zvišanje proizvodnje, zmanjšanje delovnega časa in Slednjo na surovinah.
Ce se podaš le malo med delavce, lahko takoj opaziš, da naši delavci nimajo občutka in ga tudi ne morejo imeti, da tvorijo del države, da. so del. oblasti. Oblast je. tam nekje višoko, tako je vzvišena, tako gosposka, tuja in nasilna, da ne moreš imeti občutka spoštovanja do nje. Tam sedijo le nekateri' gospodje, ki so tujci ali pa postavljeni po njihovi volji in v njihovem interesu. Ti gospodje predlagajo na svojih svečanih sejah take ukrepe, da bi se zgražal naš najpreprostejši delavec, če bi ' slišal. Predlagali so usanovitev »Kazine«, igralnico, kjer bi tratili čas in trošili milijone razni bogataši, ki živijo od delavskih žuljev. Predlagajo zvišanje plač uradnikom, na delavce se pa spomnijo le kadar jih je treba odpustiti.
Po naših pojmih bi stvar tekla precej drugače. Zbrali bi se delavci v tovarni in bi na primer odločili, da bodo zbrali po mestu ves razmetani material, ki bi se ga lahko koristno predelalo. Organizirali bi zbiranje teh odpadkov in poskrbeli za prevozna sredstva ter določili način obdelave ali predelave. Tovarne bi šle v pogon, proizvodi bi se pomnožili in posamezne stroke ue bi več poznale brezposelnosti. Se več, zaposlili bi se tudi delavci sorodnih strok. Tak primer imamo v naši težki industriji. Po mestu in okolici imamo danes ogromne količine železnine in pločevine, ki bi jo lahko takoj izkoristili.
Delavci naših ladjedelnic gledajo danes svoje porušene in uničene delavnico. Vendar imajo še vedno dovolj strojev za popravljanje ostalih poškodovanih. Sindikalni odbori bi -e tedaj v svojem krogu dogovorili, kako naj predvsem dvignejo krov nad svojimi stroji. V tem so jim dali dober vzgled že njihovi tovariši v Jugoslaviji.
Nekdo bi mogoče pripomnil, da je to mo-goče storiti že danes, vendar ni tako. Pri odgovornih lastnikih ne naletijo delavci a razumevanje. Lastniki so danes, kot so bili tudi doslej, neprijateij delavstva in v njemu ne vidijo drugega kot predmet izkoriščanja za svoje obogatenje. Ne mislimo pri tem
na vse delodajalce, vendar je na žalost večina takšna. Razni gospodje Cosuliclii, baroni Econoini in ostali se danes ukvarjajo z »visoko politiko«, potujejo v Rim, Ca-serto in drugam, kjer dokazujejo kako je potrebno obdržati Trst pod Italijo. Toda njih je le mala peščica v nasprotju z ogromnimi množicami delavstva, ki ga izkoriščajo, iz teh nasprotstev izhajajo tudi razne njihove represalije, kot je na primer zad nja, s katero skušajo odpustiti iz ladjedelnic koncerna GRDA okoli 7000 delavcev, da bi v njih zadušili demokratične občutke. Kaj šele obnovo in možnosti udarniškega delal
Pa še nekaj. Finančni sistem pri nas ne more omogočiti udarniškega dela, ker ravno kapital abstinira pri vsakem delu. V zadnjih časih pa se celo seli nekam drugam »v druga gnezda«, kot pravi jokavo »Voce 11 bera«.
Ce pogledamo na Zaveljski zaliv in tamkajšnje pravcato »pokopališče« ladij, nas kar presune. Ni ga delavca v Trstu, ki ne bi znal dati kaj pamentih nasvetov in pomagati pri dviganju teh Jadij ter pri njihovi ponovni izgradnji. Delavski odbori se bodo na vsak način že v prvih dnevih lotili tega dela ter bomo v krateni času imeli nove ladje.
Ker že govorimo o Zavijali, naj omenimo, da bi bilo isto tudi z žaveljsko rafinerijo z vsemi rezervoarji in cevovodi. Vsa ta dela bi bili sposobni organizirati naši delavci potom svojih sindikalnih odorov in dela tudi uspešno dokončati. V razgovoru s tamoš-njimi delavci, smo zvedeli, da ne zahteva jo nič drugega kot razumevanje, pa bi že šlo od rok vsako delo. Takoj so dodali, da imajo zaupanje le v tako oblast, kot je v Jugoslaviji in si zato tudi želijo priključitve k njej.
Tako je v tovarni strojev pri Sv. Andreju, tako je v Lloydinih ladjedelnicah, tako je v splošnih skladiščih in v Tržiču, tako je med gradbenimi delavci in tako je povsod. Vse naše delavstvo nestrpno pričakuje čas osvoboditve, čas obnove in udarniškega dela.
V razgovoru z našimi delavci, posebno, zadnje dni po splošni protestni stavki, se je pa še razvila ljubezen, spoštovanje in brat-stv oiried našimi kmeti in delavci.
