Natisov 15.000«
„Stajerc" izhaja vsaki pt-u-k. datiran z dnevom
njsltuiije nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leio 3 krone, za pol in Četrt Icu razmerno; za Ogr-sk* 4 K 50 vin. za celo lito; za Nemčijo stane »««'1I0 Ido 5 kron. za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-:cm na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Jtcv. sc prodajajo po 0 v. L'rcdniStvo in uprav-niStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Sicv. 3.
Štev. 44.
V Ptuju v nedeljo dne 30. oktobra 1910.
XI. letnik.
t^T» Danainja itevilka ima zopet 2 atrani priloge in obaega skupaj 10 atrani. Obenem prinaša 5 alik iželezniAki Atrajk na Franco «k «m, •rbska priura, morilec kraljice Lucchetn. Akan-dali v morilskem kloAtra itd 1 Delujte za list. da bode priloga redna!
0 dobrodelnosti prvakov.
Pred celjskim porotnim aodiAcem je r zadevi Fffdridi contra Spindlrr kot prida zaalisaui
nadučiteJj Slane iz Potrovi izjavil sledeč*.
..Ker za Mak« kuhmjo cd Slovence» nisem nobene podpore dobil. im a« obrnil dc Emm*, kateri m mi rade voljo dali znesek oko« 200 kron za Moke kabinja. Slovenci splob ničesar nt dado. M M RMM M Ma, M Mi rti olraei im ztel lini slada taarafl."
Ta izjava je zato značilna, ker je naduči-telj Slane aam pristaA naroduo-napredne prvaike »transe in ker j* kot tak najmerodajnejAi strokovnjak, da aodi o dobrodelnosti prvakov. Kakor se je videlo na obraza doktorja K ukore*, mu ta izjava nikakor ni bila prijetna. Sfc rarodnjaltvo sega torej le do denarnice
Politični pregled.
Na čoikeai so ae Nemci in Cehi v nekaterih vpratanjah sporazumeli, tako da' je pričakovati, da na*tane v prid gospodarskemu delu
mir
V	kranjskem de*oUo« zboru veleposestniki zaposlili dvorano, krr hodijo klerikalci z uapiijem »-e diug^Jo misleče zatret: Klerikalci »•i ravno povsod brezobzirni sebičniki in na-silneti.
Gariiki deželni zbor atoji prod razpoatom. Krivi »o slovenski klerikalci, ki bodejo 1 takaj z nasiljem vladati.
Škof in frančiikani. Nadtkuf Stadler, katerega sloveoiiki liati vedno hvalijo, pričel je po zadnjih volitvah v hudo nasprotetvo ■ frančit-kam. ki imajo drugačne politične nazore kakor on. Polagoma ae bodejo goto'i duhovniki iz po-litičnib ozirov pobijau pričeli. Crista* pa je t *udar rekel: Moje kraljestvo ni od tega cveta.
V	Slami je umrl kralj Chulalongkorn, ki w j« tekom A'i letnega vladaoja izkazal kot eden najmodernejših vladarjev v Aziji. Njegov ■aalednik je siri Malia Vajirabudb, ki ae je v Augliji izobrjiil.
Dopisi.
Iz Ptujake gore. Dne 2:i. oktobra t. 1. je
imel občinski od»*>r sej«»; na dnevnem redu je bil proračun za leto 1911. Kakor že v zadnji •Ujvilki „Štajerca" označeno, je proračun za leto 1911 «političen', ne pa gospodarsko sestavljen. To se je pri tej seji jasno pokazalo. Odborniki W«rdeoik, Horvat. Sluga in Augustin so izjavili, daje proračun za leto 1911 pomanjkljiv, ker so premali izdatki v proračun postavljeni; n. pr. prinpevak k majAperski doli je popolnoma iapoA-čen; nadalje uboina blagajna ima tadi večji primanjkljaj; ako se pomisli, da je za njo vpisal dohodke 5<X> K, je teAko verjetno, da bi gor-
«ki občani na k;iznih toliko denarja skupaj «®ea-vili, ako ravno Jurček celo krivične ovadbe dela, da hi a tem ubožno blagajno polnil; za ceste imu 500 K v proračunu; ali pomiti iti se mora da bo samo Suigočka cesta vzela .100 K za Ao-dranje, akoravno okrajni zaatop polovico prispeva. Za ceste Slape, liolečka va> PiAke (in^^gj* so opravila io Aodranja potrebna. ako se za silo popravi, ni dosti 600 K. Doklički most proai za nove podnice malo računjano 1.V0 K. — Skopaj 1.050 K. Ali mislijo narodnjaki, da bodejo drugi davkoplačevalci z roboto si cf«to popravljali, ko si oui ceste na občinski račun popravljajo ? Neumna pa je trditev Klementiča, ako pravi da .Atajercijanski* odborniki zahtevajo večje do-klade zaradi tega. ker telijo da bi v odbor Apnli; ti možje zahtevajo p o A t e n i proračuni« razlog .v da bi m k že narejenemu dolgu po 40.000 K ne bi novi dolgovi delali, ker bi c tesn morali zanaprej več,e */• ' bresti plačati. Odbornik Werdenik j- zahteval, da se ima k proračuni tudi inventura polotiti . narodnjak in učitelj Klememiič je rekel: zakaj bi n inventura predloiila, ker v njo ne spada drago, ko iajterge! Ta izjava kate, da misli da so va> odborniki qjegovi norci, ali to je on sam. če veijeme, da hi to resnica bila. Topo lovec pa je trdil, da sploh občina niraa nobenega orodja in ne more inventcre napraviti. to dej «t v o pa kaie, da Kupčič ni imel od občine posojenih krampor pri regulanji, ampak da »o f*daj vso orodje menda narodnjaki pokradli, kakor so to pn seji uarr-dli. ko so Matiji Aogustin .Štajerca* iz ¿epa vieli!? .Oče* in voiteJj teh narodnjakov pa je oAitAh Klemeočič. l>ober tek. gospodine' Da pa vai odborniki niso tako zabiti, kakor si to Kle-menčič predstavlja, povemo da ima v inventara priti vso premoženje in dolgovi občine. Med 18 občinskimi odborniki jih komaj G ve, koliko občin« dolguj* iz tega sledi da. Jun'eku ostali odborniki vse potrdijo, kar on teli, in ds si Ae teh. ds bi gospodaril kakor turtki paAa. Ako je temu tako, zaksj neki se volijo občinski odborniki? Trditev nekaterih zas'epljenih odbornikov, da mora gotovo ielja biti. da se */• kak najbolj zniAsjo. označi dejstvo, ko je Werdenik predlagal. da naj vzamejo narodojaki poroStvo za prti-manjklaj. kateri bo vsled proračuna pri*el, da ga iz svojega poravnajo. na to so bili narodnjaki popo'noma gluhi Ja, ja, proračuo je res .političen', da bi z njim davkoplačevalcem pesek v oči vrgli pri občinski volitvi,'«A .gisjte kako /.oamo mi gospodariti". Iz goraj omenjenih vzmko» zahtevamo, da se k proračuni predloiijo inventura in triki računi, brez teh najbolj vatnih stvari se ne sme od obls.-ti potrditi proračun Delajte kakor po dnevi in se ne skrivajte v temo narodnjattva. Pri tako velikih naJogab je gotovo na&a dolžnost, da zahtevamo javnost rsčunov in kont rolo občinskega gospodarstva. Nai Ae bo označeno, da Jurček ni hotel odbornikom pri aeji protesta proti proračuni prebrati, baje zato ne, ker je nemški: žalostno za občinskega predstojnika, če ai ne upa nemAki na gla« brati, proti občanom se pa račnni kot najbolj briht-nega .Biirgermeistra* !. . .
Iz Stoperc. NaA dobro poznani iopnik Ke-
ček je imel za eno celo leto .nrlanb*. 0.1 svojega .urlauba" pa jo je večkrat pripibal v Sto-|ierce. «e grozit cerkveno-konkiirenčiiemn odbora, ako m» *!epo vsega ne dovolijo, gre v bolnišnico in Stoperčani bo-te brez sv. maš. . . Nihče ne bi m vel verjeti, da imamo v Stopercah zdravnike, kateri Kcčeita takoj ozdravijo s tem, da mu vse slej«o -dovolijo, kar si Keček le zmi-sli. Med te zitravnike* spadajo: Anton Kore« v CrmoAiAi. Franc Korte in Juri Korte, oba v Stopercah. kateri so udj«cerkveno-konkurenčnega odbora četrti v tej zdravniAki družbi se je dolgo obotavljal Kečeka zdraviti, zat >raj ga ne omenim. Omenjeni udje so Kečeka tako dobro ozdravili, da je prej priftel nazaj na faro. pre-ler. je njegov ,.irlaub* potekel Pri popravljanju cerk/f razveo tagraba "je Keček sam .polir", pa Ae kakAen, di se llogu usmili, kar pusti dva dui zidat«, to morajo takoj podreti in zopet v drugi .furem* zidati. Mi iarani gotovo nismo nasproti, ako se cerkev popravlja, kar je potrebno; pa da ne dela kakor označeno, to vendar ne gre. ker je na&a fara premala in celo o boga vsled slabe letine; aatoraj nismo «oljni, da bi Keček svoje norije uganjal na naA račun. — Kje je oblast, kje cerkveni patron, da Kečeku na prste pogledata 5 !
Teharje. S kakimi bedastimi sredstvi so se hoteli (.rvaAki hujskači po porazu pri volitvah v Teliarj 1 h maAčevati nad naprednimi volilci zlasti obrtniki, kažejo sledeči sločsji Strastni prvafiki agiutor. gostilničar in ekonom Ivan Cajhen je takoj po volitvah vsem naprednim Tolikem od-povedal, da jim noče prodajati mleka. No, gospodine Cajhen, ne mislite, da ste nam s tem kaj hudega storiti. PouiUite le, da imajo tadi napredni kmetje krave in mleko in da nismo v tej stvari in tudi v nobeni dragi od Vas odvisni. Radovedni smo le, komo v Celju, kamor mleko nosite, prodajate NemAki gro£i Vam le diAijo. kaj ne V Razni dragi prvaki so takoj po volitvah (»oslali k raznim naprednim obrtnikom svoje uslužbence po račune, da jih poravnajo. No, naprednim obrtnikom je oilo to po volji, saj so zelo hitro priAli do denarja, na katerega au dolgo čakali. Ali to ni neumno in bedasto sredstvo maAčevanja r
Dol pri HraatnikM. Zdaj ima nemAki .Scbul-verein* le enohiAo r na4i občini. Morda dobimo polagoma tudi pri nas prepotrehno nemAko Aolo. To bi bilo za na«, da bi se Genus tudi neoitko naučil. Tudi krčmar Bantan se baje te Ateje k Nemci in je celi „Aportman* ratal Lovec je ta veliki in če mu pe4 dobro ne goni, ga precej ustreli tei na IJarniSko ga^jao pokoplje. Bsje tudi te prakticira na I>ola pri fotografu, da bi tudi to rad znal . .	St. J.
