897. Štev.
Posamezna itevlSka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko številka „B©de*e Nele«.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob 'nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično prilogo „B(N DEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnik« stane „Dan“
•	prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno t*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1/50 K, la zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno |2 K, četrtletno 650 K, mesečno 1‘00 K. — Naročnina se poSilja upravni it vn.
Telefon Itevllka 110.
V Uubllanl, torek dne 16. lunlla 1914.
Neodvisen politKen dnevnik
i tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža.
Leto »I,
Posamezna itevHka „Dneva“ stane e vlnn ravno toliko itevllka ..Bodete Ne2eu.
OreflniStvo In nprtvulflvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica itn. K
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 20 v. Pii večkratnem oglašanju popust.. — Za odgo* vor je priložiti znamko..
Odgnani uiefrik Mraj Korena. s last in tisk Jtitsljske tiskane". Telefon Itevllka 11S.
Drač padel.
Wied zbežal. — Turško-grška volna
neizogibna.
narne globe in povračilo vseh stroškov sodnega postopanja.
S tem je zadan klerikalizmu na Štajerskem nov sramotni pečat. Jasno je iz vse te gonje, da slovenskim klerikalcem ni prav nič sveto in, da se prav nič ne sramujejo poseči tudi po: laži in obrekovanju.
Tistim ljudem, ki )lm je osebna čast in dobro ime deseta briga, narodnost pa le sredstvo v dosego njih temnih naklepov, nai bi naše ljudstvo še nadalje sledilo. Bilo bi žalostno in za slovenskega štajerskega kmeta nevredno! Sicer pa vse kaže, da se zavest dviga in prlčno slovenski volilci spoznavati nesramno Igro klerikalnih laži - narodnjakov!
Znano je, da so naši klerikalni kolovodje javno, v svojem časopisju očitali posl. dr. V. Kukovcu, da si je za en telefonski pogovor in eno noč bivanja na Dunaju v zastopstvu »Šo-štanjske posojilnice« zaračunal v prvem slučaju 50 K, v drugem pa 250 K. Prva je bila »Straža«, ki je to pisala, drugi pa »Sloveli. Gospodar«. Radi teh laži in obrekovanja se je moral v soboto dne 13. t. m. zagovarjati pred c. kr. okrajno sodnijo v Mariboru odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« Franc Zebot. »Sloven. Oospodar« je prinesel dne 13. nov. notico: »Dr. Kukovec rešuje posojilnice.«
Na to nesramnost je reagiral dr. Kukovec s popravkom v »Sloven. Gospodarju«, štev. 48. z dne 27. novembra, v katerem je ovrgel klerikalne lazi m obrekovanja. »Sloven. uospodar« pa je ta popravek koneč-j komentiral, ozir. popravil: »Ta dr. Kukovčev popravek je Potreben temeljite poprave, da pride
dohiMe^lCa »a d,a.,K.lz Stanja smo Suločen f' kl ie liaravnost uni-7veX r,a p?.c1p-edsednika Zadružne
Kukovca	vod|°
S tem je »Sloven. Gospodar« izjavil, da je v slanu doprinesti dokaz resnice za svoje laži in obrekovanja.
Dr. Kukovec je dobil od zastopnika disciplinarne komisije migljaj in to resen, da želi. odvetniška zbor-:
niča takojšnjega pojasni««. Dr. Kuk„-
vec je seveda izvajal posledice teh nesramnih napadov in tožil odgovor, urednika Frana Zebota. Ta se je v tem slučaju sicer jzmuznil poroti, ne pa tudi okr. sodišču. In tu se je zgodilo čudo! Franc Žebot je izjavil prvič, da nna on samo z inserati opravka, z besedilom lista pa »drugi gospodje.« Za politika Fr. Zebota značilno m za stranko! Omenjenih notic rokopisov,ni niti videl. Priznal se je kratkomalo krivim in prosil milostne obsodbe. Drugič: Iz korajžnega tona v odgovor na popravek je bilo, kot že navedeno, sklepati, da se bo ponudil dokaz resnice. A glejte si čudo! Pri obravnavi pade v hlače vsa korajža in niti z eno besedico ni bil poskušen dokaz resničnosti...
Na predlog dr. Kukovčevega zastopnika dr. Kodermana za primerno kazen, je bil odgovorni ured-emk Fr. Zebot obsojen na 20 K de-
IZ ŠTEVERJANA.
Prosimo, da ne bomo napaden).
Preteklo nedeljo se je vračal neki fant mirno domov. Kmalu sliši za seboj glasove. Bližala se je neka družba. Slišal je zmerjanje, potem pa Je začelo leteti kamenje. Eni so leteli naprej, da ga prehite. In veste, kdo so bili napadalci? Kdo drugi kakor čuki. Saj ni čuda, da ne puste stariši svojih sinov v to bando. Zato propadajo. Vsak pošten fant se sramuje take družbe, ki jo orožniki zasledujejo zaradi napadov. Mladini iantom svetujemo, da vstopajo v narodna društva.
LISTEK
.■EjDir'
»tafersko.
Taki »o socialni demokratke.
Graški župan pl. Fleischhacker je v eni zadnjh občinskih sej predložil občinskemu svetu poziv za nabiranje podpisov v boju »lex Kolisko«. Graški občinski svet je soglasno obljubil svojo pomoč, t. pr.: Tudi socialno demokratični občinski svetovalci so obljubili svojo sopomoč v to, da se Cehom na Nižje in Gornje Avstrijskem, Saicburškem in Predarlskem ne dovolijo češke šole! Našim socialnim demokratom bi moralo vendar biti vseeno, kaj zahtevajo Nemci oziroma Čehi; da, celo dolžnost bi jim moralo biti, dati vsaki narodnosti, kar ji gre. A delajo nasprotno. In kakoršhi so proti Cehom v docela tujih jim avstrijskih kronovinah, taki so proti nam Slovencem, ki smo njih neposredni sosedje! Kaj sledi iz te-
M. ZEVAKOj
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
-atole detel s' °b°laV,l!" Par hipov;
tn.	moram vzeti
to zadevo sam v roke ... V ulici
Poasadken.0bC"e,!a °'idria nikake
»Ah! Ti torej poznaš bajto?«
a B^iT.. se sa,no nečesa! fta, da ne bi bila žc prazna...«
-	»Ne razumem te, vitez. Slutim samo, da tiu tu nova skrivnost.«
»Skrivnost, ki ni moja! Skrivnostnost prijatelja je, ki ga ljubim .brata • • • nioža> ki 8* Uubim in
«. da T.,e«™su^! Ali miiilm-\ »Nobene nevarnosti „•	.
'«• Nei„gib„o je, da „e’',
koncu idiee'« Po“a"’ 'e "»‘J "a l i *^ie'i Hoiiiva se tu- Morda bi vas §o čaka i, ''liVapazii0-da "S-
uo taKa m lahko poseže vmes m! Kotovo ne otvorijo v?at!
p • S'Pa if.počakam... a kje? Pn Vedezevalki? Tam ni varno. Ah,
uboga Kato, kako mi je žal, da nimaš več svoje beznice!«
»Oh, oče, saj me lahko počakate pri Katoni, ako vam je drago.«
»Torej si jo videl kje, dočim sem trpel jaz muke jetništva?«
»Videl; z denarjem, ki ste ji ga dali, si je uredila v ulici Tikton novo krčmo.«
»Kako se ji pravi?«
»Krčma pri mrličih, ki govorita..
»Ah, vrla Kato! Pridna Kato, da nisi pozabila!... Veš kaj, vitez, še oženim se z njo na stare dni!«
Po tej šali sta se oče in sin razšla; vitez je nadaljeval svojo pot proti ulici Haš, stari klatež pa se je napotil v Katonino novo krčmo, da počaka tamkaj sinu ob kupici začinjenega vina.
•	^ ,uli,c{ Tikton ie zagledal v resnici krčmo s popolnoma novim vhodom m izveskom. Bila ie krčma pri »Mrličih, ki govorita«; in, da omili ta mrtvaški naslov, je bila’dala Kato naslikati nad vrata dva Mavra, kako se razgovarjata in trkata s kozarci.
Dočim je opazoval stari Parda-jan to slikarijo in stopil nato v krčmo, se je bližal vitez hiši z zelenimi vrati. Zapazil je takoj, da so oknice skrbno zaprte, kakor da ni v hiši žive duše. Z utripajočim srcem je prijel za trkalo. Vrata so ostala zaprta, hiša nema. Toda vitez je prišel danes s trdno voljo, izvedeti, kaj sc godi za tem zidovjem in razkriti tajnost,
ga?! Kdor od nas drži s socialno demokracijo, pomaga kopati grob svojemu narodu.
Občinski svetovalci »štrajkajo«.
V	petek je bila seja graškega občin, sveta. Še pred sejo se je pokazalo, da so izostali vsi občinski svetovalci takozvanega »Btirgerkluba« (meščanskega kluba: zastopniki nem-škonackmealcev, vsenemcev in klerikalcev ter obrtništva). To so storili v protest, ker se je pripustilo v predhodni občinski seji, da pridejo prodajalnice razpuščenega urada za prevzemo živil v oskrbo »kmetiske-ga« razpečevališča živil. Le s pomočjo social, demokratov in uradnikov je bila občinska seja sklepčna.