Ni čudno, da sta se našla ramo ob rami, kmet in delavec na vseh demokratičnih manifestacijah. Oba čutita isto, .oba zahtevata isto: Svobodo! Kmet pa ni prišel na manifestacije praznili rok: Prinesel jo s seboj tudi hrano za svojega tovariša mestnega delavca. Sindikalni mestni odbori, ki so sprejemali hrano,., so kaj kmalu napolnili svoja improvizirana skladišča. In še bolj jih bodo, kajti kmetje še zbirajo, hrano za mestne .delavce,, ki ko bolj kot-oni izločeni protiijudski gonji... Vsak delavec, fki . danes prejema to hrano,-Ooi prejema s prepričanjem, da. mu .bo ob; prvi priliki'izkazal, da zna: ceniti njegovo, soidarpost.. 2e danes, sicer !e v nevezanih medsebojnih pogovorih, razpravljajo:'naši (industrijski- delavci - o pomoči, ki'jo bodo-takoj po osvoboditvi, nudili našim kmetom. , .■ v ■ i
In'' koliko 1 oblifc.udarniškega dela se spet odpira! pred nami ! Kovinarji • bodo - izdelovali posodo za naše opustošene. vasi; ključavnice, krilite < in! Sploh vse; stvari, ki so potrebne haSeinii. kmetu. Tudi takrat, kot danes, bo spet 'živo' sodelovanje in razumevanje med obemi staleži ki-bo učVrs.tilo, njihovo bratstvo, dvigalo njihov življenski standard in obema gradilo boljše življenje.
Pri tein pa ne smemo pozabiti na našo mladino. Mladina mora graditi svoj značaj s trdim delom, spoštovanjem do vsakega delovnega človeka in preziranjem vsake pojave nacionalistične mržnje. Mislimo tu predvsem na dijaško mladino, tisti del, ki se pusti osvajati od reakcionarnih mogotcev. Ko bo ta mladina stopila v veliko ljudsko povorko delovne mladine, ko ji bo pomagala pri dviganju uničene industrije in prušenih ter požganih domov, tedaj bo nastopila, nova doba, doba resničnega bratstva, skovanega s skupnim trudom in znojem pri dviganju ljudskega gospodarstva. Občudovanja vredna je bila Beograjska mla dina v jeseni 1944. in spomladi 1945., ko je masovno odhajala na polja pobeglih Nemcev in raznih bogatih kolaboracionistov v Banatu, ki so zbežali pred roko ljudske pravice. Pustili so neobrano vso koruzo in . vinograde. Mladinci in mladinke so odhajali za nekfij mesecev na'ta posestva, pobrali vso letino in se vrnili . domov duševno in telesno zdravi, pa še celo. polno obloženi z moko, pšenico al koruzo. Tudi zabave jim
ni manjkalo; imeli so svoje igralske skupine, pevske zbore, stenčas. Prirejali so plese in tudi potujoči kino jih je obiskal. Približno taka je perspektiva za delovanje naše mladine v bližnji prihodnosti. Posebno bo pa to potrebno za tiste nežne šovinističe, ki bodo ozdraveli, ko boro gradili hiše, katere je porušil njihov šovinistični učitelj: fašizem, katerega se do danes še niso znebili. Tako bo morala rasti in delati naša mladina, če bo hotela postati telesno zdrava, nacionalno strpna, socialno pravična in umsko realna. Udarniško delo mladine bo naša prva naloga in je zato tudi potrebno nanj pomišljati resno že danes.
Tudi naše žene ne bodo’ostale križem rok pri udarniškem delu. Vse članice naših demokratičnih društev so danes dokazale, da bodo vsak čas -ipravljene biti med prvimi. 2e danes delajo pridno kot čebelice. V svoje delo vnašajo vso nežnost in ljubezen, ki jo zmore ženska duša. Vidiš jih pri vsaki socialni akciji, ko oblačijo partizanske sirote ali jih pošiljajo v dečje domove, kakor tudi pri obiskih bolnikom, ranjenim partizanom in borcem za svobodo in demokracijo. Te dni marljivo delajo pri zbiranju hrane za žrtve domače in mednarodne reakcije, za zaprte tovariše, ki trpijo v zaporih, kjer so nečloveško mučeni ravno tako kot 'se je dogajalo za časa SS-ovih nasilij.
Te žene bodo jutri prenesle vso svojo delavnost na polje obnove in bodo marsi-Uam unesle svojo nežnost in praktičen duh gospodinje, posebno pri obnovi porušenih vasi. Prepričani smo, da bodo prve med tistimi, ki se bodo oddolžile kmetom z raznimi nasveti, posebno pa z delom. Kaj naj bi delale naše žene pri obnovi?
Organizirale bodo in vodile delavske kuhinje in pazile na otroke štarišev, ki bodo na delu; delale bodo v ambulantah. Verjetno bodo organizirale pokretne ambulante za pregled otrok, ki so toliko trpeli za časa vojne, prirejalo bodo gospodinjske tečaje, skrbele bodo za sirote sploh in vodile domove starcev.
Naša žena je iznajdljiva in predvsem praktična. Kot do danes, tako bo znala tudi v bodoče delati z istim navdušenjem in isto ljubeznijo,