Dol pri Hraatniku. I^jobi .Štajerc*! Zopet ti moram rieksj naznaniti, kaj se vse takaj godi. Ontkrat je dobil Jos. liantan, krčmar in prahar na Bernici, par sodov vina. Ponesrečilo se mu je, da je voz z vinom po poti zdrsnil io sodi so ae zvrnili v potok. Seveda ae je vse razbilo in vino je Alo po potoku. Itantan ima več kot 400 K škode. Ako bi Iiantan hotel občino to-titi, bi morala škodo povrniti Zakaj ni zavarovan tako nevarni kraj z močno ograjo V Oni debeli gospod, kateri je, dragi .Stajerc', te več-
Pr¡ hladnejšemu vremenu 86 PriPor<*,a Straechill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. lata segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje
krat groziil, da ti bo že pokazal, ima z rantami zavarovano svoje posestvo. da kure ne pridejo notri, baje z občinskim lesom. Tako se ravna v naši občini, kjer gospoda Podmenik in Genos komando peljata! Zakaj se posti voliti ta trgovec Majcen za župulia. ko ne sme nobene besede ziniti V Ako se »ta debeli* oglasi, Majcen kar t hlače zapravi. Takšni človek paše ra mež-narja k sv. Kunigo.idi, ne pa za župana. Glejte, kaj se vse v tej občini godi! (lospod Woiik, trgovec v Hrastniku, bi rad eno majhno hišico postavil. Občina (Podmenik!) pa zahteva, da se mora ». Wonk .'! metre od pota odmakniti; pot je za vsak paruf dosti Široka in se malokdo tej poti vozi. Od glavarstva pa je prišlo, da *e mora umakniti le 1 meter od poti iu da potem lahko hišico zida. Seveda je začel g. Wouk kopati in opeko pripravljati. Nakrat se čaje, da so ti ljudje zopet reknrirali in govorijo, da bode opeka preje .segnila*. predno pride dovoljenje. Vidite, iako dela na¿a občina' To je zahvala človeku, ki je ie jako veliko za nafto občino storil i zaradi ceste, zaradi lepega aadja. lepote našega kraja ima jako »elike zasluge)'. Ja. kakor se je v l.jubljani zgodilo, da se je fčeprav malo prepozno) iupana sfodilo. tako bode treba tudi v nekaterih malih občinah pričeti. Drugače bodejo i tem Ijodem rogo»i zrasli. Vprašamo, zakaj ae ni umaknil Dolinšek, ko je klet zidal, niti za eno colo'' Zakaj ae ni umaknil debeli Podmenik V Ta hiša stoji aaroo 1 meter od občinske ce«te Zakaj ae ni amakm! Peter Sent-jurc. ki atavi Atalo pri občinaki ceati; pri tej bili bi imela največ .«'.ewerkschaft* govoriti )>a nima nič zoper zidanje g. Wonka Ta ima gczda morda svojih '>0 johov. ta bi morda nu-• ala pot t^anes ali pa jutri. Itaigi kočarji pa !abko vse t koAu znesejo, kar imajo n« onem kraju poti. Na svidioje, ta debeli!	K. J.
Trbtfvlji. Ti, dragi .Stajerc*, ai ie mnogokrat kaj resničnega o našem prejšiiem lupami RoAu zinil. On ae niti ne poóetopi, da bi tebi odgovoril Naznanim ti, kaj je ta človek vse storil, preden je šel. It Trbovlja je bila ena ob-činaka cea ta za faro do Hrastnika Nobeden jo ni popravljal in je bila vendar taka. da bi prišel vsak z vozom akozi. Pred 25 leti je morala železnica en .gleia* napraviti in ae je morala reata prestavit. Goajod l-oper je rekel Mi nimamo nič zoper to: sioo certa mora biti kakor do zdaj' I ►anea ae je raviK tako godilo, '«sto no prestavili in Roí se ni brigal, kaj delajo: cesto so vzeli in napravili pot za peA-bojo; z «ozom ne prid«- tei naprej Vidite, tako se je delalo pod Roševo komando! Pomislite, taka industrija med Hrastnikom in Trbovljam, in no-
bene ceete! Mi *e vprafamo, Roš. da nam daš odgovor, kaj si storil? Ali ai morda tako neumen ali tako ne»ošl|iv ali tako .politiš*? Ze tvoj sta i bi imel cesto napraviti proti Klemkaai prof" 6') leti nad železnico, a je bil zoper to in se tudi ni napravila: Ti ai tudi tak: ako bi imel kakšnih 50 smrek blizu tiste ceste, smo prepičani, da bi ie davno predlagal, da mora občina cesto napraviti. Mi hočemo cesto, kakor je bili poprej, drugače govorili bodemo nadalje. — Torej Rošev Mihče bt» moral iti in ako Sent-jurc ne bode drugačen, prijeli ga liodemo tudi t roke. Naših otrok pretepavati ne pustimo. Svetujemo. da se pošlje Mibčeta v Rečico, tam kjer je Genus .študiral* na boljše čase. Ako hi ne bilo iupnika Fischer. bi ne bil nikoli Genus v l>ola. Tistemu iapniku bodemo na večne čase hvale dolini.
Trbovlje. Občinske volitve se vršijo v kratkem in mislimo, da se bodejo brez vsega prepira in nemira končale. Seveda zastopa tudi industrija avoje pravice: industrija ne politikuje. Mi smo prepričani, da bodejo pri volitvah vai pametni davkoplačevalci z industrijo šli, kajti od nje živimo vsi, nsj bo gruntar, krojač, meaar, oštir, pek, rudar ali kaj druzega. Hujskači na-rodnjaški pa naj bodojo prepričani, da v naši dolioi zanje ni proatora. .Narodno" je gospodaril Roš in njegovega gospodarstva se je pač vae naveličalo!
Iz Vnraiberga pri Ptuju. Neka oseba se tem
potom gospodu iupanu J o s. 0 r n i g prav prisrčno za prostovoljno in brezplačno postrežbo in prenočišče v bodi zadregi zahvaljuje. Hvala in dolgo življenje g. Ornigu!
Srediite. Joia: Pa ai ie ti čuu, kaj jo naš narodni nadučitelj Tona kolero mejo? — D r o š: Ne sem še togo čou, pa mi ti pove, kak je bik-. — Joia: To anoš, kaj naš Tona rad na joiino povobi krkšne Študente? — D roš: Ja, to znam, pa tista jegova tašča rada juiine pripmvla. tudi tak kak Tona. aamo za -akte feio kaplane' — Joia: to še ti naj pri« povem, kaj je naš kaplan ustanovjo nekšo društvo za pace pa za dečke. Te so znam tod i kaplana povobdi to, da je tista Pepa po nekfta ta prva. — D r o š Ne j« Pepa prva. tista Mka p~d cintorom je prva, znoš ki vaigdar tak gledi v cirkvi za me^narom. Pepa je samo » oabori, pa nekše druge poce še «o, ki pa ao vae drugo, kak pa da bi jim reko kaj ao nedu2ne, tiste tam v Obriti colo. — Joia: Kb, naj bo, Irak oče, ¿oz bom ti rojši povedo dale od tote kolere. Naš Tona ti je povobjo v gorice študente, pn nekš* gospe al go-podične še ao bile. Po poti v gorice pa so ai to ta gospoda nabrali glo-
baje. V goricah pa so si je apraiili, te pa je ie ena giftna zmes bila, te pa je črez en čos šlo gor pa dol. Za gospe še je ie bilo dobro, a gospodi pa bo mogli skoz hlače v rokah držati. To ti je bilo stroha pa kričaja, da so mislili kaj kolera mojo, vmrjo pa je nihče ne, t« pa ao znali kaj je ne kolera. — Joia: Ha, ba. te so se ednok to ta naša pametna gospoda itak norih gob najela! — — Toti pogovor sem čuu. ovi deu na cesti, pa sem se tak smejo, kak sem koma duma od smeha dojšo. Vse skup lepo pozdravi Jakob Kajtebriga.
Severna Amerika. (Hilwauke Wi«.). Cenjeni gosj-id Linhart' Janeza .te pač .Stajerc* vedno pika v oči. Ako ga zagleda, mu hoče kar sapo zapreti. Zatoraj je aklenil, da odide epet v domovino. k Veliki nedelji, ker tam baje nihče m naročen na .Štajerca* (?). Iu tam ,de on biz-nis tira*. Ne vem aicer. kakšen biznis, ali de kiihače na Ptoj noaa, ali de liik voza. ali de pa po boijih potih hoda, in de moinare nabija pa strela. In res, on tudi je za biznis tirati, kajti on Vam je štndiran mož. Abeolviral je dva razreda Ijudake šole pn Veliki Nedelji, govori popolnoma alovenaki, (bolj po domače .aie*i. razume kranjaki, sliši pa, kako drugi govore nemški, angletki in druge jezike. Toraj vidite, da za biznia tirati on je. Na luk in na kiihače de ai vseja .patent* in avojo suho robo de oda ja samo Slovencem. Toraj gorje Vam, ' gospod urednik in vsem naročnikom «Štajerca*, ako Janez «roj namen »vrti, potom nede Ptoj doba več Inka in ne kubač. . . Janez' evetnjem Ti, posti .Štajerca* » mini in tudi druge ljudi in vadi, kdor veter aeje, ianje vibar Na avi-denje!	Kolektor
Schicht Stearin-sveC*
LEDA
«jhrtj» neb mark I Apartas -legama, aavoj r
Gorijo t tvotte. rmrm
Železničarski štrajk na Francoskem.
Poročali »mo. da %o te>ZBi¿*r|i na Francoakcm iwp<a*>H geaer*loi krajk. » katerem k> pa podlegli. Nata »lika kale zgoraj raniirm kolodvor ifirrnf fc.-lczr.Ke. ki ga »tratijo eofaki, ker ie (»ojijo. da tn »tavku )o« nc napraviti ikode Spodaj »Idimo utotako odhod briorlaka pod ve «iko azisteneo

2
EJ
SO
£ S3*
N< 2 » 2
o
fi
» a
P
sr
o ¿
„Narodna stranka" pred porotniki.
(U»«ai *ufm
Celje, dni- 24. oktobra
.Narodna stranka", ki jo je nreaničilo par prvaških dobtarjev a pomočjo nekaterih časnikarskih začetnikov, propada na celi črti. Ali z neverjetno lažnivostjo se skuša ta atrančica n;i površju obdržati. :až in podlo obrekovanje ji je edino aredato t politični borbi. To je dokazala tudi zadnja tiakovna pravda pred celjskimi porotniki Da pokažemo vao zanikernoet te .narodne* celjake klike in vao njeno lažnivost, poročati hočemo obširneje o tej razpravi. Evo poročilo
V sled obtožbe zasebnega obtoiiteJja g. Fr F r 1 d r i b, veleposestnika v Miraaann pri Pe-trovčab, občinskega odbornika in načelnika kraj-nib šolskih sveto» t Petrovčah in Libojab. se je vrtila dne 24. t. m glavna razprava proti V e-k o a I a v n S p i n d I e r, odgovornemu nredniku časopisov .Narodni dnevnik" in .Narodni list* radi p r eg r e i k a zoper varnost časti po § 488. k. 1. storjenega s tem, da je dal natianiti in objavil v .Nar dnevniku" in ,Nar listu* razne zlagane in obrekovalne notice pp»ti tožitelju.
S tem je Vekoslav Spindler zaeebnegn ob-tožitelja, kakor pravi obtoinica. z ns/nanjenjem izmišljenih in na|>ak zavitih dejstev po krivem obdoliil gotovih nečastnih dejanj, katerega zamo-rejo v javnem mnenja zaničljivega storiti in ponižati.
Razlogi se navajajo v obtožnici sledeči
Meseca marca t I. vršile ao se v občini Petrovče volitve občinskega odbora. V volilnem boju stali sta si nasproti dve stranki klerikalna, ki je do tedaj gospodarila v obč. zastopa in skušala ostati na krmila, je postavila za kandidata tudi Fr. F. Fridriha. moža. ki je že dolgo vrsto let bil odbornik petrovške občine in ki ima v občini velik ogled in vpliv in viiva splošno spoštovanje pri občanih. Radi tega je
moralo nasprotni t. j. liberalni »«..ki b¡U ¡>' f v-em na tem ležeče, da .«pod k o pije
ugled tega moža. ki j» bil »lava volilnega gibanja v svoji «trankK
Oglejmo si torej, kaj vse predbaciva m üíiU obtoženec Vekoslar Spindler zasebnemu obtoiitelja in kako podlo ga doli. g°tov,°,. "f" častnih dejanj, da bi .spodkopal pn vol.lcib ugled obtožiteljev.	. ..