Karčevina pri Mariboru. (Iz šole.) Iz št. lija je bila vsled tamoš-njega odpora premeščena na karče-vinsko slovensko ljudsko šolo znana nemška nacijonalka, učiteljica Marija Roškar. Odkar je prevzela ona v I. razredu pouk, je zginila iz te šole slovenščina popolnoma. Slovensko deco še na cesti pozdravlja samo nemško. Dolgo ne bo, da bo prepovedala v šoli slovensko govoriti, saj takih vzgledov imamo dovolj. Čudimo se tamošnjim slovenskim učnim močem, da vse to kar meni nič tebi nič mirnodušno trpe. Karčevinski šoli moramo v bodoče posvetiti vso in nedeljeno našo pozornost in odpraviti nezdrave razmere.
Maribor. (Dijaška telovadna vrsta.) Pred dnevi smo priobčili notico, v koji smo grajali, da se za »dijaško sokolsko vrsto« naš »Sokol« premalo zanima. Tozadevno se nam je pojasnilo, da tu ne gre za »sokolsko«, marveč »samostojno dijaško vrsto«.
GomJIsko. (Pogar.) Dne 5. t. m.
ponoči je pričela goreti hiša posestnika Jožeta Prapotnika. Hiša je bila lesena in s slamo krita. Prapotnikove so rešili sosedi. Komaj so dospeli na
o rosilo, se je goreče poslopje jsesulo.
Kešitf i» fifro mogoče riikakfn’ premičnin. Pravijo, da je podtaknjenje ognja izključeno in da je požar povzročila nepaznost. Zavarovalnina krije škodo popolnoma.
Učiteljski umirovljenci in vdove
še do danes niso sprejeli že dne 14. oktobra lani Jim odkazanih poboljšan j. To jc pa res skrajna nemarnost, ki ji ni kmalu para, a značilna je za nečuveni šlendrian onih šma-rocarjev po raznih pristojnih graških uradih, ki jim ob mastnih plačal rasejo trebuhi, dočim morajo učiteljski umirovljenci; učiteljske vdove in sirote bedo trpeti in stradati.
V	Mariboru je bil 13. obsojen Fr. Zebot, urednik »Slovenskega Gospodarja«, ker je očital posl. dr. Kukovcu, da si jc za telefonski pogovor zaračunil 50 K in za eno večerjo ter prenočišče 250 K, na 20 K globe in povrnitev sodnih stroškov. Dne 20. t. m. se bo zagovarjal isti Fr. Zebot
radi častikraje pred porotniki. Toži ga veleposestnik Roblek, bivši drž. poslanec. O stvari bomo poročali.
Demisija graškega župana. Poročali smo že, da je bila seja graškega občinskega sveta minolo soboto jedva sklepčna, kajti odtegnili so se ji vsi občinski svetovalci »meščanskega kluba«. Graški župan dr. Fleischhacker pa je izšel iz meščanskega kluba«. Minolo soboto je bil dr. Fleischhacker obveščen potom predsedstva kluba, da bodo njegovi člani v občinskem svetu tudi za bodoče izostali od sej, na kar je izvajal konsekvence in odložil županski mandat... Ta korak »meščanskega kluba« ne pomeni v bistvu prav ničesar druzega, kot razpust graškega občinskega sveta. Nemške meščanske stranke ne pojdejo v občinski svet, a socialni demokratje in zastopniki uradništva, dasi imajo večino za sklepčnosti potrebno, se ne bodo mogli dolgo držati, kajti že danes Je splošno znano, da bodo meščanske stranke proti sedaj vladajoči večini pričele v najkrajšem času najostrejši in najbrezobzirnejši politični boj. Vzrok vsem krivicam leži v okol-nosti, da se ni ugodilo zahtevam »meščanskega kluba« po razpustitvi urada za razpečavanje in prevzemanje živil. To podjetje je prešlo s svojimi razprodajališči v roke »razpe-čevalni (kmetijski) družbi«.
Graško - mariborska prekode-želska elektrarna — humbug?! V petek je imel graški »meščanski klub« eno svojih zborovanj, na katerem je referent Kaisersfeld zopet ostro kritiziral nameravano podjetje graško mariborske prekodeželske elektrarne. Ni odrekal takemu podjetju morda življenske in velike gospodarske pomembnosti ter zmožnosti, pač pa je dejal, da podjetnikom graški in mariborski občini, ni na izpeljavi. »štajerska akcijska družba«. ki Kradi prekodeželsko centralo v 'Falf na Dravi, bo svoja dela končala že leta 1916 in lrfia že danes baje oddanega več kot polovico električnega toka, dočim lirarii ostalo — za Maribor. S tem jc povedano, da v Mariboru vpoštev prihajajoči faktorji baje več ne mislijo na podjetje samostojne, oziroma elektrarne v- družbi z Gradcem. Na vsak način se je ohladila navdušenost tu kot tam, zlasti pa v Mariboru.
Maribor. (I< aferi Kufimaim.) O tatvinah policijskega straževodje KuGmanna smo svoj čas poročali obširno in .tudi povedali, da se je Ku8-manna utaknilo radi preiskave mož-gan v graško umobolnico. O rezultatih te preiskave ni znano nič določenega. Nekateri pravijo, da bo prišel Kufimann, ki ga krijejo gotovi faktorji iz strahu, nazaj v Maribor, koder bo živel lepo mirno, kajti drž. pravdnik ga ne bo v stanu prijeti, ker — toliko »pri slabi pameti bo še
Cvetni dan.
Da se dom ohrani,
da bo krepko stal ji v bran, priredili smo v Ljubljani tudi svoj cvetlični dan.
I
G
Par naših malčkov.
vedno ostal. KuBmann pa bo k vsemu temu še dobival mesečno 84 K pokojnine... Strašne reči mora vedeti ta mož, da se postopa ž njim tako vsestransko prizanesljivo. No, za nekatere stvari že ve, za ostalo se pa še bo tudi počasi zvedlo!
Šmarjeta ob Pesnici. (Samomor.) Pred dnevi se je tu obesila veleposestnica Kmetič. Dan preje je šla v Maribor k spovedi in obhajilu. Pri-šedši domov, se je šla kopat, se preoblekla in obesila. Vzrok so baje domači gospodarski spori, ki so že leta trpeli.
Maribor. V laseh sta si stolna župnija in mariborski občinski svet. Nedavno temu je v seji občinskega sveta zahteval svetovalec Slerltsch-Ko. da se naj pritisne na stolno župnijo, naj prične z delom na novem pokopališču, ki o takem nima prav nobenega lica, kajti stolna župnija sc prav nič ne briga za zasilna dela. Stolna župnija pa pravi, da ima zadostno denarja, vrhu tega pa zahteva, da mestna občina vsaj sezida mrtvašnico in ostala poslopja. Tu je pa zopet mestna občina — ki nima denarja... Seveda iz tega prerekanja ne bo nič. Najbolje bi bilo, da bi stolna in frančiškanska fara za večjo dobo let resignirali na pogrebne dohodke in jih uporabili za pokopališče. Potem bi tudi mestna občina morata najti kakšno pot k denarju,
Goriško.
Laška klerikalna politika. V,
»Gazzettinu« se je že zopet oglasil znani laški klerikalni politik, ki mlq.ti
skrivajočo se v teni molčanju. Potrkal je večkrat, ne da bi dobil odgovor. Nato se je ozrl na levo in na desno, da se prepriča, ali ga ne opazuje kak sosed. Videč, da ni nikogar v bližini, je poskočil in se prijel z rokami za rob vrtnega obzidja. Potegnil se je kvišku in se spustil na vrt. Napotil se je naravnost proti hišnim vratom, z namenom, da stare ključavnico. Ko pa je dospel do njih, so se odprla mahoma m v polmraku se je pojavila pred Pardajanom bela postava. Vitez se je ustavil osuplo, kakor vkopan. Pred njim je stala Alisa de Luks!
Kako je bila izpremenjena! Kako bleda je bila! In kako trpka žalost ji je pokrivala krasno obličje! Kako hripav, skoraj trd se je zdel njen glas, ko je izpregovorilaj
»Vstopite naglo, gospod, če žc prihajate nepozvan!«
Vitez je ubogal. Alisa de Luks se je spustila v sobo, kjer ga ji ]e bil predstavil Marijak. Stala je pred njim, ni mu ponudila stola.
»Zakaj me preganjate tako?« je dejala. »Ali mi ljudje res ne puste umreti v miru? Že trikrat, štirikrat ste prišli trkat na moja vrata, ne da bi se vam bila odprla. Galanten mož bi bil razumel to, pa bi bil spoštoval mojo samoto in mojo bol..
»Madam,« je dejal vitez, ki se je med tem nekoliko otresel prvotnega bolestnega strmenja, »vaš čudni sprejem bi me bil že pregnal iz tega doma, ako mi ne bi velevažni raz-
logi velevali, trpeti žalitev, ki je ne zaslužim...«
Ta očitek ni ganil Alise.