*	V navedenih člankih očita vzor urednik (?) Spindler obtoiitelju is same strankarske
^^Fridrib^je gospodarske občne koritti občine Petrovče v mnoflih slučajih grdo oikodo-
«al: 2. Fridrih ne jemlje denarja iz ob-i h s k e blagajne po noč., kakor Kn-reno v sin, ampak on dob. ° denar kar pri belem dnevu v htoj« roke: 3. Fridrih si je dal I. 1903 izplača i
..d občine kot tajnik 120	«.agrade;
1 ridrih gospodari v okrajn.ma Šolskima svetoma T Petrovfchin Libojah na leto s 4000 kro-nami in da bi mn zmanjkalo morda drobiža, če nebi imel tega denarja;
Njegova (Fridribova| dekla je pravda da b. !m iFridrihovim) slabo Slo. íe neb. g^ 1 ndrih
'„ri So lah v občinskem odboru toliko
z a s I n i i I; 6. Fridnb M pitó, račkov 21 totska drva. éati je m to	.. Zu-
^nKoren je nskazal I ndribu b r e z v e d e n j a Učinskega o d b o ra 351 kron in kerte-... deželo. odbor ni dovolil, je Koren naUhojna prijavil Fridnba deželnemu odborn kot ob-č . u s k e g a tajnik, in je •»»tr»tl
•	eh 351 kron kot plačilo i« tajni-k e p o s 1 e . deželni odbor je ukazal, da
..bčJki tajnik n< «ne biti obč.nak. odbornik; « Ta ukaz deželnega odbora .ta iupan Ko-,-«,40 Fridnh zamolčala; 10. Ah ,e koren 1 runu.a zato -»odar.1 iz občinskega denarja 3..1
kron. da za njega agiúr»? V /YTo ^^ Tad imel M, a ne plačal. 12. Ce go^ (>0d Fridricb lov dobi, naj bi ga tod.
11' * Uvodna preiskava in zaaliianje s strani *a »<-;,nega obtoiitelja ponojenib prič «U k -posa-m-«im navedenim točkam sledeče dognali:
Obtoiitelj Fr. Fridrih je ves čas kar je bil „bčinaki odbornik in načelnik krajnih toUk«l. svetov, delal za blagor občine m&ole irtvond veliko tmda in denarja, ne da b. »ahteval po-vračila in prihranil občin. Petrovče • Ki leu 1894 naprej opravljal je Fndnh kx* načelnik krmnega tobke«. sveto j L*e£j,11 let vso pisarijo popolnoms pretpUčno, doí«m je dobival njegov prednik v taj"*™ letno -.8 k,on nagride za to pU^jo. Že s t«n •• podani Fridrih občini Petrovče ntfak 491 kn». To je .-»trdil kot priča zaaliian. nadučite.j boAenma. Kndribov prednik v tajniitvu pn okrajnem tolike». sveto v Libojah. _ ...... ,laU
Od leta 1896 naprej je Fndnh vodil 9 let tajniške pode pn krajnem toUkem .veto f tro.čah brezplačno, njegov predntk pa je dobival letno tod. 48 kron n^ Tedaj je podaril raeg. skupaj nsd 900 kroc, ,*trovftk' občini v teh letih. Vse to so potrdile pnce nao-o-itelj Koienina, M.rUo Ledmk in r rane Ogmdi, ud. okrajnega tobkeg* sveto V^J^S d.e pnč. ¿to todi izpovedal., d. je opra^d I ridrih tajn.ike poele ve*no in »arlj.vo_ Pnč. Antea 0crick, obí-neki t.¿~¡k v rečno potrd., da je Fndnh opravljal tajnike pode p rez p lačno, dočim -u njegova pred«,.ka dobr.la plačo. Razvidno je vse to todi i« računskih knjig krajnih tolakih svetov.
Veliko tmda, zamude ča« pi-nj«. in gotovih izdatkov je imel Fndnh kot načelnik k raj nega Šolskega sveta s stavbo "ovega tolsk* gapoilopj. v Petrovčah. Vse to je natančno wp£l kot priča zaaliiaoi bivS. okrajni glavar baron Apfaltern, pod čegar oradovanjem ae je petrovéka ¿ola zidala.	...... j
Todi stavbeni podjetn.k FerdinandI bolo-granc, kije tolo zidal, je kot priča zasl.4an po-trdil, da se je Fridrich zelo trud, in se na «e mogoče načine zavzemal «a pr.d tole .Vse tO je opravljal brezplačno, kar je potrdil Pnča Anton
^^Občina Petrovče je sklenila prosit, namest-nifttvo da se ¿ovolita dva nova sejma /a to se je posebno zavzemal zasebni obtoiitelj,
vozil na svoje stroSke v Gradec k namestmitvn. imel neštetokrat opravili pn okrajnem glavarstvu v Celju, dopisoval na vse strani, se zo,.et vozil v (Iradec k referentu in konečno dosegel zaželjena sejma. Priča Anton GorSek je potrdila da Fridrih ¿i v tej zadevi nit. go^h .zdatkov dobil povrnjenih, Se manj pa cdSkodnmo ~a trud in zamudo časa.	..... i
Izmišljena in neresnična je trditev da s je Fridrih 1. 1903 dal od občine izplačati kot tajnik nagrado v zneskn 120 kron in da na ta način kar pri belem dnevu jemlje denar ,z ob-činfke blagajne.	.
Občinski odbor petrovSki je namre« s sk e-pom z dne 15 /11 1903 sklenil »oglasno izplačati FHdrihu v ¡Kivrnitef gotuv.h izdatkov, katere je imel ob priliki toUke stavbe, dobave novih sejmov in dr. in kot nekako znamenje hvaležnosti za njegov trud in^požrtvovalnost v prid občine znesek 120 kron. Nil«*, d« bi hn-dril, bil kedaj občinski tajnik, in da bi kot Uj-nik sprejel od občine kako nagrado. Dokazano je to po imenovanem sklepu in po mnogih za-sli&auih pričah.
Podla in neresnična je tudi trditev da je Fridrih glede obč.nskega lova občino oikodoval Neresničnost te trditve je dokazana po raznih sklepih občinskega odbora in po izpoveauai. mnogih prič.	, ,
^Podlost in neremičnost oč.tka v .Narodnem dnevniku*, da je zaaebni obtoiitelj » denarjem krajnih tolakih svetov nepravdno ravnal, ga porabil zase in računov ni plačal, je dokazana po izpovedboh o tej «tv.n «adüanih pnč Martina Ledn.ka in opaU Franca Ogradi ja, udov kraj-nega tolikega sveta.
Neresnične in ¡«»uljene ^ koučno tod. vse nadaljnje trditve « .Narodnem dnevniiu . kar -e ie r»dnij*o dokazalo po Uaadevmh sklepih občinskega odbora in po mnogU. počan.
CHxloltenec Vekodav Spmdlec je v pre-ska-vi priznal apočetka. da je bra! zgoraj .««ovane članke, prej ko r. -e nat-ndi. ia pa drsnika, ki -n ji znan. noče i-enova.: T nadaljnji pre-iaka'i pa je zopet zavnal ,-»vo «rpevedbo m se *agov»rjal da je	^
dnevniku bral oneg» .Narodn« »«tn i- ^ Tndi ne ve. kdo je pual to čUoek. P^ p« U popolno odgovernoet « vaetano članka
r.NanXm «J^vnikuV ^
«J članek v .Narodnem 1-tn* podaredni Janko l-e»ičar - Kaj ne. Y*oJav • OpomU nredniitva).	. . ...
Razpravi	daje dei^loo«do« svetrnk
dr RoerW. priaedi ka rta dr Wened^tor «i dr Krančič. zasebnega obtoiitelja, ki je pn razprav, todi sam navaoč. «.toj-to dr Fnta Zangger in dr Ivan It^kovič, obtoieoca p. »govarja dr Vekodav Knkovec
Z obtožbo goapoda F. Frrfriha se je zdrn-¿,1a tndi obtožba Korena, sina petrovikega iu pana ki je todi vlažil obtoibo proti nredmkn Vekoalavn Spindlerjn radi zanemarjenja oredni-ftke dolžnost«. Obtoženec mu je namroč očtttl da je I. 1902 ixvrfil Utvino pn občmaki bla čajni v Petrovčah.
Obtoženec VekoaUv Spindler je ponad.l obeh aločajih po ^ojem««opoAu dokaz ranice za inkriminirane trdrtve v .Narodnem btto i„ je navede« celo -to prič J«^ —J.«
,o se pri obravnavi prečitali je dognano: Očuek, da gospod Fridrich ne plača računov za «tiska drva. da si je vzdignil za to denar, je ,K)polno-ma neutemeljen. Da je nakazal župan Koren Fridrih« brez vedenja občinskega odbora 3al kron in da je Koren natihoma pnjavil bnlnlia deželnemu odboru kot občinskega Ujnika in da je smatrati ta denar gospodu Fndnhu kot plačilo za tajniške |K.sle. za vse to ni dopnnesel obtoženec niti nsjmanj^ga dokaza resnice. \se te trditve so se izkazale kot izmišljene, har se tiče očitka v .Narodnem listo*, da je gosptul Fridrih gospodarske koristi občine v mnogih slučajni grdo oškodoval, so nasprotno skoraj vse priče razun nadučitelja Slanca potrdile, da se je gosp. Fridrih mnogo trndil v blagor gozdarskih koristi j.etrovSke občine, tako n. pr. pn stavbi nove Sole v Petrovčah, pn dobav, novih mov. kot načelnik krajnih Šolskih svetov v Petrovčah in Libojah, pri katerih ie sam ¿0 let brezplačno opravljal tajn.Ske poele
Njegovi nasprotniki, zlasti dr. \ekeslav Knkovec m njegova stranka so se na vse moči po-trodili. da bi osmeAili «sluge g. Fndnlia^ Tndi za U očitek ni doprinesel obtoženec dokaza resnice.
Vkluh jasnemu stvarnemu položaja pa so ■•orotniki na njih stavljena vpraSanja zanikal, in v sled tega je oSel urednik Spindler toh ta-aluieni kazni.	.
Če se vpraSamo, zakaj neki je bil Spindler oproičen od obtožbe, moramo le pomislit« kaki možje so sedeli na porotnikih kk>|-eh. Seveda vrfina pristaiev narodne-napredne stranke, t. j. Kokovčeve stranke Če to pom.sluno m prev-tlarjamo, |>otem nam je vse nmljivo. Pn tej obravnavi so bili kot porotniki izžrebani sledeči Johan Gajtok, dr Joief Koliek. Andrej Frece. Joh» Konečnik. Luka BokaB,, AnUm Stergar, B o 41 j a n S e I i * e k, K a ro t Koienina. A d o I f L i at. V i n c e n c / u r ■ a n,
Luka Putan. Karol Vanič.
HB Spindler je bil pred tukaitojo goM* oproičen Razlogi »oprostitev sledijo beved-je iedeU na porotnih klopeh več«, aarof?^ kov Dokazal Spindler ni nobene svojih trditev
Sinova srbskega kridja.
SdMk. pre-ctoe-^diuk Mtk&á*' je bsje B^UBO a. Ufoxu Mtxtol Njecov. a««tt. vrbko «meto«», kir t» poMl porfm nff. poimo^»
]a,Uk p»e«oNa*a Ide J«»>a a. lev», ,\kk«adr. pa n. »«"«.	_
rodnjakoV op. nred k. naj b. te raznih dej.tv.h, po katerih naj b« se dopnneed dokaz o resnici njegovih trditev v omenjenih
,,4l,bZagov.rj.l se je pri obravnavi «opet dm «če knkor pri uvodni Preisk.vi. Pnxnd je dane*. d. je vse navedene članke pred nat-om prebral in prevzame za rseh.no teh čUnkov popolno odgovornost,	¿c pa^ tr-d, ^ ÍUnk. oziroma notice v .Narodnem listo m pred oaliaom prečiul in jo to«»» ^
Porotna dvorana je natlačeno polna kajU vodja -.arodne-n-predne prvaik« stranke deželni poslanec dr. Vekoslav Kokovec kot «stopnik s^ih . I <eib*-časopisov je P^^^'^h vse sroje prista*, razne .iknee* odvetnOkih pisaren, trgovske uslužbence pn prra*kih trgovinah. nedoletne fantičke, sploh vse. kar j* Celju in v bližnji okolici prvaikega leze mjjn. (Zakaj neki to? Ob .ebi razumljivo, v svojo zaslombo! Op. uredniSlva)
Po zaslišanju pnč in po raznih spinih, ki
Loigi Luecheni.
P<roiMh uvo tc » .desramo »daje lievAe. da je je Lutfi JjKcheai v «i obes* Ko	^
»ga le mrtvega K-k«	^ M U monk<
Luigi Luccheni
ccmikc Biiabetf v do»mrtoo >eío ' .»oj*n. V pti ¡e piiCcl divjati ... noret". Zda; ;r -.prav.! «m »vo^rr.u pi ok letón u	koo«.
Velikanski škandal v samostanu.
Poročali smo že nakratko o velikanskem škandalu, ki se je zgodil v kloštru Czenstochan na Ruskem. Leta sem so imeli lam menihi krasno sliko Matere Božje, ki je bila okrašena i diamanti in hriljanti in je imela visoko vrednost. Pred par meseci pa se je raznesla nakrut vest. da je bila ta slika oropana. Napravilo je to veliko razburjenja, ker je ravno k tej Materi Boži i vwko leto na tisoče in tisoče oseb romalo. Oblastva so zasledovala roparje, ali niti sledu nibO mogla dohiti. Zdaj nakrat so pravega roparja dobili in zaprli. To je namreč menili in duhovnik pater Damacv Macoch. V ječi je Ma-coch ne celo vrsto dragih zločinov priznal. Po-
«V
T

razmerje Oropal je s
0« Hircn/f_____
ft*'	««OU)	I'Al t'
bolni ropar imel je namre«" ljubavoo z ieno svojega lastnega bratranca tovarišem dragoceno kamenje iz svetniških podob in sploh darila romarjev Diamante je potem njegova ljubica razprodala in a »kupnino K> krasno iiveli. Bratranec pa se je končno vsega naveličal in je grozil, da bode tatvine hodniji naznanil Vale«! te«a ga je Macoch zvabil t svojo celico in ga tam s sekiro umoril Mrliča je skril potem v neki zofi, katero je postil s hlapcem v vodo vreči. Ali umor je bil izdan in Macccha so zeprii. Preirkava je dognala grozovite podrobnosti. Leta sem so ne ramo Macoch tem ve«' skoraj v»i menihi kradli in slepa-rili. Živeli bo v največjem razkošju Mesece dolgo
Miima KrKvianowsJin.V rf 6« .ff« s rvmw.ti r^cotb
s» se oddaljevali iz kloštra sefzahatali v drugi hmee-tih. kjer so *i držali vozove, konje in žen»ke. Todi v klošter sam so ničvredne ženske zahajale in cele noči notri ostajale Niti najomazanejši roman bi ne mogel toliko razuzdanosti in prepa-losti |>opisati. kakor ae je tu zgodila. In vbogi kmetje s«» kakor čebelice med nosili svoje denarje v ta klošter in jih darovali . . Naša prva aiika kaže na levi strani glavnega roparja in morilca patra Macoch. na desni strani pa njegovega ednakovreduega to»an«a patra Izidorja. Spodaj vidimo Macocbovo sokrivk» in ljubico Heleno Krzvzanovska. Vsa ruska javnost je silovito ra7hnrjens in katoliška vera bode valed teh dogodkov hndo trpela Cerkvena oblast bi se morala pač malo brisati za tejnosti trotovih kloštrov . . .
Novice.
Izjava«
V predzadnji številki celjskega .Narodnega lista' z dnè 13. oktobra 191«» objavljen je uvodni <*lanek proti .Štajercu', na katerega je moj list že primerno odgovoril. V tem uvodnem članku sloji tudi nebovpijočo zabita
trditev, da to mene podpisanega urednika K. Linharta Nemci za «000 goldinarjev .kupili', da .napadam* in .blatim* Slovence. Ta trditev je san: oh sebi tipična ilustracija naravnost maniji |>odobne lažnivosti omenjenega lista. Kdo da je dotični članek in z njim omenjeno laž o moji osebi sprožil, tega seveda ni mogoče dognati. Ali kot odgovorni urednik tega lista beleži gospod V e k o s I a v S p i n d 1 e r. On je tedaj tudi za to vest odgovoren. Dokler .Narodni list* svoje falotovske trditve o omenjenih
ne dokaže, k o s I a v a
toliko p i n-
8000 gld. ne prekliče al časa smatram gospoda V d 1er za navadnega lažnikain obre-kovalen. Sicer se je gospodu Spindleiju kot žurnali8tu lažnjivost in obrekljivoet že opetovano dokazala . . . Gospod Spindler, bedasti odgovori pod firmo uredništva tukaj ne pomagaj» ! Odgovorite kot oteba, kako morete omenjeno trditev dokazati. Drugače ste in ostanete tudi kot oseba navadni lažni k. — V Ptuju, dnè 24 oktobra 1910. — Kari Linhart, urednik .Štajerca".
Iz Spodnje-Stajerskega.
Naša JuJninifltracija ima eno veliko napako: ona namreč — dela! Pri prvaških listih sedijo upravniki za pečjo in pečejo hruike. Pri nas pa se upravni-ko osobje zato briga, da se list razširi, da pridobimo vedno več inzerentov itd To prvakom ne gr«'- v glave. Zadnjič je naše upravništvo razposlalo neki oklic, v katerem vabi na izeriraoje v .Štajercu*. To storijo vsi pametni listi. Slučajno pa je prišel ta oklic todi neki osebi v roke, kateri je narodnjaška znanont pamet zmeAala In zdaj le pišejo vsi pnsški ürti, da je .Stsjcrr- .na lovu* za in-zererti. Kako se ti listi smešijo, ko delajo v svoji zsgrižeoosti neprostovoljno reklamo za naš list ! Mi tej gospodi kar odkrito («vemo, da hod «no i zanaprej in ze rente iskali. Nesramna laž je stala seveda t ,Slov. Gospodarju", češ da smo trikiat dražji nego njegovi inzerati. Tarifa naših inzeratov je na čelu !ista označena Nsl listje vsekskoi nsjbolj razširjeni slovenski listnsspodnjem Stsjerakem in Koroškem in zsto je tudi najboljše glasilo za inzeriranje. To nasprotnike seveda jezi in zato nas nspadajo. Tepci ! Sicer pa vprašamo le ponižno : ako eo prvaški listi tsko prokleto .narodni", zaksj ps sprejemajo nemške inzerate ? Ako se držijo tako vroče gesla .Svoji k svojim*, zakaj ne odklonijo inzerate nemških tvrdk ? V našem listu ni naj-deti take nedoslednosti ! .Slov. Gospodar" pa vkljub avoji pobožnosti celo kuplarske in bor-delske inzerate objavlja in .Narodni list* oblizne tudi slehernemu Nemcu pete in še kaj druzega, ako mu da par kronic zaslužiti. Torej — kuš, prvaško časopisje, sko imaš še ksj sramote !
Revolucija v Ptnjll. Mnogo sovražnikov je že doživelo mesto Ptuj, od starih Rimljanov pa do kaplana Jsgra, eden hujši nego drugi. Ali zdaj preti mestu največji nevernost. Krvoločni francoaki Robespierre, hi je kraljem glsve sekal, kakor da b: bili .maikebri*, imel je b^je tajno žensko .laibgardo". Vedel je, da pri babah niti vrag do konca ne pride. In tako se godi zdsj v Ptuju. Kajti v .Narodnem domu" — .da werden Weiber zu Hyänen* . . . Roberpierre je bil figa in z njim vred stari Rimljani. V ptujskem .Narodnem domu* se vršijo tajni sestanki. Na teh sestankih nastopa s krvoločno brezobzirnostjo kaplan Velšak, sin nekega šafeija ptujske graščine. Poslušajo ga same ženake, 99% ptujskih devic s plsvim škapulirjem ga poslušajo in odpirajo usta, kakor riba na suhem In žeine se.-ajo mleko njegove irodroeti. Kaplan Velšak govori : Vi nič ne znate, niti posteljo napraviti ne znzte (to je namreč za &!•*/• ptujskih devic najvažnejša stvar ! Že vemo zakaj' Opomba etavievega učenca); niti kuhati ne znate! itd. itd. . . . Tako govori Robespierre, pardon : kaplan Veljak. In potem ostane žnida-rica Kekec iz Herrengasse in pravi : Hvala Vam, gospod kaplan, da ste nam |>ovedali, kako smo neumne. Res je, neumne smo, res je! . . .^lu potem se čita v vseh očeh obljuba: odslej se bodemo učile postelje pripraviti in kuhsti, naši kaplani pa nam bodejo pomagali . . . Glcdr kuhanja ne vemo, kdo bode teh 99*/. devic pod-učevsl; sli črna ptujska inkvizicija bode to že
postelje napravi, bo pa saj on v Hajdini tudi . . . Gorjè. gorjč mestu
preskrbela. Kako se kaplan Jager povedal menda ne spi na mrv
Ptuju, gorje, gorjt-, revolucija, Jager, Robespierrt Velšak, postelje, device, gorjt'-, goij«- . . .
Dr. Brumen v Ptuju, naš tolikokrat v .Štajercu" pohvaljeni prijatelj, brez katerega bi ne vživali mnogo prijetnih uric, — dr. Brumen. mož neprostovoljnega humorja, katerega ime že zadostuje, da človek pozabi na vse grenkosti teg» sitnega življenja, — ta naš priljubljeni dr. Tone Brumen nas je zopet razveselil. Mož prav. zaprav zasluži, da bi mu .Stajerc* izplačal nekak .Zeilenhooorar* za članke, ki ne vsled njegove duhovitosti spišejo. Kajti dr. Brumen je velik modrijan in jurist pred Bogom in ljudmi. Poročati moramo torej svojim čitateljcm zadnji slučaj, s katerim je Ijubček naš Brumen ptujsko javnost presenečit. Torej poslušajte' Kakor znsno, vpeljali so advokati v Ptuju nedeljski počitek, to se pravi, sedmi dsn počivajo in imajo svoje kanciije zaprte. Naš dr. Tone Brumen pa ai misli : Ako človek celi teden ovce striže, zakaj bi jih v nedeljo ne9 In zato je proti vsem določilam 4. septembra sprejel .informacijo*. Vkljub temu, ds je imele dotična stranka že svojega zastopnika, jo je vendar vjel. Nastopal je v njenem imenu. Ali nakrat se je izkazalo, da je bila svota, za katero se je Uo, že plačana In naš sladki dr. Tone Bramen je šel domu s tsko dolgim nosom, da se je ta za njim vlekel ... To je najnovejša .afera" gospoda iz ptujske .Herrengasse". Mi se prisrčno dr. Bramenu zshvaljujemo. ds nss v teb težkih časih mesne draginje in jesenske megle tsko lepo ssbava. To pa je gotovo: naš prijatelj dr. Brauen ima mube v glavi, mube ima, debele kot brenceljni . . .
Vsa i ^rtijs-! Tisti pobožni .oče* nuArit Vsvpotič, ki bi bil še vedno gvardijan v ffuju, ako bi ga naš kneraškoi ne poslal .ns kmete", ki zna tako ganljiva pisemca pisati, ds bi se celo žabe v bajerju pričele zaljubljeno gledati, ki ai sa avoj .trad* pri atarejših pobožnih go-speh .samo* par sto kronk* zaru<"uni, ki je mojster t snovanju lepih testamentov, — ta Vavpotjč tor^j je sicer rajnih, Lar se pozns že na njegovem okroglem trebuščeku, in bi kot menih ne smel koprneti po posvetnih zakladih, ki jih ire rja ia molji. Ali mol je malo siten, ako se piše Vsvpotič in ako dr±i teatament t roki. Pobožnost je ena stvar, testament pa draga. Pobožnost velja za vsaki dan, testament pa ¿a čase, kadar atare ženske umrejo Kakor vrag grešne duše drli se Vavpotič testamenta Sodnija pravi: Vnn a taatarvntom ' In z njo pravi vsa javnost: Vnn s testaceatom! Okrožno sodišče v Maribora je moralo odločiti, da se Vavpotičeva .erbija* razveljavi. Naši či-tatelji itak vedo, za katero .srbijo* ae grč Ah .oče* Vsvpotič se je pritožil na deželno nsd-aodišče v Gradca, češ da vrag ne ispn-ti grešne duše in on ne testamenta. Ali tndi nadeodišče je temu pobožnemu gospodu zstrobilo v ušesa, kskor bodejo trobilo trómpete rešnegs dnevs Vnn s testamentom! In zdaj je vsega konec, konec je pobožnosti in testamenta, kocec vsega upsnjs . . . Vun s testamentom!