»Samo besedo,« je dejala hladno: »Ali vas pošilja on?«
»To se pravi, vprašate me, če me pošilja grof de Marijak?«
»Da, gospod. Da,« je nadaljevala živahne je, »gotovo vas pošilja on in nihče drugi. Sestal se je s kraljico navarsko, kaj ne? In kraljica je govorila! Hotela ga je rešiti mene, ostudnega bitja! On ve zdaj — on ve vse! Pa ni imel poguma, da bi prišel sam ter mi vrgel V obraz svoje zaničevanje in svoje sovraštvo! Imela sem ga za hrabrejšega... in tudi vi gospod — čuden opravek ste si dali naložiti!«
Nekakšna vročica jo je popadla zdaj. Osupli vitez bi jo bil rad ustavil, in ji dopovedal, da se vara. Toda njegovo voljo Je uklepala bolna radovednost človeka, ki se čuti mahoma pričo strašnega pojava.
»Gospod,« je nadaljevala vohunka s tisto svojo čudno naglobe-sednostjo, ki smo jo že omenili; »ne ugovarjajte mi, ne recite mi besede. Vse vem, kar vam je naročil, da mi poveste. Ni mi treba ponavljati. Sicer pa vam tudi ne bi dovolila. Idite, gospod, idite in povejte mu samo, da pride kazen od mene same... naj bo brez skrbi... izginiti hočem iz njegovega življenja, pa bo! Vi pa, gospod, vedite: v prvem trenotku, ko sem vas nagledala tukaj, sem slutila da mi prinašate katastrofo! Vi ste
bili nesrečni sel, ki mi je prinesel! vest, da odhaja grof k Ivani Albre-ški. Ah, zakaj ni prišel sam! Bila bi ga zadržala! Še je bilo časa takrat!, Zdaj je končano... vi ste tu... že drugič glasnik strašnega zla... Idite, gospod; preveč mi je hudo, da bi vas preklinjala!«
»Madam!« je vzkliknil Pardajan ves razburjen, »v grozni zmoti ste:| ne pošilja me grof Marijak! Iz lastnega nagiba prihajam k vam in šairt v svoji lastni zadevi!«
Alisa de Luks, ki je bila prej mrliško bleda, je rahlo zardela, nato pa je prebledela spet kakor zid.
»Ne pošilja vas on!« jc zajec* Ijala.
»Ne! Ni se še vrnil!«
»Ne on!« je povzela blodno.
»Ponavljam vam, madam: prišel sem v lastni zadevi!«
»Kaj sem rekla? Kaj sem povedala? O, jaz brezumnica!«
Zakrila si je obraz z obema rokama. Ihtenje ji je začelo dvigati pr-! si in v grlu ji jc hroplo, ne da bi ji kanila izza bledih prstov le ena solza. Vitez pa se je spustil na koleno.
»Madam,« j^ rekel s tako moi škim in tako iskreno toplim glasom* da je zvenel kakor odmev najčistej-: še odkritosti in sočutja, »madam,1 rottm vas, verjemite, da sem že po-< zafcil be**d^ IM so vam ušle v razburjenosti Bodite kdorkoli, jaz vy dim v vas ubogo žensko, ki trpi irt plakal!
„ (Dalie.)
'na dorgoTn srroko svojo prazno Kie-likalno politiko. Topot |e priobčil celo na prvem mestu svoje čenčari-Je, na katere ni vredno niti odgovarjati. Toliko logične nezmiselnosti in politične nevednosti se ne najde tako hitro. Pripomnimo le, da mu je dotični slovenski poslanec prav dobro zasolil, ko mu je svetoval, naj ostane pri svojih kastah! Sicer pa te čenčarije niso nikak odgovor na resne besede, ki jih je zapisala »Soča«. Laški klerikalci so res lahko ponosni na svoje politike, ki na ta način proslavljajo svojo stranko v policijskih listih!
Imenovanje. Zemljeknjižni ravnatelj Gebert Urbas v Gorici je bil povodom svoje upokojitve imenovan cesarskim svetnikom.
Imenovanje v davčni službi. Začasni asistent Ivan Draščič je imenovan stalnim.
Na zadnjem živinskem semnju je bilo 300 goved, 30 telet, 1000 prašičev in 3 konji.
Sneg na hribih. Vsled zadnjega deževnega vremena je padel v noči od petka na soboto sneg po višjih hribih.
Nesreče. Mihelič Ivan si je pri delu poškodoval desno oko. Zidar Franc Kapela je padel in si zlomil desno roko. Oba so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici.
Zastonj jedel in pil. Karl Culot se je v neki gostilni najedel in napil, nakar je hotel oditi, ne da bi plačal. Ker pa ni imel denarja, je moral plačati z zaporom.
Pod tu]im Imenom je beračil neki Schwarz iz Ogrskega, katerega je policaj aretiral radi pohajkovanja. Sedel bo teden dni.
Hude delavke. Tovarniška delavka Frančiška Pužnar in njena hči Marija sta se sprli z neko sodelavko in jo poškodovale. Obsojene sta bile vsaka na 5 kron kazni.
Radi beračenja je bil obsojen Franc Scalettari na 7 dni zapora.
Grdo Je ravnal delavec Josip Leban in St. Petra z neko Ido Cotič in Katarino Batistič. Bil je obsojen na 10 kron.
1 Gorica. (Izpred sodišča.) Anton Bratuš iz Cepovana je bil obtožen pretepa, vsled pomanjkanja dokazov pa oproščen.
Dnevno.
Sestanek v Konstanci. Dne 14. Junija sta se sešla v Konstanci ruski car in rutmmski kralj. Dogodek je silno važen. Kar se njegovega po* j mena in programa tiče. o tem se de- J lajo velike kombinacije. Govori se o sporazumu in navajajo se tudi konkretna vprašanja. Ugiblje se. »Čas« pravi: Z gotovostjo se d& o namenu in rezultatih sestanka reči: Gre za politično zbližanje med Rumunljo m Rusijo. To zbližanje ali sporazum se more na enakost ali različnost ru-munsko-ruskih interesov nanašati samo na tri vprašanja: 1. na vprašanje dardanelskih ožin, 2. na balkansko vprašanje in 3. na vprašanje av-strijsko-ruskega oziroma avstrijsko-rumunskega spora. Kar se tiče prvega vprašanja in v tem je tudi živ-Ijenski interes Rumunije, interesi Rumunije in Rusije niso enotni. Ru-muniji ne more biti prijetno, da bi ožine — edin izhod na svobodno morje, prišle v roke velike sosedne države, kakor je Rusija, kajti s tem bi postala Rumunija gospodarsko in politično popolnoma odvisna od Rusije. Sporazum bi bil mogoč v smislu, da bi ožine ostale v rokah tretjega — recimo Turčije — toda da bi bile obema državama odprte za trgovino in vojaške namene. Glede ožin se Je Rumunija hotela svoj čas sporazumeti z Bolgarijo, torej Ji je gotovo na tem mnogo ležeče. Kar se Bilkana tiče, bo najbrže potrjen status quo, sklenjen v Bukareštu — z 'določitvijo kompenzacij pri morebitnih izpremembah. Rusija bo podpirala zvezo balkanskih držav, tudi Bolgarijo. Tretje vprašanje — av strijsko-ruski spor, oziroma spor ru munsko-avstrijski — v kolikor se bo o tem govprilo. Je zelo delikatno. Sporazum v tem vprašanju bi za Avstro-Ogrsko ne bil prijeten, »čas« pravi na koncu, da Rumunija ne pojde slepo za Rusijo ter si bo rajši ohranila politiko proste roke.
Vsi premišljajo. Tudi Poljaki se zavedajo, da Je sedaj resen položaj. Sicer so poslali svoje skaute in sokole, da delajo manevre skupaj z vojaki na ruski meji, toda modrejši možje vidijo, da s tem domovina še ne bo rešena. »Swlat Slowlanskl«, Ki Izhaja v Krakovu, Je prinesel že več Člankov o poljskem vprašanju z ozi-from na Avstrijo. Po mnenju Poljakov bi bilo najboljše, da bi se Avstrija razdelila na štiri dele: na Jugoslovane (Srbi, Hrvati, Slovenci), Pollaki in Cehi skupaj. Mažari posebej. Tako bi prišla slovanska misel y državi do veljave. Ako pa bi se kaj izpremenilo, je zopet treba, da gredo jČehi in Poljaki skupaj. Jugoslovani
Imajo mnogo lažje stališče nego Po-Ijaki in Čehi. Čehi bi potem brez Poljakov nič ne pomenili in bi izginili v nemškem morju. Ako bi se Galicija razdelila, bi bili Poljaki na zgubi — zato potrebujejo skupnega programa s Čehi. Gotovo je, da je v tem slučaju češko-poljsko vprašanje zelo težko.