Oča hru Rebek v Crfjs. po svojem poklicu ključar, po svojem nsgnjenju slovenski narodnjak, po svoji domišljsvosti ps politični agitator, nas bi zadnjič kmalu polrl. /.-zijal je tsko široko, ds naa je bilo kar strah in groza. Oča Rebek ima pač dolgo brado in kratko pamet Slučaj je ta le : Po nesreči dobil je Rebek od nsšegs upravništvs ofert glede inzeriranja. To ga je v dnu srca razburilo Seveda, mi bi morali vedeti, da Rebek ne inzerira. Zgodila se je pa res pomota. Ako bi jo pravočasno zapazili, bi se gotovo šele mogel Rebek tudi
r Celja prepričali, je nzerat plačati, ako bi ga
roči!. Kajti mi ne poznamo Rebokorc razmere. Ali vao nesrečo je napravila nspsks; krivi »o naši iprav liki, ki še ne poznsjo ime slovitega voditelja slovenskega ljudstva v Celju in so ga smatrali za navadnega šlossrja. Rebeka je naš oklic tako razbnril, da je tekel k mizi in nam napisal pisma. Rebekovo pismo obsega okroglo r,0 besed in okroglo 20 slovniških nspsk. Skoraj vsaka draga beseda ima torej napako. To je na vsak način preveč za narodnega šlesaija. Namesto .somišljenikom* piše Rebek n. pr.
iomiilinikamV Ali to ma odpustimo, kajti čevljar naj ostane pri kopitu. Neodpnstljivo pa je. ,la ima oča Rebek na lirmi svojega pisma nem-.ko besedo .BriickenwageV To pa nei gre« To ,e neodpnstljivo! Kebek. vprašajte Spindlerja kako se pravi .Briickemv.ge- po slovensko! -širer pa Hebek v svojem pismu todi laže. laže kakor se je pri celjskih .narodnjakih- naučil Jirez vse zamere, oča Kebek. ali dokler nam ne dokažete, da smo plačani .s Pruskimi markami-. t,,lik.i časa ste navadni I a ž n i k. K« r ravno v današnji številki tudi Spindlerju lažnivost on-samo. nas lahko skopaj tožita ... In >edaj.
Rebek, adijo! Mi nismo krivi, da je \a>a lijda daljša, nego Vaša pamet	......
Hraatniiki rudn. ..Keatelha»®" vežbahite sokolov Prijatelj nam piše Pred Jra'kem «-m . *ečerob'.» un v .Kes-elhaa«' «Ililf-cbacbn. ,>a bi dobil malo loja: pa glej ga vraga, ko .topim notri ak"Zi vrata, mi st«.pi n«sproti haae p, rekoč: le nazaj. I® nazaj, tukaj b-.mo imeli zdaj «okolsko vajo . . . Ure« da bi kaj rekel vrem vun. a ker sem prijatelj sok. vaj.se «pU-z.m na okno. da vidim njih praktične vaje. (ifizi me pretres, ko poglrdam notri in vidim l razkoračece junake, irudečih srajc niso imeli •akrati. A v tem trenotku pa zagromi takoraj l„ bil padel z okna) glas Kašeta .levo auj! n že so a ta I i vai na levih nogah, (««veda edon bol, šviglnaat se je držal aa banta). pa o joj. orfarju ae u«k.j zmeta. in siromak I« leti na tleh. knjti padel je revež, .o « je unaal n.«em prav videl ¿e pod no*.m. ali okoli oči, videl Un pač da jokJ ae je. In Kafa ga rp«afa: .Ali te boli- ? .Ne' «amo ndanl sem ae (Mih iioa ¿e meni ae je milil». .No j* atran pojdi , rtfe Kate, .pa od tam glej « No bo* P» ti Jew btfnik poakoau*. — .Ja prec. samo č»k « morem prej odrejati*, pran J . ">, rea glej. U „ je pa dobro vse naredil, »e več kakor mu jo Kate komandiral. .No ti ai pa že ta pravi, Mst « ae šakal', reče Kafa. t« a. «ado«*«» rine roke. .Hdo «daj pa ti Mntofa.* Jaz gte-4a«n, gledam kat*ri Matičo. a te «du». IW t,» Matič*. velik kakor b-bilor«ki «tolp (pnde o, na misel U bi bil i* dobe; za zvezde ote-1 trati iz nebai oblizor.je ae okrog ost, pnko-rača bližje, «oda ne praznih rok. nekaj drti r roki in pomoli Kafatu rekoč .Na, poiuek genu Herja. le fej«t potegni* Kate apije anakaje rekoč: ,To ti je pa t« fejat Anops, adaj bo pa U" — 8 strahom «em ojaizoval vae to in mislil. ta bo pa ¿e ttikelc« tpilal ker m je preje uokrepčel, te ae «opet vrtraiirf. kajti glaa Ka-EtTE zopet zagromi .Ravno «to,-! Zdaj ae premakne velikan, a «iromak nikakor m »ogel ravno atati, ne vem ali ima gab ija včaaib je pravil d« ima frgrit tako bod) Končno reče Kate ve. preAvican : .Dost je« ocoj. ti Matičk ae bo* mogu te velik «^t predn boš ravn «... no zdaj pa te enkrat »klič»o v« .Nazdar !* (ol. te ta» r ko« ae« «ačalko je zajamral ve. gmjen »eod. Grfar, n~djr! Jaz pa ae» ai nudil : Ja lepa je alovenaka komanda, todi jaz bom «topil k «okolom, bo»
"»'•iilivnejše m «,.j<Wa<r»ejAe ljudske «aatopmk« je imel 15. p. m. v Stndsocih pn Mariboru shod, m katerem «e mu je izraailo zaupanje. Zborovata
ao ae todi ojatro proti breavestni ob-atrakciji «lovenskib poalance»» štajerskem detelnem «bora «tjanh. - liotako je imel pod. Marekbl 20. p.», shod v «v. Lovrenca pri Mariboru. Njegovo poročilo ae je vzelo z burnim od« .bravanje» na znanje in se mu je izreklo zaupanje vohlcor. Shod je ¡tratil todi brezobtirno o b ao d bo t! o £ i n a k i obatrnkcili slovenskih poalance t. Vse je proti ob-etmkciji, vse, kar zna mialiti. Popolnoma osam-Ijeni so slovenski poslanci v svojem postopanju. In vendar jih ni niti — «ram!
V Frauheirau rogovih že dalje časa «em fajmošter Mnrfic. ki je menda že popolnoma na vae nauke krfčanstva pozabil. Mož ima «koraj vedno ■ «odnijo opraviti in njegovo postopanje je tako odurno, da kimajo že najpobožnejti ljudje z glavo. Svoj čaa je U Murt.c «oprogo g. gostilničarja Petra Sortachni* težko razžalil. Bila je namreč botriea nekemu otroku, rajmo-*ter pa je otroka opiral, če* kako moro tako
botrico imeti, t katere hiSi ae pleSe in .štajerc bere. Za te svoje žalitve bil je pobožni gospod od mariborske okrajne aodnije na 50 k globe obsojen. Mož pa ¡.na železno Čelo m se je pritožil na okrožno sodnijo. Ah ta je njegovo pritoži» zavrnila. V strupeni jezi zdaj Muriic ni vedel, kaj naj «tori Pozabil je poginoma na svojo duhovniško suknjo in je t divjem sovraAtvu naznan il dotično fiolarico, da je |«o krivem pn-čala. Mariborska aodnija pa je šolarico. ki je pridna in poštena, aeveda oprostilo. Zanimivo je. da je fajmošter MurSic dan pred obravnavo kot pnče poklicane šolarje iz klopi poklical in vaacefn* v«"-«:, kaj bode pri sodmji izpov^dal; Ali m to todi nepo«tavno vpiivanje na pnč«? Na vsak način opozarjamo cerkveno oblast na l>o«t<ii>anje te»ra človeka, ki zasluži že davno, da •e ga iz Krama nažene '
Let» « üviaski aej»l u Štajertk^L
Sr,».. Im	«o Ua m t,mmmk> mjmi
Kloaki ■*)■< • irm
________O*» «i
I-.o*tvjo Mm in
l>oe 2*. oktobra pri Sv. Jurija", okr; (>lje v < iornjemgradu**: v Slovenaki Bietnci**. pn Sv. Tomažu- okr. Ormož; v Cmnroku ; v Koprivuio"*. okr Kozje; na Muti**. okr. Marnberg ; v Gradca (aejem z rogato žinoo). Dne oktobra r Breiicah («rinjski sejem); v Gradcu (sejem i malo klavno iivino). Dne 31. oktobra pri Novi Štifti*, okr. Ormož. Dne 2. novembra v Vitaoju**, okr. Konjic«; t Ormožu («rinjaki sejem); v Imenem (aej«n ■ ščetinarjii. okr. Kozje; v I^ičah <«»-je» z drobnico), okr. Arvet : na Ptuju (nejem • konji, govedom in tčetinarji). Dne S n o t e m bra t Pi*ecah**, okr. Brežice : na Bregu pn Ptuju (■vinjaki aejem). v Gradca laejem z n^ato živino in koojii. Dne 4. n o v e m b r a v Koaji-cah*: pri Sv Parin pri Proboldu«. okr Celje na Spodnji Polakavi («vinjaki «ejemi. okr. Slov. Bietrim. Dne 5. n o t e » b r a na Ponikvi okr. Šmarje pri Jelšah ; v BrotK«h <*™£> wjem). Dne 7. no»e»brapn SoriCeckrj-. okr. Celje ; na Ročici-, okr Gornjigrad ; pn Sv. J»nln-, okr. Arrei ; pri St Lenarta v Slov eor-. v Pekla*, oke Sto*. Bistrica; pn b*. Vida uri Pt*j*~; r Broti«li-: t C-Jja*.
12 «kraja Ktz|e. Ljabi .fi^e«*1 kot dovenaki rojak boée» malo loči narodni in * hm da bi ae moje b^ede mannkat*n radikala č*«n;k k «rca Txel Vsakema člo«*a ni »ogoč« nradaik biti. To gre večidel od očeta na »aa, in k uoaehna karta, ki ostane t avoje» krajo. Ali mi drago lja<totvo. - ker »do«tnje na nafa ljubi slovečaki tealj: «koraj oanamo. moramo iti tja. kjer nas krah čaka. raaven Amerike nentka država Zato todi nemški narod, ki nam je Kiaed, u .nik, ki ae raafarj» 60 «evecnega ljubo :meti. MmIov imamo pn na» bolj na Wiko, na deželi pa ni »oguče, da bi mogli vai kruha «iožiti Mest« rabi rokodelsko ljnd«tvo, na deželi ga pa oe moremo imeti, kar raareo par iošterjev in tnidarjev mojstrov primaajkoje. Sta-riii tudi ne morejo Taen otrokom domačije za-
rUti, ampak «amo enotna. Zato »orajo_ t*U,
■o odraali. po «vetu iti. Kot «loreoaki Unt „ i- todi meni. mojim «tarifa», našim doi in sploh velike»u dela Ijod«. tako «oddo Našli smo pa daleč na Pruakem drago ljabo_do-movino. Delati «no «veda »orali, ah «MloiUi „no tudi. da «i tdaj lahko kopirno malo domačijo t nati «lovenaki domorini. Poleg tega smo .e todi izobrateoi vrnili. Ko amo tam med nemškim «ovratnikom" (kakor pra»V° prraki!) živeli, čodoval «e je vsak, da naa kličejo .brat« avstrijake".. . Ali bodeoo Hi z«alatek v Srbijo Crnogoto ali Roaijo izkaü? Bog me obvaraj! Tam ga gotovo ne najdemo! Nat kraj pa ae začne «daj porifati. grooi ao trikrat taao dragi kakor preje pred enim letom. Dan za dnevom prideio nazaj r domovino in vae poknpajqo. tWd «e nanovo rida. Dorna «» pa »faj pridni in po dela beremo časnike ¿d«j «e»e razločujemo, k«j je prav in k*j ne. Zato pa pravimo: mir in prijateljstvo Ne»cem
Irk often ec.
VlalUrak« teiaje priredi ttajer-ki deželni «bor v ča«u od 15. februarja do 1. decembra 1911 na «ledečih «vodih: deWn« aadjaraka in vinogradnitka tela v Mariboru m v.ničarake tele v SiTberborgu pri Leibnka. t Zgoraj. Radgoni
ter v Skalicah pri Konjicah. Sprejelo se bode na vseh Šolah skupaj «8 ačencev (sinov lastnikov in viničarjev, ki dobijo proeto stanovanje in hrano ter * kron mesečne plač«. Po končanem tečaju dobi seveda vsakdo «pričevalo. Gledi? nadaljnih določil z ozirom na poduk in Rprejem ojKjzarjamo na tozadevni inzerat v današnji Številki našega lista.
Saeiomor. V sv. I rbanu pri Ptaju ol^ail se je is neznanih vzrokov potnik brivec Kari Pichler.
Prebritani lopov. K posestnici Cvikl za gradom v Celju prišel je neki mož in je rekel, da je bila njenemu soprogu v Storeh pri delu glava razbita. Žena je takoj v Store tekla. Medtem je pa dotičnik vlomil v hi£o in ukradel več ur ter denarja.	..
Zaprti so v Mariboru 1« letnega l lonjana Pšajder zaradi rauiih tatvin iu vlomov.
Poceni kupil je Joief Meglič v Manl>oru od nekegi fanta kolo. Dal je zanj 45 K ; kolo je pa dvakrat toliko vredno. Dotični fant je kolo bržkone ukradel.
Uglajeni parček. Posestnik Jože K<>ch iz Pobreža pri Mariboru izginil je « 15 letno kon-dnkterjevo hčerko Adelheid Stridinger. Kock je radolžen in baje z dekletom ušel, medtem ko j« «apuatil doma ieno « 4 otroci.
Utai. V Trbovljah so ae burti med seboj -tepli. Pn t*mu je dobil Jakob Kovač od zadaj «uoek z nožem, ki mu j« v«e pljoč« prereaal. Bil je takoj mrt«v. I bijalca Jakoba Blatič in njegovega pomagača Henrika Sabotič ao oddali «odniji.
•Zaprli -o hlapca Antona Kurmanšek u Žalca zaradi raaoib tatvin.
Dva brsta zaklal je v konjiški okolic* fant Johan I-e-jak iz Gabrovnika. Oba brata Jote in Lovrenc Falnoga sta toiko ranjena
Jm Koroékega.
Pmld eo ai «trar pre»ialih in nam ne pobijajo ve.' svojih .popravkov' po g 19 Kdo je slovenske posojilnico v to .popravkaiye* nahuj-I. m lahko vaakdo miali. Po oafaaa mnenju tiči dr. Brejčova kanclija aa to lumparyo. Ali naj stoji te dr Bnjc ali kah dragi enakovredni jnriat x« t«m. — rm j*. Oa je »oral dotič-pt prvake tele .Št^erc" tidiora« po»av« na-nciti. Dvakrat »> namreč klavrni ti . popra»-kani* svojo fa»karijo vpoalali in dvakrat jo jo naš urednik nazaj posla1. Sela Uwipt wo tako [«ah, da «e je »oralo ¿» kanjo t taialu zaeta-reîe postave «prejeti Po^ilničaiji mai seveda niti .popravka* spisati o« zn*jo Zato Ji». J* moral neki advokat pomagati, ki se je pa tadi presneto slabo posUve nčiL Večidel smo dobdi t« .popravke* i« Ceiorca ali is Ljubljane (!); to je doka«, da itiejo korotke si o vene ke posojilnice pomoči na Kranjske». Zanimivo je tudi, da «o ta skosinakoz slovenske po*>jilnico naslov večidel nemško napravile. Torej ji» j« «nanje nemščine I« koris'ou in prijetno ? Nekatere tih posojilnic niti toliko denarji niso imele, da bi marke na piama kupile: ali je morda .«ntralkasa* vse požrla V ... Z eno besedo : v«e to »poprav-kanje* je končalo t volikanako b I a m a ž o za «lovenake po«ojil-nice. 0 t«j blamaž« bod«»o »car fa govonh, k.jti ni te v«eh dni konec. V «plotoem pa Tpra-ftamo : kaj ao hotel« alovonake posojilnice a Umi .popravki* ? Reenka je, da ee kerriki ktori-kiid vbege k»ets ra več mUljentv	in
e«eljtfali. 1-toUko j« resnica, da korotko ljudstvo Izgubilo vee zaupanje «o klert-kalnih posojilnic. In to zaupanje «o si hot«li prvatki dohtaiji in politikajo« farji potom neumnih .popravkov* naaaj pridobiti, kajti .Stajerc* je bil edini liât, ki je v slovenskem jeaiku ninico o tej velikanaki Wartkatol h.«p«rijl povedal . . . Ah ljudstvo na Korošnom u« ood« tega zaupanja nikdar več dobilo!! Nasprotno: v kratkem bode pričelo v kleri-kalnih poaojilnicah pokati in potem, Ti fartki latniki, bodemo videli, k d o j e i m e 1 p r a v I	.
Si iakeb V Bažo. Pite re nam: Sirokoaafc-no po zn«nem načinu je naš K«*un .popravke* farikii. posojilnic okoli kazal, katere «e jo kakor v fabriki izdelavami. Otabno je Ražun ka«d na
Xa (>ro¿ij j* it,
• zemljišče #
I fi i«ül ure ol Ida ribi .ra r lat obCini Vod-i¡r iWadlU:i cbf r-a I*,!»r»brr» » obar«. 17 oralo». ï orala virom«, < amrnkaiukim riaiadooi. t orala hotlr njivr. travniki u, Irp »adonnant, bita z dankim poil-.pjrn.. Jivina .r> vi» potrrbr« l'or.udba i» Karala Sari. t. kr. uradni ■ pokoju. Maribor. poitoa ul. »
OODOcoooaoooooDooo
I
pozna že vsakdo!
plakate, s« katerimi se je ljudstvu pesek v oči metal». Kj. frjmcšter Raiun. s takimi plakati in ntfeipr dokazano. Ako stoji Vaša posojilnica tako dobro in je tako imenitno oskrbljena, z a-kaj pa ima potem i 111 a b u I i r a n a v e i j o s voto denarja, ki se ga je iz p oho «lila pri ¿park as i v líe I j a-k u Zakaj ne daj" sama denarja in si gr<- raje denar iz|-osoditi k drugimi blagajnami ' Radovedni smo. kako bode fajmošter Raiun na to vprašanje odgovoril ? Morda nam pošlje zopet »popravek-. Ali zemljiški knjigi r:e more „popravka" poslati. In iz zemljiške knjige lahko vsakdo iz|*zna, da imamo mi prav'
Spodnji Drauburg. Piše se nam z dm'- 24. oktobra. iSrnrt gasilskega v e t e r a n c aj. V najlepši moški starosti .r»7 let umrl je p<> kratki bolezni dni- 21. t. m. dale«' naokoli znani in priljubljeni gostilničar Ignac '/. \v e i m ii 11 e r. \sled svojega zvesto naprednega mišljenja je bil splošno spoštovan. Od ustanovitve tukajšne požarne hrambe fl. 1*84) bil je vedno njen zvesti in marljivi ilan ter odbornik Pogreba s« je udeležilo nad ."»on oseb, m. nj. tudi domala |K>-iaroa hramba ter oddelki gasilnih društev iz Slov. Gradca. Vuzenir, Prevalja. üutensteina. 1-eiHinrça in Lavamiiuda. I.ahka mu žemljica'
PcŽar. Po&Citniku ¡¡KI v ¡..idiugu j.* pogorelo gozdarsko ¡nmlopj» / vso krmo in pridelki. N «-srečnež ima veliko ško«lo.
Požar. V Maria-Gaila so |>ogorela poslopja posent m kov P.uppitz :n Wallusclinig. Vse šk«Kie je za 5«; 0«K» kron.
Obelil se je v bližini Arnoldateina poaeat-nik Rumbold. Nearecneiu m- je baje zmetalo /aposti vdovo in .'» otrok.
Samomor V sv. Rupretu pri ( «lovcu »e j« z arzemkovo kislino zastrupil hlapce Sinon Kolienc. Baje jo to iz žalosti storil. k«-r inu je
fcor v alkohol ¡u ta poslednji potem v «crino ki«lino. Da se pa sladkor spremeni v alkoItoL ir.crajo se nahajali v saonem moSiu kritne glivice ali kvas. kateri >c nahaja pa te od narave na sadja, zato zadoiča. da se »dje na drobno stole«? ali zmelje in zdrozgahca ali pa izprelan v>k pusti v odprt« posodi, da prihaja do njega «rak in da je v prostoru. kjer sc ta posoda nahaja, toplina 15—25* C <.e se hoCe alkoholičoo vrenje pospe-Srn. naj se doda soku nekoliko vinskega kvasa in po-xnejie. da se pospeli ocetno k:slo vrenje, pa nekoliko ocetoc maternice. Čim vtfje je topima in čim več zraka pri<!e do soka. črni večja ia pltvej^ je torej po.oda, «.uro-ña i .m »ečkrat se »ck premete. tem hiirejie s« sadm sok spremeni v ocet. Ko «c sok skisa in učisti, naj se pret4.ii z g-Me.
Podsipnlnic« sa hranjenj« krompirja se napravijo na sledeči način: Poravna sc zemlja približno I r» m na irokem ia 23 do 30 m doli i ne in naiuje krompir I m na vnokem * obliki strehe. Da ne bo padal kiompir tri rob tega prostora, naj »e dene ob robu nekak slamnat svitek ah jva naj «e i «kopa na celem pro-Moru zemlja za lopato globoko. Nekak jarek pa se sme napraviti le «edaj, če ni mkake nevarnosti, aa bi veda Osujab F "d krompirjevim kup«.m. Zemlpiče. na katerem se hoče shraniti krempir oa ta način, pa rr.,»ra b ii pel. čeno ilovnato ali pa ilovnato pečeno. Tak krempajev lup naj se ]>okrije spo^tka približno f. cm na debelem s slamo in napravi 060 do 1 m od kupa jarek krog in kron Zemljo u jarka naj »e vric na »lamo. « katero je kup poki u, da se >larra t zemljo oa tenkem pokrije Kiompir .se tačor v kratkem petni, v. le d česar te rte »n e vrha kuj>a ali giében z zemljo pokriti, da puh laije uhaja ir kun» Kil"..» Jv-ro na.topi rr-.raz. naj * poknie lup J m na d«-belem z limito in obenem dlan na debelem t »lamo S« boljie je, če se dene to pla« slame med /«mijo, s katero se kup zasipi
Polii. Ii ¿ne po nalh vitih, «i zelo nadieini in ikodljivi gow. Pctebno »elko ilodo deUjo goli polfc na razni p<>*itmD'. pa tu-Ji krtmpir iid<>n«jo «čaail- tako. da je podoben prairmu laUnntu lak krompir D«ma »eve'la n<kjk'- vredno»!. O >ul>em «ren^-ou drir polii bol) v zeml;i in cti^dajo kortuatce rairul: »očn.h rastlin. O Im>Ij vlain h večetili prilezejo »k<«i n^jlme lulnjice na sili zemlje, kjer otrpajo »olaio. »rije. f.io! n »ploh v»e kaleče in ruii/- ramlioc Kjer so »e enkrat močno zapiodili, ». je teaki. ,-omagat. Izmed t vali je kra»t«ča 11 rota i, koja tfomazi 0 Dočoih urah 10 tre te na lleio« Uiodl|ivce, mihoT naj! u.ii« tomtoiL Ako »e lto*c4 v kratkem iznetMi te nadloz*. rabili morat iivo »p«o Vtem- «■•o-iKUgaJroo api>o 10 poik.-opi ga le ne ko i ko z vodo, «ako da razpade »anto v prah. O «oj-lem. vlažnem vrč«u, ko prilezejo polii iz zemlje. iaz-.roh pra» na tenkem po tleh -o teW-o^vi Vsaka najrruoj*« drobtmica. ki zadeoe pAt\ ga ukonč» Na u u(ie ic go:o»o reiil prAtei. k> -rboli »e p*ikalejo
Pri
Mli Mrnih
M«Ji v tirani m trranju v udih i rea na nriufili limitah ir>»t'-i« jirri-»u— m
kbtioieoiol
iKslotrlr.-! jitra-
S. Edelmann. Sinbor Riafpiilr It 39 sii
Maribor
i-niw t. f. nf»	r»«»
t» ir f m	umik
■ajttoi^ M.	bUar
„Štajerčevi"
kmetski koledar 1911
Obiegal hode 144 Mr>m m celo rr«o prekrasnih slik ter ■zborno lepo«lomo. pod->4no. zabavno n gospo<lar»ko ne bino
Cena 60 ■ poito« 70 via.
Kdor proda !<• koledarja, dobi enega zaatonj.
Naročajte ti „koledar "!