Kako se Je zgodila lumparija glede Postojne. Piše se nam: Znana lumparija naših dež. odbornikov ob času volitve na Notranjskem je bila že od vseh strani pojasnjena. Neznano pa je menda, da je to zvijačo iznašel dr. Pegan. Pegan je namreč v nedeljo v Vipavi spoznal, da stvar slabo stoji. Videl je, da je treba posebne pomoči iz Ljubljane. Dolgo je gruntal. Zjutraj ob 9. še ni vedel, kako bi z lažjo pomagal klerikalcem do zmage. Ob 11. pa je vzkliknil »jo že imami« In glejte: ob 3. popoldne so že šli telegrami iz Ljubljane, da je dež. odbor sklenil razpust postojnskega obč. sveta. Tako delajo deželni odborniki kranjski čast svoji domovini.
Evo Rann! Ono Je Gurkfeld!
Ker že pišete o nemčurskih navadah naših Hrvatov, sprejmite še teh par stavkov. Ako se človek vozi iz Zagreba, navadno sliši te vsklike med brv. sopotniki. (Notabene med inteligenco.) Bilo bi res čas, da bi se takih navad odvadili.
Desno oko sl Je poškodoval. 141etnemu posestnikovemu sinu Jožetu Potočniku iz Rovt pri Selcah je te dni odskočila v desno oko igla in ga je težko poškodovala.
Nesreča pri streljanju s topičem. 241etni delavec v kamnolomu Andrej Mantinger iz Preserja je hotel preteklo sredo streljati s topičem. Bil je pri tem tako nepreviden, da je prižgal smodnik z gorečo svečo. Nastala je eksplozija in ves naboj Je zletel Mantingerju v obraz in ga nevarno poškodoval.
NepobolJMJivec je 201etni, že trinajstkrat kaznovani dninar Matija Bučar iz Gozda v litijskem okraju. Bučar je po svojem poklicu potepuh. Pred tremi tedni je prestal večmesečno kaZen, ki jo je dobil radi tatvine. Toda že v naslednji noči je izvršil vlom. S silo je vdrl v kaščo svojega strica in je ukradel iz zaklenjene škrinie svinjsko gnjat kakor tudi več mesenih klobas. Nekaj dni nato se Je splazil skozi okno v hišo posestnika Aleksandra Tomažiča in le odnesel par čevljev in harmoniko.
* l)bo) radi one Pri neki. novi stavbi v tretjem dunajskem okraju je nastal med več de-avci prepir radi ene steklenice piva. Vled prepirom je sunil izvošček Va-enta ključavničarja Kaleša z nožem v prsa. Kaleš Je kmalu nato umrl. Storilca, ki je pobegnil, so aretirali na njegovem stanovanju.
♦ K vohunski aferi Redi. Po poročilih »Venkova« se je govorilo v zadnjem zasedanju avstrijske delegacije o aferi Redi. Trdilo se je, da Redi ni izvršil samomora, ampak ga [e neki član častniške komisije ustrelil, ko ni hotel odložiti svoje šarže. Nekaj skupnega s tem ima tudi upokojitev šefa evidenčnega biroja v vojnem ministrstvu polkovnika Ur-banskega. Kakor se iz poučene strani pravi, ni bil Urbanski vpokojen radi ustrelitve Redla, ampak radi afere s prodajo filmov iz Redlove zapuščine v Pragi. Te prodaje filmov, ki so vsebovali zelo važen materijal, so bile v vojaških krogih zelo kriti-z]rane.
* Poročnik pobegnil z dvema damama. Pred nekaj dnevi Je pobegnil iz Przemysla na Gališkem poro-čnčik Friderik Raab, ki Je bil pride-ljen 11. pijonirski stotniji. Pobegnil je v družbi dveh dam. Prejšnji dan je dvignil poročnik za stotnijo 3000 kron. Ko ga naslednji dan ni bilo z denarjem, je šel poveljnik stotnije k njemu v stanovanje, ki pa Je bilo zaklenjeno.
* Izkopano mesto. V btižini Ancone v Italiji pri Monte Flori so odkrili te dni veliko podzemeljsko mesto, ki ima mnogo znanstvenega materijala.	.	.	,
4 Med razbojnike Je padel. Belgijsko poslaništvo Je dobilo iz Smirne pismo belgijskega inženirja Lucie-na Tacaka, ki ga Je oddala na pošto neznana oseba. Inženirja so ugrabili, kakor je že »Dan« poročal, turški roparji, ki so zahtevali visoko odkupnino. V pismu pravi inženir, da se prav dobro počuti. Roparji so znižali odkupnino s 128.000 kron na 5000 funtov in hočejo počakati do II. junija. Neka druga tolpa Je ugrabila nekega grškega uradnika angleške firme Whitall in je zahtevala zanj 3000 funtov šterlingov odkupnine. Firma Whitall je bila baje prisiljena izplačati odkupnino.
* Caruso hi njegova ženltbena obljuba. Proces med Carusom in mis Meffredovo, ki je tožila slavnega tenorista radi prelomljene ženitvene obljube za 480.000 kron odškodnine, se Je dne 8. t. m. poravnal v Novem Jerku za 15.000 kron.
* Otrok z glavo krastače. iVT
praški porodnišnici Je te dni porodila 191etna Ana W., rudarjeva hči Iz
Mosta, otroka, ki ima glavo podobno glavi krastače. Po porodu Je otrok dihal in tudi utripanje srca se je razločilo. Čez nekaj minut je otrok umrl. Komisija je konstatirala, da manjka otroku ena noga, da so njegovi spolni organi asimetrično razviti. Tako tudi prsa in trebušnša votlina. Na otrokovih starišili se ni opazilo ničesar patologičnega. Mlado mater so predvčerajšnjim izpustili iz porodnišnice.
* Tatvina v cerkvi. Iz zakristije cerkve svete Barbare v Kutni gori na Češkem je izginila slika »Sveti Simeon«, ki je bila velike vrednosti. Pred nekaj dnevi je bila slika poslana v nakup praški galeriji slik »Ru-dolfinum«. Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo, da dožene, kako je prišla slika iz Kutne gore v Prago.
* Morilec Tomšič. Okrajni sodnik je zaslišal morilca Tomšiča iz Šopronja, »fest fanta«, ki se je zabarikadiral v zvoniku v fiksni ideji, da je Esad paša in ki je streljal kot tak na ljudi. Zaslišanje je trajalo v soboto od pete ure popoldne do pol dveh ponoči. Tomšič je izpovedal, da sta Krauscher in njegova hči privolila v ženitev, le dekličina mačeha je bila proti zakonu. Tomšič je izvršil umore, ker je hotfel ohladiti svojo jezo tudi na vaščanih. Najprej je sklenil, da požene poslednjo kroglo sebi v glavo; pozneje pa mu je prišlo na misel, da ne bo imel potem cerkvenega pogreba in se je udal. Na vprašanje, zakaj je toliko ljudi ranil, je Tomšič molčal. Zaslišanje se bo nadaljevalo.
* Senzlcijonalen proces. Dne 8. t. m. se je začel v Bruslju senzacijo-nalen proces prve vrste proti bivšemu bankirju Wilmarsu, ki je obtožen da je izdal za sedemnajst milijonov frankov ponarejenih akcij.
* * Stavka kaznjenca. Kaznjenec Viljem Franz, ki je bil v preiskovalnem zaporu v Werfnu radi neke tatvine, ki jo je baje izvršil, je začel pred kakimi osmimi dnevi stavkati s tem, da ni vzel nobene jedi v usta. Mislil je namreč, da so jedi zastrupljene in da ga vse preganja in ga hoče umoriti. Predvčerajšnjim pa je postal nenadoma blazen. Začel je razbijati po ječi in se je pri tem znatno poškodoval. Prepeljali so ga v norišnico v Solnograd.
* Stavbni podjetnik kot ropar.
V petek se je začela pred porotnim obravnav*., »roti
  nvnava prot
šestihdvajšeleflftnfti stavb, pod jetniku Emilu Francu Fiignerju, ki je dne 23. avgusta p. 1. vlomil v Jablon-cu v blagajno tamošnjega hranilnega in posojilnega društva. Ftigner si je prilastil blagajnikov portfelj, ki je ležal na pisalni mizi, dalje petdeset menic, ki so se glasile na 20.000 kron, 660 kron in 262 mark. Ftigner je nato ustrelil na blagajnika Lobla in ga je na glavi lahko poškodoval. Fiig-ner je poškodoval tudi knjigovodjo Hauptvogla, ki Je prihitel Loblu na pomoč. Izprožil je tudi en strel na praktikanta Rotzlerja in ga je lahko poškodoval. Med tem je L6bel prijel svoj samokres in je pomeril na Ftig-nerja. Toda poslednji je bil na to pripravljen in je ravnotako pomeril na LSbla. Skoro ob istem času sta padla dva strela. Lobla je zadela krog lja na prsih, toda ne nevarno, Fiig ner je dobil poškodbo na kazalcu. Ftigner je nato pobegnil. Pasantje, ki so videli bežečega, so ga prijeli in izročili policiji. Fiigner se je nahajal v velikih denarnih stiskah, m ker m mogel nikjer dobiti denarja, je hotel oropati hranilnico.