Ta časopi- s ane 2 marki za kvartal in iiluja vsak tedrn Nan.m mu je rnanstveoo vtemcljeno, čisto ki-ičar%t.o V um l.-tu s.xîelujejo velik, cčeoiaki katoliike cerkve
„llltulielier IUt*eber-. il druin»ki m modni hst (Berlin W, p.^s.lamerstr 12») izdaja zdaj svojo ju-biiejsko i enlko L st k. ita tedentVo 15 plg m je jako priporočljiv Namen mu je. podajati kolikor mogoče dobrih nasvetov g.ed«- dotnovja i n gospodarstva, zlasti z ozirom na oblačenje, kuh njo in klet. vz^oio otrok itd. L st daje tudi jubilejtko dar,K k« obstoji i( breiplač-nega Jtn«kfga zavarovanja proti neeg.d. iz praktične opombo« labfce :n iz domačega koledarja za I. 1911. K«lor heče ia izI«orni hst poznati, pii« naj po J"robe-
prsne karamele
Loterijske številke.
Oradec. dne 1& oktobra : 35, 3:i. G. 3. GO. TW. dne TJ oktobra: 44, h, 37, h'j, 21.
rirr*r II {raka >'. kg uimlr«» rauxi'ii ali i.l^^j« nu i» tuna » »odi in «>•■ traja »od« popo rv>ni» nrhlo Ur
»r |l [Olroi »>|| Votim •» na prati ■»!!). ititlo |-itr»lo j-rr«. «an^. f rtififi t vrrli rodi 1 d» t «irr/n »c». ta ro>rv> jubo, prm^a« |rah k pričanju, taba i Ma¿ijr«o juv> j.nrr** m f '»» ial-»|i t r»iar.o trtxilo, ti ir JO (• v pulra uirrlo.
Gospodarske.
Ko aa rabi kompost aa gnojenja, -e v praksi
čc»tok«at gieii. ker s^ rabi za goojenje premlad kom-po»t. Za ^noje«.;«- vrtov, travnikov in po'ja s» «ne ral-, ti le 2 ali 3 Ha star kompost, zato naj «ulrdo, k« kompost napravlja. skrbi za to. da bo imel več kupov, tako da bo imel vsako leto za gonj«nje star kompost na raz-pr-lapo Kdor ni rabil za rapravi;snje komposta mnogo ap"re »err.lje a'.i pa kak'ga diuge^a apnenega materijami nsi pt;me4a kompostu t prah razpadloi vo apno. Pan naj v pa. da ne j-ide apno naravnost % iilev.Ocun gn*»]rm v dotiko, s-cer ut<eii iz gnoja jniooijak.
Kako ae napravi ocat Is sadja. Ocet se na-pravlja iz alkohola ali vinskega cvela m sicer » tem. da b. run«)"« » po«K-dovau|eiu eceimii hakier:j ki^leca iz zraka če se hočr toraj dobiti iz «iilnrgi «oka ocet, mora *r p^skibeti naipoprej za to, da v «prrmeoi slad-
a potrta r Pfcjjw. Url Nanawaa ! »l. u». A. Ciibaebar. I^M.ir, A. fiaafW. ap-lrta Cod-Aetrtrt M
Pazite vedn» na ime Mla«f I in varstveno znamko križevo zvezdo.
Koljenc. I ¡aje jo to iz žalost bilo nekaj stvari ukradenih
Vlomi so sc v zadnjem ("asa opetovano v M-.lltalii izvršili, tako v cerkvi v Marija-Dorno in drugod. Sumljivi »o trije poatopa«:i, katere orožniki zasledujejo.
Ukradeno je bilo krčmarja «'aarc na coati od Maribora v Spodnji 1'ranburg iz spalnic* 300 K
Po »vetu.
Smrtne obsodbe. Tisú angleški dr. Crippen,
ki je evojo ženo umoril in jo v kleti v apnu tagrebil. |-item pa -kušal s avojo Ijnbico v Ameriko («begniti, bil je te dni na smrt obsojen. — V PiAeka -o obsodili delavca Venceljna Variek na smrt. k«'-r je prodajalko Antonijo Pfeifer umoril in oropal
Književnost in umetnost.
..Das neur Jahrbnndrrt". \Vocl*ni<hnft ÍQr »eligióse Kultur (gla.ilo nemlkili katol.ko». izdaja dr. Ph. Pubk, Miaclienj 43 zv-zek viebuje _0 naii orgar.iza-eiji-. „Trikratoa «topioja lastnega proglalenja Boga !lo-veétsu- (sp sa! I' . M-n«> Kaale WodMgh); ..Moda in social »t^n» nr.nltura' il.uise pl. I-eon llunolsiein) itd.
S l«Ha U»1»
■	'» -	t IO«>
■	(r-.naa laalaKa
t S torek 4 Machine
• 8FY, m. *. VrMia t« Z	čattb ] M«
Zaslužek ! I t*
t-4 K na daa in »taloo rto< prnirtjr lahàe KUtlijr 0or. a £4ido mo)M ukiii u b:U ■ Jmill«M- - •
•dulra
taord; nocavir*. »odi^ n •fonn» o4rib». |'r-dui lr«boo. I\.l»à uMonj. «Id«!. Ij^o* d* ne Mori Tro» !•»« pil« Irajiir »!-lK .Vod.i». «tW-l rrod^tl U.UMIJ. Podjrtjr i» dom»/»«" d».. U» —I* (.rMotol k.rl »•!( Uaaal. Manatí It ' 10«
Brivski učenec
af — fi dobri«! tiofv-pn c fcan Paidavk. - Br»ti»ak aa San
Pridno, mlado dekle
•pr^BK- m lakoj k.< baiaki nra na raiun Znati <°11" ■Mnrciao HM-I _SI.ru-.li.Vraa iladNmha«.-pr: (»;«. V'
L
MAEEI" kocke à 5
pomagajo stediti
h Dajejo, la i vrelo vois -s!rte. najbolj»«, a ijmoCnejio govejo juho ia iupe. sote, pri-kuke Itd.
H
fll
se
COG
coa
ï pr j'lji l'S. 1"
'irim
osehit
«roški
Ali imate bolečine?
RevmatičiK-.gihnčnc.Kia. oboi, zobobol I Ali »te »i vsled prehlajeoja. prepiha kaj pridobili f Poikusite vendar bolečmeodstraniajoče.oidravljajode.okrep-> sredstvo i-ellerjev fluid z zn. .hlsafluid«.Toje res dobro 1 To ni samo reklama I Poskusni tucatSKíranko. üdelovatelj »amoapotekei FeUer »ijtubici. iílsapUu N» 241 (lli.atsko >
čliko manufakturno trgovino
na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien)
Johann Koss, Celje
tripomAftmn raradinj ene aolidooeti in nizkih cen najtoplejša.
Niji-ffiti prom»' Nob«i- Juiitiin» kon. iml». Nijuiiijlj ll»li» »<hI» \ol»lir neraniotli tx f«i»lf« U-i.
i *e v vflikil: množinah nakupuje '«1 <mkrbn>»t»a
deželne hiralnice (Siechen-haus) v Ptuju.
Mesto 40 K samo 6 K
fnlamiii ukip
m* Gamsova brada
fi	t»	1. <m <•-■«» «Ui
i k» > »Ji« ifWi c-»«.i u, II .brv»..* tm-rn. Mu,«J U-I i k IfliU 1a rtnx ^	priaiaa
fr.iotloa N|>P I«'*!,« f/ l-iiai*iBT*)f
Fenichel Dunaj IX. Alunutterguoe ] tfj.
»•«v««.	p«rn.	*a
Pri šparkasi mestne občine Celje se od 1. »umista 1910 naprej vloge vsaki dan obrestujejo.
Ravnateljstvo.
Zelo uuodna kupčija!
r v nekem rabatu na spoditipm Sta-
j z 5 konji. 5 vozov. .t »aiii. ve£ |*rov konjake j uprave >|>a hi*a. itala iu g'wi-xlarako poelopj.-. ! C*na 19 000 kron Zamenja se tudi za gostilno. Vpraša ne v rpravniMvo .Štajerca' w
Re*ti V) :t—12 metru» «iolgi od <k*brega Hanela. barhenta. kanevaaa. okaforda. platna itd Garantirano zelo solidna ¡oatrržba. 1'oilje po fovzetju. Pri naro/bi naj Be natančno na» lov napravi.
Wenzel Prousa, Hertin
it. 15 b Ei pel (Čeiko).	TÄ
tobro Aol.nko izobrazbo, ki govori n«-mAko in wri*ko ter je zdrav. aeJakoj *pr»*jm<\ mtotako en hlapOO Naalov
Mannheim.
Največja
fabrika lokomobilov
i'ga koni'D'iiia
Oznanilo.
Prod«'» »voj mW in U¡¡o na »lamini moini »odi. kjer ;e «mirom <V>»ol; m!fij» in uganja V mlinu je nori ¡ciro »erk o» fam par«- kamnov. vtr ntotao Z'dano :n i opeko kino. i-»^* je tudi v dobrem Manu, one n. leto 1000 do I4Ö9 kroa i«slulka Zraven je toliko zemlje, da te bliko redi 'Oa kra»* m do 20 sv:n;. Zri., u )•. co »n m »imke h«ajdr Pol ure od Polianikc powaie Umci I^K-'v PlankeriMetn Kjjv:\ kateri ielijo kupu naj u ojiedafo. bo pra» po ceoi. Vei pove upravniitvo .¿«ajerca-.	»3
Josef Sri ni z. Olje.
Avstr razpri «lijalna
Emil llonii^manii
Düna) IX
*
n-iiiu 1'nSl rMUia iKrt) 1910 irrrr najrli* c-Uikovaaj« ■ driarci f*»tnl diplom, i n i
Dva
«e sprejme pn V. Leposcha v Ptuju, n
(Priijcelholzi
l<er klaitra 20 kron od železniške |"»«t*jp ''«• lirane ?<■ proda pri g.
!«nela, dobita takoj trajno delo. Tedenska pla/a 'Ji> K Akc treba. ho denar za potovanje posodi. Naslov Anton Orač. '••vljarski mojster Laiki trg.
Najnovejša
bencirn. - z^otezje
■ <> pri|Kiro'ijive za km«*tijnfvo m obrtnike, lahko •nj/|ji»e m trpežne o<l luoo K naprej z 'J do tudi prevozne, ali pa na npzaj'x'i plin ¡" do 2ÖH l'S za veijo obrt.. |iri|''»rot'a j->d '""jim jam«tvoin in iisfodniin; pou''»ji Josip ¡Oschitz, -tr-jfii -t;ivb<>iiik poila Grafenstein, i^roiko. M: " l^ov.irjarn ter i ■ -Ijpih i J-irke. «'•• mi naznani, za kat»-! • r;il." «»*ir -i!'», naj
Hans \\ouk. Tolicanc.
>Ialo posestvo
(»bfltoječo iz 'J nob. hlevi, -k^donj. pre-a. klet. v.«e v dobrem .itaini. 1! njive, .^adonomnk brajde i ' ii. u* zavoljo draibiii-k.li razmer ;•<» jah<. ii<_>'h||:( ceni pro(!a; c^jilni" j" K V | r.i;ii -«• pil Apoloniji Vi80Čnik. ; '!< rna<"i' Vili >• r na I* i > o M IV,ta Hoče :>r» Maril.'.ru
'»" po k«. .'Ü! vinarjev, moka za kruli »in . »ne dro ;< ipecerijnko blago I »'-i e« najec iii-j«. pn
Hans .Sirk, Maribor ;,s
Hauptplatz.
r
Bolinderjeva družba za izdelovanje masin
Z. 0. z. Glavno zastopstvo za Štajersko in Koroško:
NaJMJi« pni»ka razprodaja I
Ono perje za postelj !