UubUana.
- Kino-Metropol. Sprehajalcem ki gredo mimo »Nar. Doma« ni moglo ostati prikrito, da se arena na vrtu »Nar. Doma« prenavlja, lo po-meni, da bo v Jircni km&Iu zdccl kino Metropol s predstavami. Ker so se podkupljeni klerikalci pritožili na dež. odbor, da ne sme mesto dati »Dram. društvu« v najem ono barako poleg »Nar. Doma«, da bi se stavba prenovila in popravila za »Kino«, si je »Dram. društvo« pomagalo na ta način, da bo pripravilo za predstave areno. Ako bi bilo »Dram. društvo« preje slutilo, kako visoko stoji morala dež. glavarja, ki Je dal zapreti gledališče, bi bilo že
pred dvema letoma začelo svoje predstave v areni, eventualno kje drugje in tako bi bilo mogoče vsaj deloma podpirati gledališče. Tako pa je kino Metropol naenkrat bil brez prostorov — in v par tednih bi bila koncesija ugasnila, ako bi »Dramatično društvo« ne začelo s predstavami. To je bila tudi edma želja vseh klerikalcev, ki so skupno z nekaterimi kapitalisti prežah na koncesijo, zato so se pritožili proti mestni občini in so pritožbo zavlačevali. Predstave v »Kino-Metropol« bodo prvovrstne. »Dramatično društvo« je
poskrbelo, da bo Ljubljana fniela res lepe predstave. Prostori v areni bodo za poletne predstave zelo primerne. Več še poročamo.
— V nedeljo zjutraj je bila procesija frančiškanov in so bila običajno vsa okna razsvetljena, še pri socialdemokratih. Čudno je pa bilo videti, ko je šla procesija tik hotela »Uniona«, da so bila nasproti Uniona v hiši, v kateri ravnatelj Uniona stanuje, popolnoma brez svetiljk. Mayer je na katoliški podlagi nastavljen ravnatelj in si tudi tam kruh služi, torej bi moral biti tudi na katoliški podlagi za izgled drugim, ki jih nepravično obrekujejo, pa ne nasprotnik svojega katoliškega kruha, tako da so se vsi ljudje pri procesiji posmehovali. Če je treba, lahko 1000 prič potrdi. To naj si zapomnita gg. dr. Pegan in dr. Zajc, ki sta pri zadnji procesiji natančno ogledovala okna in se pri tem tako vedla, da so se ljudje zgledovali. Pa pravijo, da celo v deželnem dvorcu niso bila vsa okna razsvetljena.
Olika Hudi, ki se prištevajo k višjim slojem. Pri odhodu iz cirkusa je po sobotni predstavi rekel neki naduti kadet od artilerije v loži stoječ: »Warten vir, bis das Gesin-del hinaus kommt.« (Počakajmo, da »ksindel« odide.) Ta mož gotovo ne ve, da ljudje, ki jih na ta način žali. zanj delajo, da more sedeti v prvih prostorih, katerih si davkoplačevalci ne moremo privoščiti.
— Srečni pijanci na Kranjskem. Prejeli smo: V »Dnevu« je bilo opisano, kako je neki stražnik ravnal Pred škofijo z revčkom-pijančkom!
— Ljubljanska policija ima po pravici velik renome, da je silno groba nasproti občinstvu, to je sveta resnica. Kako stražniki pri vsaki mogoči priliki surovo nastopajo z občinstvom, je znano. Za vsako malenkost se zadere na človeka kakor »feldbebel« na rekruta. Posebno pa, če je kaj političnega, na primer kaka še tako malenkostna demonstracija. Toda pri slučaju v soboto ni bilo tako. Do tični pijanec je razgrajal skoro celo dopoldne po Vodnikovem m Jožetovem trgu na tako nedostojen način, da je zaslužil kazen. Nažrt je bil, kot klada, zaletaval se v moške in ženske, kričal, se pridušal, kvantal itd.; kričal je kot žival in končno ga je menda kdo ovadil. Stražnik ga je ustavil, ker pa se je začel upirati, ga je trdneje prijel in nastalo je ruvanje, da sta se končno oba prav lepo položila. na tlak. Neki 6 lov ek je »obril
»piklhavbo« in klobuk pijančev ter obenem pomagal držati stražniku pijanca za roko, a ni ga tolkel. Tako je bilo in nič drugače! — Pri nas se nehote in nevede pijance protežira s tem, ker se jih zagovarja s frazo, da niso odgovorni za to, kar delajo. To le frazo Je menda država našla, da ji ni treba pijancev preganjati, ker so njeni molzni koštrunl, da Jih z davki na pijače lažje dere! Poglejte trezne, pametne kulturne Srbe! Tam pijancev ne zagovarjajo, ampak pijanec se jim studi in če je nepoboljšljiv in drugim v nadlego, ga oblastveno iztirajo iz občine za kazen v drug kraj. Tako so trezni kulturni Srbi!
Pri nas pa je pijanec za vsacega le »revček«! Pomisliti je treba na primer samo to-le: Tujci iz treznih krajev vidijo tu pri nas vse polno pijanih ljudi, izmed katerih se mnogi prav nekulturno obnašajo. Ali mislite, da je to v korist in čast naroda? — Narava je dala človeku razum, žival nima tega razuma, a je toliko pametna, da pije za potrebo, če pa se človek nažre čez mero, je ostuden in ne zasluži zagovarjanja. S tem se pijančevanje te pospešuje l Prokteto dobro ve pijanec, kaj dela, toda zanaša se — »saj nisem odgovoren, ker sem pijan«, saj se mi nič ne more! Sicer je pa policija tudi za to tu, da malo na red gleda, ne pa, kakor doslej, da le po »veleizdajnikih« povprašuje. To resnici na ljubo. — Tudi očividec. — (Mi smo že včeraj stvar pojasnili. Naš namen ni, pijanstva zagovarjati; s tem ima gospod dopisnik prav — dolžnost policije pa je, da iz enega zla ne dela drugo.)
_ Iz seje kranjskega deželnega šolskega sveta dne IS. junija 1914. Imenovani so: za učiteljico rta Jese1 nicah Treo Ella, za nadučitelja v Ba-njalokl Mežan Rajko, za nadučitelja v Grosuplju Marn Leopold, za učiteljico v Grosuplju Papula Ida, za učiteljico v Št. Lampertu Hirschmann Ana. za nadučitelja v Logu Vrhovec Stanislav, za učiteljico v Logu Kali-ger Emilija, za nadučitelja extra statum Vilfan Andrej, za nadučitelja v Žirih Hladnik Leopold, za učiteljico v Žužemberku Sure Marija, za nadučitelja v Stranjah Koman Maks, za učiteljico v Stranjah	Ma-
rija. za učitelja v Toplicah-Zagorlu Dqx:x Rožidar. za učiteljico v Gorah nad Idrijo Podobnik Leo^Mhia za nadučitelja v St. Vidu pri Zilcah Cer-njač Karel. Mesto učitelja v Blagovici se še enkrat razpiše. — V Dolu
se namesti šola v tamosnji grajščini, nadučiteljevo stanovanje se priredi v stari šoli. Srebotnik se izšola iz Bo-siljeve loke in všola v Kuželj. —
V Dobrepoljah se ustanovi definitivno učno mesto namesto sedanjega provizornega V Klenoviku se ustanovi nova enorazredna ljudska šola.
— Na I. državni gimnaziji v Ljubljani 1915-1916 se ustanovi mesto telovadnega učitelja. — Na mesto c. kr. okr. šol. nadzornika Gabrška se razpiše provizorično mesto glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču. — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani se ustanovi še eno učno mesto. — Šolsko leto na srednjih šolah se konča 4. julija. Starši, ki imajo učence v srednjih in ljudskih šolah v krajih, kjer so srednje Šole, lahko prosijo, da se otroci na ljudskih, oziroma meščanskih šolah oproste nadaljnega pouka po sklepu šolskega leta na srednjih šolah. Ravno tako se oproste učenci, ki so prestali sprejemni-izpit za srednje šole.
III. slov. vsesokolski zlet v Liub-IJanl leta 1914. Stanovanjski odsek določil je v svoji poslednji seji za načelnike okrajnih pododsekov sledeče brate: Babnik Jakob za I. okraj (Poljanski okraj). Est Rudolf za II. okraj (Šentjakobski okraj), Krapeš Milko za III. okraj (Dvorski okraj), Smole Jakob za IV. okraj (Krakovo in Trnovo), Ružička Jan za V. okraj (Dunajski okraj), Mulaček Jos. za VI. okraj (Sentpeterskl okraj), Ve-rovšek Miha za VII. okraj (Vodmat), Ogrizek Fran Šiška, Praprotnik Avgust Vič, Jarc Janko Moste. — Na-čelništvo stanovanjskega odseka obrača se na slovensko javnost z vljudno in nujno prošnjo, da naj bi posamezne stranke čim preje naznanile število prostih prenočišč pismeno aU ustmeno načelnikom posameznih pododsekov: naznani naj se tudi, ako je prenočišče brezplačno ali proti odškodnini, v poslednjem slučaju naj se naznani visočina iste.
- Slovenskim narodnim omizjem. Vsa slov. narodna omizja opozarjamo na krasne dekoracije, ki so jih izvršili s sokolskimi koleki gostje v gostilnah pri Rusu, pri Mraku in pri Novem Svetu. Vabimo vse, da si to ogledajo in da tudi v drugih gostilnah na podoben način sobe okrase. Isto velja za narodna omizja v drugih naših trgih in mestih.
— Gada so vjeli včeraj dopoldne v glavnem drevoredu v Tivoli, Prilezel je iz trave in se je ogledal
okoli dreves poleg prehoda ob Železnici. Scšlo se je več ljudi} — nazadnje so ga odnesli v muzej.
— Radi nadležnega prosjačenja je aretirala policija preteklo soboto na Kongresnem trgu brezposelnega delavca Janeza Bončo iz Sent Vida. Bonča je hodil od hiše do hiše in je nadlegoval ljudi s prosjačenjem.
— Ker Je bil na sumu pregreška proti nravnosti neki brezposelni dninar, ga je stražnik na Martinovi cesti aretiral.
— Nevarna grožnja. Na Radeč-kega cesti je bil aretiran neki hlapec radi nevarne grožnje in vsled hudobnega poškodovanja tuje lastnine.
S hlapcem bo imelo opravka tukajšnje okrajno sodišče.
— Sestro Je sunil v oko s peresom. Osemletni Alojzij Jevnikar, posestnikov sin, je sunil te dni po nesreči svojo mlajšo sestro s peresom v oko in jo je težko poškodoval. Nesreča nikdar ne počiva.
— Da Je »Hribarjev gaj« med vsemi prostori, kar se Jih nahaja v našem mestu in predmestjih, kjer se prirejajo veselice, najlepši in najbolj naraven, se ne da tajiti. Saj ga je ustvarila božja previdnost menda nalašč za prirejevanje veselic. Kdor ne verjame, naj se prepriča in pohiti tja prihodnjo nedeljo, to je 21. t m., ko se bo vršila kresna slavnost »Naprednega gospodarskega in _ prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo. Med zelo zanimivim sporedom slavnosti, ki ga priobčimo pozneje, se nahaja točka ki jo je mogoče prirediti edino le v »Hribarjevem gaju«.
  »Slovana« 6. številka XII.
letnika je ravnokar izšla s sledečo vsebino: Ivan Cankar:	Sedmina.
— Dr. Janko Lokar: Lanska tekmeca za Noblovo književno nagrado.
Milan Pugelj: Albina in dva zakonska moža. — Ivan Albrecht: Pomlad. — + Prostoslav Kretanov: Povabljen nepoklicanec. — A'oJ«l
ve^meri
Aleksandrova. — Ivan Albreht: Kmet prSiluie. - Robert Kenda: 500letnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. — Stano Kosovel: V težkem hipu. — Listek. — Slike: Srečko Ma-golič: Partija iz Nunske ulice v Ljubljani. Partija s Črnuč. Na senožeti. Zima v gorah. Ob Ljubljanici. »Slovan« toplo priporočamo!
— Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal gospod dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani K 100 volila iz zapuščine pokojne Ivanke Šebenik, hišne posestnice v Ljubljani.
od dedičev ga. Vlad. Tomca, želez, revidenta, ge. Jakobine Gangl, nadučiteljev e soproge in gdč. Ane Tomec. — Ga. Olga dr. Bergmanova v Žalcu je nabrala za družbo K 48.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamcsečna dražba v mesecu aprilu 1913 zastavljenih dra-gocensti (zlatnine, srebrnine in draguljev ) in v mesecu juniju 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 18. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
— Najden! predmeti. V času od 5. do 8. junija: siva denarnica z vsebino 1 K, 42 v, 1 ključ, pasja znamka št. 379/1914 Ljubljana, črn dežnik, 58 vinarjev v drobižu, črn damski dežnik, črna damska torbica z
molitvenikom, pasja ovratna verižica z znamko 145 in zlat prstan z rdečim kamnom.
— Izgubljeni predmeti v času od 5. do 8. junija: siva denarnica z 12 K, izgubljena 1. junija, črna denarnica s 23 K v drobižu, 1 bankovec za 20 K, izgubljen 4. junija, zlata zapestnica z uro in s perlinim okraskom, srebrna dolga verižica z damsko uro in zlat uhan s tremi briljanti v podobi deteljice.
— Umrl! so v Ljubljani: Frančiška Poka de Pokafalva, žena umi-rovljenega poštnega kontrolorja, 71 let. — Neža Štefan, bivša branjevka, 85 let. — Leopold Gorjanc, rejenec, 3 mesece. — Terezija Trontelj, zasebnica, 73 let. — Fr. Potokar, bivši mizar-hiralec, 60 let. — Ivan Rus, dninar, 55 !et — Matija Slivnik, c. in kr. lovec, 24 let. — Terezija Gestrin, roj. Anderlič, stara 38 let. — Alojzija Čuk, soproga učitelja, stara 46 let.
— Cirkus Kludsky, ki prireja predstave te dni v Ljubljani, se odlikuje po svojih izbranih točkah. Poleg drugih točk je gotovo najzanimivejši nastop krotilca Rudolfa Klud-skega z levi in tigri, ki so krasne, V. .? £eie.ne. in izborno dresirane zivah. Zanimivo je gledati, kako rjoveči m uporni levi pod pritiskom biča in v strahu pred revolverjem ubogajo krotilca, ki brez strahu za-Jase največjega in najsilnejšega leva.
ramnV°t,ur^k Prizor- Pol,valiti mo-
?kefteitn> e Produkcije jaha-
-	e čete »Romani«, ki so nekaj prvovrstnega. Izvajanja posameznS S-metmkov so za Ljubljano v marsičem nekaj novega. Konji so krasni'in izborno dresirani. Zanimiva točka je tudi nastop ravnatelja Karola Klud-skega s šestimi sloni in štirimi ce-brami, ki vprizarjajo razne akrobat-
brč. kt so res lepe živa... ^ prizor, kako eden Kitajcev meče ostro nabrušene nože v desko, pred katero stoji kitajska deklica. Nameče jih z veliko sigurnostjo v desko tik telesa Kitajke, tako da tvorijo noži krono okoli njene glave. Nastop Arabcev s kamelami in’njihove akrobaticne produkcije so tudi nekaj nenavadnega. Mali in veliki, črni in oeli Arabci nudijo na polju akrobatike res nekaj izrednega. Med njimi Se odlikuje Ali ben Jusuf, ki s svojo Ogromno močjo nosi na svojih ramah celo skupino svojih rojakov. Obisk dosedanjih predstav je bil zelo po-voljen.
,	~~ Pepca s sadnega trga ali
Korak s pota, dunajska drama v treh dejanjih in s predigro, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal« bode gotovo zanimala vsakega, ki je videl Dunaj. Prinaša nam mnogo posnetkov iz mesta kakor tudi iz okolice, ki nam vzbujajo vesele spomine. Dejanje je jako genljivo in v glavni ulogi je slavna dunajska igralka Evgenija Reingruber.
—	Dotičnlm naročnikom »Dneva«, katerim čas ne dopušča se v Ljubljano oglasiti, nudi eksportna čuden, Ljubljana 75 — Prešernova ulica 1. v svojem ilustro-vanem ceniku, ki se pošilja nazl Iitevo brezplačno, veliko izbiro finih ur, prstanov, uhanov itd.
Trst.
legina slavnost v Skednju je ,bda odpovedana. Legaši so računali:
bre0z r hhoHJ?e‘.Syoi nast°P danes Vnedplllin k ^ bske^a okraja;
l D x ,meIi mi SV°i vhod
z godbo. Računi pa so se v zadnjem
thipu izpremenili. »Sokol« je svoj nastop odpovedal in ga bo imel mesto feodedelio’	m’	Mislimo, da
italijanske nakane upo-
creatoriianpIei)ovedale v nedelJ° ri“
SSffcvhod'Ske-
Shod NDO. v Aidov^s ,
v nedeljo popofe^ tdelezbi na vrtu gostilne Slok-i-redsedoval mu je odbornik nol Iruzmce Vadnjal, poročal pa je strohni tajnik Brandner iz Trsta o de-irv; c. riizincrah v ajdovski predil-
liik'i(f m?H}H bil-ze,° buren- G°vor-!	drugim	dejal: »Gospodje
l ,1 nnii v* afne naj se ne .igrajo p nami. V spominu naj si obdrže oni
čas, ko je delavstvu minila potrpežljivost in se je lotilo tovarne in strojev .. . Naši delavci so navajeni veliko in dolgo trpeti, toda, kadar jih mine potrpežljivost, takrat udarijo brezobzirno po svojih zatiralcih. Povzročili smo, da sta padla že dva ravnatelja — eden je bil celo brzojavno odpuščen — in če se v najkrajšem času ne vpeljejo v tovarni pravične razmere, bodo še padali... Nekaj smo sicer že dosegli, a mi odločno zahtevamo izpolnitev vseh naših zahtev, ki niso prav nič pretirane. Dolgo ne bomo več čakali, kmalu se bomo tega naveličali.«
POŽAR V ČISTILNICI OLJA.
Trst,, 15. junija.
Pri Sv. Andreju se nahaja čistilnica olja, ki je znana po svojem vodstvu in drugič zaradi obilnih nesreč, ki se v tej čistilnici dogajajo.
V	tem poslopju je začelo v nedeljo že pozno v noč goreti. Po enajstih je bila obveščena gasilna postaja, da je izbruhnil pri Sv. Andreju
velikanski požar,
ki preti uničiti celo čistilnico olja. Ognjegasna postaja je takoj spravila na noge ves svoj aparat. Gasilci so zasedli brizgalnice in oddrdrali z njimi na mesto nesreče.
Ognjegasce Je o požarju obvestil vratar G. Lorzet, ki je bil po neki osebi opozorjen, da gori
v oddelku za stroje.
Ko se je Lorzet o resnici prepričal na lastne oči, Je stekel na telefon, poklical gasilce in policijo. Snm pa je poskušal omejiti požar med tem časom z dvema kurjačema in enim mašinistom. Kmalu nato so prispeli na določen kraj gasilci z brizgalni-cami.
Streha, zidovi, okna,
vse je bilo v ognju. Po teh se je razlivalo olje, ki je oviralo gašenje. Omet je padal na tla od stropov in gasilci so bili hip na hip v nevarnosti, da se zaradi obžganlh tramov zruši streha in podsuje vse, ki so bili v poslopju.
Ogenj se Je širil
s strahovito naglico. Stene so se se-suvale druga na drugo. Oddelek za stroje je bil napol zasut. Delo je bilo težko in je zahtevalo velikih naporov. Okolu pol 12. ponoči je prispel na mesto ravnatelj mestne plinarne, inženir Sosisio s svojimi gasilci. Obenem so pomagali gasiti tudi gasilci iz zavoda sv. Marka in Dreherjeve
vnameftf Itn df ^osed nla~rpošlopjaT ki so bila v veliki nevarnosti.
Žrtev poklica
je bil pri gašenju gasilec Person, na katerga je padel velik kos ometa in ga občutno ranil. Posredovala je gasilna postaja, ki je Persona po obvezi prepeljala na dom.
Požar je bil strašen.
Eno izmed največjih srednjih poslopij (tovarna sestoji iz treh) s nrizidkom je bila mahoma v ognju Gasilci so se omejili najbolj na to, da omejijo vnetje dveh drugih poslopij. Plameni požarja so segali celo višje od tovarniškega dimnika, vendar pa niso tvorili žara, ker so bili zaviti v neprodirno goste oblake dima. Zato je bilo gašenje nadvse težko. Kako strašna je bila vročina, dokazuje že, da je
razpočilo poslopje od prvega nadstropja do strehe.
„ Streha se je pozneje sesula. Vse zelezje, stroji, omrežja je zvito, pokvarjeno in uničeno. V tovarni (v zgorelem oddelku) se je nahajalo
56 novih motorjev,
kupljenih lansko leto. Vsak teh motorjev je veljal najmanj 1500 K. Lansko leto -se je vršilo v tem pogorelem oddelku montiranje skoro vseh strojev, ki so po tem groznem požarju vsi uničeni. To montiranje Je stalo tovarno
nad 1 milijon kron.
Približno skupna škoda se ceai nad tri milijone kron.
Požar se je posrečilo omejiti ogrnjegascem okolu 4. zjutraj. Ves
dan JbrizRai° ognjegasci na pogorišče vodo. da se požar popolnoma zaduši. Celo v poznih popoldanskih urah so gasilci na delu.
Za gašenje so porabili vse bližnje zaloge nabrežinske vode. Poleg tega pa je vso noč sesalo iz morja vodo pet velikih sesalk.
TRST BREZ VODE.
Trst, 15. Junija.
Danes zjutraj je počila ena izmed glavnih vodovodnih cevi, ki dovajajo Trstu vodo iz Timave, vsled cesar je ostalo skoro vse mesto brez vode.
. Ljndle so prisiljenj črpati vodo iz vodnjakov, v katerih se nabira de-
ževnica. Upati Je, da Se vodovod čimprej popravi. Na deln za uravnavo vodovoda Je mnogo delavcev. Tovarne trpijo vsled tega veiiko škodo.
Razstava „ Jugoslo* vanska žena".
»Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani priredi avgusta meseca t. 1. v prostorih dekliškega penzijonata »Mladike« veliko razstavo »Jugoslovanska žena«. Pokazati hoče svetu v prvi vrsti vsa dela, ki jih je vršila slovenska žena minule in sedanje dobe ročna dela, narodne noše različnih slovenskih krajev, izdelke domače ženske obrti i. dr. Pokazati hoče dalje tudi kaj je mogla narediti Slovenka na literarnem in umetniškem polju v naših-težkih okolnostih, živeča v težkih in gmotnih razmerah brez šol in drugih prilik do izobrazbe. V ta namen zbere vsa pomembnejša literarna dela, ki so jih spisale Slovenke in slike, ki so jih izvršile slovenske umetnice. — Za razstavo »Jugoslovanska žena« pridno delujejo razna društva, odseki in posamezniki širom slovenske domovine. Posebno marljivo zbira belokranjski odsek zanimive belokranjske narodne izdelke, noše ter razna dekorativna ročna dela, izdelana po narodnih motivih.
Belokrajina bode imela na razstavi poseben oddelek.
Tržaške Slovenke se takisto udeleže razstave »Jugoslovanska žena« s posebnim oddelkom ter v to svrho pridno zbirajo po tržaški okolici zanimive ženske izdelke.
Idrija s svojimi prekrasnimi, tudi po svetu dobro znanimi klekla-nimi izdelki bode takisto bogato zastopana.
Za štajerski oddelek je »Zgodovinsko društvo« v Mariboru blagohotno prevzelo aranžma ter bode dalo tudi vse, na razstavo spadajoče predmete iz svojega muzeja ljubeznivo na razpolago. Tudi se je obrnil odbor »Zgodovinskega društva« s posebnim oklicem na Štajersko narodno ženstvo, naj bi mu pomagalo pri zbiranju ženskih ročnih in obrtnih del ter narodnih noš.
Na Gorenjskem se je osnoval poseben odbor, ki nam predoči na razstavi brhko Gorenjko sredi njenega dela.
Koroška se tudi giblje in trdno upa društvo, da bo moglo pokazati na razstavi »Jugoslovanska žena«
kov* In**noš* koroSkih narodnih
Razstave se udeleže tudi Hrvatice s posebnim oddelkom. Dalje pričakuje »Splošno slovensko žensko društvo« glede razstave najugodnejših vesti iz Belgrada.
Odbor se je namreč obrnil na srbsko ministrstvo prosvete, naj bi dalo sestaviti iz bogatih narodnih zbirk v belgrajskem muzeju primerno kolekcijo najlepših ročnih in dekorativnih del ter najznačilnejših noš. Te dni je bil društveni zastopnik dr. Niko Zupanič pri ministru, ki je vse obljubil ter bo baje prošnja v kratkem ugodno rešena. Enake prošnje je odposlalo žensko društvo tudi bolgarskemu in črnogorskemu naučnemu ministrstvu, a doslej še ni dobilo odgovora. Vsekako je »Splošno slovensko žensko društvo« pridno pri delu in je pričakovati najlepših uspehov, ako se vse obljube resnično izpolnijo. Društvo samo seveda ne zmore vsega, nego je navezano na pomoč drugih. Nadejati se je, da store vsi naprošem faktorji in povabljene osebe svojo dolžnost.
polkovnika Thomsona je padlo še več drugih holandskih oficirjev.
Na nekaterih točkah so vstaši vdrli v mesto in tu so se začeli med njimi In vladnimi četami pravi masakri.
Daljša poročila iz Drača pravijo, da so bile vladne čete (krščanski Albanci) povsod uničene. Vstaši so vdrli v mesto in se mesta popolnoma polastili
Knez Weld je zbežal s svojo fa-mllljo na Italijansko ladjo.
Avstrijske ladje niso posegale v
bo).
GRŠKO - TURSKA VOJNA NEIZOGIBNA.
Atene, 15. junija. Grška vlada Je razposlala na svoje poslanike brzojavko sledeče vsebine:
Pred Karaburun so dospele turške torpedovke in zavzele pozicije, braneč tam se zbranim grškim beguncem daljši beg na otok Mltllene.
V	svojih pozicijah so ostale turške ladje tako dolgo, dokler niso dospeli na lice mesta turški vojaki, ki so zbrane Grke masakrirali. Še le po pokolju Grkov so odplule.
Vsled tega se smatra v Atenah vojno s Turčijo za neizogibno.
Dunaj, 15. junija. Tukajšnji dl-plomatični krogi smatrajo položaj za skrajno resen in napet.
Bukarešt, 15. junija. V rumlinskih pristaniščih se nahajajoče grške ladje so bile telegrafič. odpoklicane.
STALIŠČE SRBIJE.
Belgrad, 15. junija. Pod predsedstvom kralja se je vršil danes ministrski svet. ki se je pečal s stališčem Srbije za slučaj turške-grške vojne. Sklenilo se je, da se zavzame rezervirano stališče.
Vsled resnega zunanjega položaja srbska skupščina ne bo razpuščena. Vojna predloga Je bila sprejeta v tretjem branju. Prihodnja seja se bo vršila 20. t m.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 15. junija. Danes se Je vršila v Nostlzevl palači seja čeških in nemških zastopnikov. Tek obravnavanja je tajen. Delegati so se k temu zavezali.
V	političnih kroglh . se zatrjuje, da le bffa to zadnja seja, ker so se vse nadaljne seje pokazale po današnji seji nepotrebne.
v Pollakovi tovarni.
Včeraj popoldne okrog pol dveh je sunil strojarski pomočnik v Pollakovi tovarni Miha Blas iz Spodnje Šiške, 21 letnega pomočnika Antona Kreseta iz Šent Ruperta na Dolenjskem. Blas je bil prepirljivec in de-lamržen človek. Ker je' sam tak, je mislil, da bi morali biti tudi drugi. Zato je večkrat nastal med njim in njegovimi tovariši prepir. Med včerajšnjim opoldanskim odmorom se ga je Blas nekje navlekel. Ko Je prišel v delavnico v tovarni, je stopil k delavcu Kresetu in ga sunil z nožem v vrat in mu Je prerezal levO stran vratu. Krese se je zgrudil mrtev na tla. Okrog njega je bila takoj velika mlakuža krvi. Ko je Blas videl, kaj je napravil, se je oblekel in se sam javil policiji. Mrtvega Kreseta so po odredbi policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Blas pride pred tukajšnje porotno sodišče.
JFMAS MALI«,
diplcmlran Icrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
£ li ste že bili v cevljarnici
ntona Javernika, Trst,
ulica Farnetto 33 ? ?
Bprejemajo ne indl popravila.
Hali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popasla In se plafiujejo vnaprej; ru-aanji Inserenti v znamkah. Zaključek malH oglasov ob 6. ari zvečer.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z ba1 konom in prostim vhodom se v Sod ni ulici št. 6. I. nadstropje, tako odda.	470—r
Lepo stavbišče na prodaj za pri merno ceno. Poizve se Spodnja Šiška, Kamniška ulica 234.	5
Soba s posebnim vhodom se odda Nova ulica 5. Vpraša se pri hišniku.	542—2
Meblovana sobica v Zatlčlni za 8 K. Zrak, mir, sadni vrt. Več iz prijaznosti pri gdč. blagajničarki Mestni trg 22.	530—2
Vrtnarski pomočnik se prejme pri Antonu Bajec pod Trančo.
566-2
Kupi se rabljeno žensko 4n moško kolo s prostim tekom. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani.	564-2
KORESFPONDENCA.
Gospodična P. Na Dunajsko cesto nisem mogel priti na praznik ne na nedeljo, ker nisem v Ljubljani. Prosim pismo z naslovom pod prejšnjim znamenjem na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. _____	557-1
Gosplca želi dopisovati z dija-kom-Ljubljančanom. Jelka, poštno-ležeče Gorica.
Za prijazne dokaze iskrenega so!5,utja povodom smrti naSega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Antona Arko
učitelja na II. mestni ljudski Soli na Grabnu
| nam se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno hvalo tem potom.
Osobito smo dolini se zaliva-liU častiti duhov&Čini, tovarišem in znancem rajnkega in gospodom pevcem za v dno srca segajoče žalostinke.
LJUBLJANA, 13. junija 1914.
Žalujoč ostali.
prima kakovost, sladko, v stekle-lenicah vležano, kot namizno vino najbolj pripo-poročljivo, 100 litrov K 20-— razpošiljam od moje postaje proti povzetju Joalp Rosen* kranz, Maribor od Dravi.
H
WIEDOVE ČETE POBITE.
Drač v rokah upornikov.
Dunaj, 15. junija. (Prva poročila.) Ob 4. url zjutraj so napadli Drač vstaši od treh strani. V boju Je padel ob 6. uri zjutraj poveljnik vladnih čet holandski polkovnik Thomson. Posadke tujih vojnih ladij so le branile poslaništva In kneževo palačo.
Dunaj, 15. junija. Ta vest Je tukajšnje diplomatične kroge strašno osupnila.
Dunaj, 15. junija. Kor. urad še ni dal od sebe nobenega glasu, kar značl^da bodo resnične vesti, ki so se danes razširile v Rimu, Berlinu In v Parizu.
WIED ZBEŽAL.
Rim, 15. junija. »Giornale d* Italla« poroča: Razmere v Albaniji so se nenadoma na prav žalostno stran zasukale. Zdi se, da so se vstaši Drača 2e polastili
Boji med vstaši in vladnimi četami so bili skrajno obupnL Raz ven
Velecenjeno občinstvo opozarjamo na
= ZBIRKO PESMI =
ki so Izile v ..Učiteljski tiskarni".
Te je lepa wm uh m
Mole obzorje"
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v »Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 v več.
99
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše i*vrSe.
ki pride čez nekaj časa v Ljubljano
„najbolj svetovnoslav-nih“, »najodličnejših* in „najdelazmožnej ših“ cirkuških podjetij.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podrnžni trgovini ----------------—	tvrdke	R.	MIKLAUC	—.....
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena utica.
: PcEeten ccidelels: tt prvam nad.&x Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
- - ----- *	r
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Dobre
srajce
ceno!
Radi upeljave nove specialitete bodem prodajal del svojega skladišča perila po znatno znižanih cenah.
Ne zamudite te redke prilike!
Začetek	Konec
v pondeljek	v	soboto
IS.	27.
junija.	junija.
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
== J. KETTE ==
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
PoSllite naročnino, ako le še nistel
Ura kot reklama.
Kdor hode dobiti zastonj eleg. precizirano uro za gospode ali dame, naj piše takoj na tovarno ur FR. SCHMIDT, Praga, Vinogradi.
Edina primorska tovarna dvokoles
»Tribuna"
Gorica, Tr2aška nllca it 26, prej pivovar. Gorjop.
ksportna zaloga dvokoles, Šivalnih kmetijskih strojev, gramofonov, orke-sMJonov itd. itd.
fum 3T- Ba,tjel
CtfTies, Stolna nllca Stev. 9—4. Prodaja na obroke.	Ceniki	Iranko.
a ek
• •
ki je tudi zmožna pisarniških del, se takoj, event. s 1. julijem sprejme. Mesto trajno.
Ponudbe pod »Prva m o 6“ na „Anončno ekspedicijo", Ljubljana.
75-000 -vir!
Vsled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komad. imit. srebrnih ur z izvrstnim 36 ur tek. an-ker-remont, kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati :
1 komad K 3'—, 2 komada K 5*70, 5 komadov K 13‘80. — 41etno pismeno jamstvo. — Brez rizika. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju.
Centrala ur SIMON L US TI G,
Neu Sandez it. 361.
i SANATORIUM -EMONA]
1ZA-NOTRANJE •IN •KKUHGICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
LJUBLvIANA-KOMENSKEGA ULICA-4 }
^p-zdr^nk:primaruDr' FR. DERGANC
—   -------------------
„B ALKAN"
Trgovska, spedicijska in komisijska del. dražba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št 100 (Oentrala: Tl* ST)
edicije in zacarinanje vsake vrste, prevali redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje hl&tTA v mestu in na vse strani z patentiranimi pohiMv
Rsosta skla selitve in
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blapa, skladišča kMi, dišča za redni užitnini podvrženo hlnno. Naimodcrneiše ODremlieno nw«.’.i:.. . selitve in prevajanje pahlitvn v mi
nimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omolacije itd
Daluiatie" de!m?ka ) ter Trst-Ancona paro«
u ...	.	-	...	*	.	,. ,	"	—v— — -—. --Line za 1. in II. razred«
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke*.
Z eme cene.	Točna po»trež"ba.
■
■
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke za gospode od K 8--Cele obleke za dečke . „ „
Cele obleke za otroke . „ „
Pelerine za gospode . . „ „
Športne raglane   „
Klobuke.......................  „
Kostume za dame. . . . „ „
Damske sako in paletot „ „
Krila spodnja in gornja „ „
Hišne halje za dame . . „ „
Slamnike...................„	„
Pristni panama..............„	„
mm m srn m m m m m m
J	12-	15 —	naprej	11
J	6-,	8’—	y>	m
J	3*-	4*—	r>	m
5	B--	9’—	n	m
5	14-	16.—	n	m
• 5	1*50,	2 —	»	m
)	12-,	15 —	n	m
*	8*-,	10 —	v	m
	3'-,	4 —		m
•90,	490,	590	j)	m
■50,	1-	1-50	v	m
m
m
m
m
m
m
m
M
m
Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni.
S «r Oglejte si velike izložbe, -m,
S Angleško skladišče oblek
S 0. mWMl Ljiiana, Mi trg št. H. Telefon Sl. 132.