V	1 k«. «l»U il'Mill I K. boljfcb S
-rOX K «Ut;uM tolik t K BO h tolik
IJC _J _J L i t toüh •> t 10 b: 1 »l
^•St^VJ MjWjk.h. IM*M»Wlit. llMUlk
6 K «O t». 0 h. 1 If üiuma Ž^^LJ.flBSC»/ K»Dj nt t/» 6 K. T K. t»>»m 10 K: najSMjH pr»oi IS L Ako »» 6 K poUa franko. ac~	nostoUe -v«
Il kroUrfa. i<Wtn. pu»»r« tolr** »L mn*«'r» rank m»«. I llk'lt 160 en. dol«. 116 <o> «irok. 1 * fiaiilaa MlIUM, >uU i*» cr».. dc.j». 5» cn>. »rov«, nagriapn. « i. or.ro, »iti». trsiniB il. IU» Dbiia P«)»» «	f .r1.4»»*'.?0.1'
bu. X« K. (walk. Iik.au 10 K U K. 1« K 16 K »!»•»' klaiia. 5 I. I I W, * K Ü* |<4i,. pc potinju od ■ • ï ........ «-.»V»	al¡ »rmt»» '•»nkn .to.nl-*.«
tu n» Jot»i* itoMi uu; & Bsnlacb. Deaekenit* Nr. 716 H«lMnM Cnuk cnla ir. (ranks
ft° Krmilni stroj
✓	r.Futterdampfer")
JlHK^ transportable peči s šie
dilnim kotljem. surove ali ^^^ emajliraix*. rezalni Stroj
za krmo (Hncknelfutterechneiden, stroj za rezanje repe. šrot-mlini, pumpe za gnojnico
ter vse druge kmetijske mašine v najnovejši in najlKiljAi konstrukciji
Ph. Mayfarth & Co., Dunaj
II., Taborstraase itev. 71.
ZahlMajtr battirfM cnutr xa»'<*i) m Iranko. IV-
»tU ;nk> .i. u|o-j-pK»<lajai>'	M0
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno!
l'r»nHj» .lu» riiprodjj» m» .pr»; » poloU;. U W K • SO blrfiraU »»#»l.lûo ráiU» ¡Aoft trnrt ¡I kar	Sr,c Upi» ur» Uu
ima doto> .dwí» 36 .mo AfJ-r li!*»^ pr»»ir»^ ma rak«	.r )• na »k*lr>»Bi po«. • K»
•m ilaia» arrfUaraa Guukiii a.
.'I M.be, 2 kuhinji, klet. hlevi za govedo in svinje, T oralov travnika, na glavni centi proti Ptuju, se da takoj v najem V prate se pri upravniitvu „Štajerca".	ht«
BtJf7	z a a » »s
V «k ."url 4M» — it* yuUMtrmc »»r*.
ifrrt niii- c»f .iifii^u dorolpm. r.llij I uti/r po porwlju
E. H0LZER, Rrsksva, Strada« II
t a»1« votiko« ia-kára an dobivajo i* •d 18 krail naprej
T nori veliki uia aafaktarni trgovini
Joba»» Host
as keMvunkeaa
«Ure.
liahki zaslužek zs vsakogar, na deželi in v mestu tudi v čisto malih krajih 1'oAljite svoj naslov le na |>o¿tiii karti na firmo Jak KÓnig.
üunaj. VII. 3. Postamt 63.	-t*
Bolinderjevi motorji za surovo^olje
so poceni in delajo jako ekonomično. Za tm>' delo od 3 KS naprej.
Lokomobili za surovo olje. Motorji za barke.
Po zelo znižanih cenah ' si;
Ivan Berna
v Celju, gospodska ulica štev. 6
•nporoí» i'Mv	i»ki|v »kital ta i->iuW»>*ko bteo u,
oriato	n- nySkib. d*rart.b m o«roi»il.	UM
n»r» >n '.^fr»	««■■ «a «rric». UfH> rr4ao t uj
trsti liWn. Cnpo«o<U» t.«i ij-.-i-u.ra janli ia Ui^. M> l>r J/T te ¡-i ro"x t Mu.i 4>lauuo tf »/'»aj^ •» M P<>{«avi4A rwiú Mu. "B* M4t4sr. /aiumi.)» larobii profa po »¡Hju
Me$éanska pama žaga.
novoa Mm trya (Lendpâatz) v Ptn^a h kiahúos ia pli—rsii» hite pwUvijMM ja
(iarantiraiio originalna nalurna vina.
iUjenk» 4*trl»o nao............ K H —
aUjertko nN 11 «oe* ......... ..... iS —
Sulfilo Ükf.visu, najfio»^............. 4b —
Tf"»no "<Wi »f»i.o /ioo...... .......
üütbdm. l*U. éi»o aaaiino «ino......... ht —
Hnúnf b»!.. t no namiano «M ..........M —
Vwlii— brú. itara naniii.-« »m»........60 —
ft, vfj lilnh podaja in lui'j i;« od «aekr IMj » iwa po »lopju IpvtM»	^^^^
Vinske sode "VI
ra»oo apraxnjw u a:*.U od ft*»--700 I. U» 9(10 Kart^o« aVi* i"". Jjban». p<iiu .1 k<«laua. m pwsi (<oda
Otto Kuster. Celje na Štajerskem. ««i
let hlodi, itd pe sabteri uksj raa i pa sme t odi sua oblati, vrtsti is soahati i. t. d.
tvhna maéiaa as fvsvea^a aa plst«. ki	to« «te. béétk
Fathè Frères.
(Lohn und Mautvermahlung). ter omenjava vneli vrnt žitjs preskrbi najhitreje in uajcetieje valčni umetni mlin v Ruiah Maria-Raat) pri Manlx.ru
reko« vae drage aksteme I*tete se ne obrabi^ - ti- praskaj« ; čoje se resnÜM MZikO. Cenik' aaateaj in Irsako. Predstavi brez da bi nM k ntknpn
J roda se i>ocern
posesti»,
ki »ii rim 4rl»ti>. Hi \riuot— tyr1t.y Itra-.tarr |>. hh»ti »
ujM'j» <l"ib»t.<«. tUm* M.U	l ut* I.,«» I U*iko-
t*rj* Mai"i»ltiO « r••l->d»»«k» iiotioyi* / ".v* njire 10 i ariuki u'»i«iru ■ 1,1« 1« ha tramita & "■» r -ida n.iai-j» 41 ba V-i i"» t l'Akini»«. «l'Uni
Domnig. Lavamünd fKon>Ako).
„Ella" ^fRkk pomada
ürntimi	KlMljín
Postavno ^^^^ÊÊKB^ ''•'l^r-., »«rj«M
auri ub.lJ«Ma «pli ra
WjjIW/ kllr*. poaprl. •»•: okn lujt V A si«/ in Wi'' oídlo. ft'u««>l. tePJ lap* Prraiiraaa Pan* i»vt. ilsla Vy ^ {j ardajla '••tal 4iplMi. ■.•!•! kru V
K a m 111 s Mltzky. Maribor, Gosttieflaiss 2 3.
Ka/oeu I» prol. lovirlj'i aii napnj «ia¿U Oii» I podira k Z .n X lio. ï pw^l K V— in K »U.
orar v Ptuju (teater.)
Fabnka kmetakih in vmogradniakih mailn
Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju.
čas za kopanje: oa delavnikih od 12. ure do
2. ure pojioldoe /blagajn-i je od 12. do 1 ure laurt». oa nedeljah in praznikih od 11. do 12.
n». opoladn» 1 ko|«e!j z vročim zrakom. |>aro al: .hrauaebad* z rjabo K - -«0: (».-tr-žhs K 10.
— urar =
T Ptlljll
imporste »t^o Bogato n dobo v.r insi a»lo£o •
• ■ - - vm« ' «aaKOiir. -
najiHi»r,«e rltšl. aklatUM strsla. stroj« a. «asqje krae. érst-mllss. sa rsss^js repe ' "blsr es koruM sssalaies sa nstaloo. tri 1 rjo. »troj. u m+k grabljs aa aarro ročne
il ,n<Iv:r!-fi|) ur, • '••r.^h^ufccheoi ss mrvo - -.t. stroj sa ksisjo trars te litja - "J. . s»dne mline » tanKomt. • aidravhtne pr.*., pre«« sadi« ic
»ico Or...;	. : IlcbdpraT. rkf
•■ • •■b.J•!»<, w r ' Ami k« .»i- <Gu*atahl). rsssrrn« d«J*.	i.	ai .ki m garancijo
' - »Jaf« (ta*) te pri ™» p». iLtto «eJikri raap<>iil(e»«k^ .
<iob< rte p>j ls«toi iz!» lasju. ot-o*™ pa v b-ilj'i ksknvssti.
9r txl r fiii tjcji« Dtv «r
-H
:» $
:B
:S -g
-y
ÎÎ
I
S
I $
II. 5.79:i
RAZGLAS.
Štajerski deželni odbor je sklenil, da v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni kolturi in v prometa dno-drevesne šole ter v napravi sadonosnikov in ravnanjem z njim tudi leta 1911 priredi stalne
viničarske tečaje
in «iver na
l.i deželni sadjarski in vinogradniški soli v Maribora ; •¿.I deželni viničareki šoli v Silberbergn pri Leibiiicn . :;.» deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni: 4.| deželni viničareki šoli v Skalicah pri Konjicah.
1."». februarjem m končajo s 1. decembrom l'.'ll
Leibnicu 26, v Skalici pri Konjicah 12
Ti tečaji se pričnejo
V Mariboru se 14, v Zgornji Radgoni 16,
sinov pose*tnikov in viničarjev sprejme.
Lc-ti dobijo na omenjenih zavodih prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače * kron.
Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za preddelavce in samoitojne
viničarie neobhodno |K)txebno	.
Po končanem tečaju se vsakemu udeleženca izroči spričevalo o njihovi porabljivo-ti.
V s vrho sprejema v enega teh tečajev imajo prosilci svoje koleka prost« prošnje do najkasneje G. j_;.uarja 1911 deželnemu odboru 'l^*^- j roAnj&h ¡zreino omeniti, v katero preje omenjenih viničarskih Sol hoče proailec vstopiti Priložiti je tem prošnjam l.j Dokazilo o končanem 16. letu življenja.
2	i Nravoostno spričevalo, katerega mora žapnijski urad potrditi
3	) Zdravniški izkaz, da prosilec ne trpi na kakšni nalezljivi bolezni 4.) Odpustno spričevalo od kakšne Ijndske šole.
Pri vstopu te morajo protilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. decembra 1911 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tikočira naredbam deželnih strokovnih organov pokorili.
Gradec, dn¿ 17 oktobra 1910.
Od Štajerskega deželnega odbora. I4-
Častna izjava.
Ju Josip Vidovi.*, poseetnik v SUijncih obžalujem. da sem g. Štefana Gnilšek. goslilničarja v Stoječih 7. neresničnimi besedilni razialil in se ziiivaljojem, da je g. Gnilšek od tožbe odstopil. -
Ptuj, 22,10. 1910. ,,,	Josip Vidovit.
IVem
o od 1.

mojo dobro idočo gosti januarja 1911 naprej
BV r^ajeam-nllget "VB
ali
= natakarja na račun. _
Jako dobri prostor za krojaškega mojstra. Vpraša se pri lastniku g 6eorg LankO. trgovcu in krčmarjn. Trofui.	'J*
Pekovski učenec
f takoj pod ugodnimi pofioj' »prejm» Todi sprejme s 15. novembrom misjši lant kol bišni hlapec in raznaševale- peciva
= Parna in luksus pekarija Celje. =
Grazerstr. '■>	»a»
Protla sc poM-stvo,
ki leži eno uro hoje od I^avamuoda in ima gostilniško koiK-eeijo Ur j- vetano z žago. domačim mlinom. AUmpfo. 13 jobo» gozda, deloma ra j-.dirati, .'11 johov njive in travnika, z živim m mrtvim inventarjem, za 1 H.000 kr-Mi Ponudbe pod ..Genle1' poste restante. Lavamtind.
lite se v najom
g o s t i 1 11 o,
ako je mogoče zdrazeno z mesarij o. Najemnik z ženo v obrti priden in ima kavcijo Ponudbe pod „Hilda", poste res-ante Unterdrau-burg.	»»
knjigo čisto zastonj
Sobi 'ull" ki e na na. oton*. lie prii-akamu I« 'tl»I •* f.o r- "¡»IM». 4a«f»iafia»o trpeti
v**™*—1 VP4"
Moor koi-iko. to "T ri. is m r»o"
t trm. fmsutm*. mrmJf

c.UiB kaUiaiB •
cal.anrfm Uaj«
T» t «j*, ki jo
to« «»u«. .po*;--» « .-»a.	i*S»
,,r_, iiikhi • ssns « l«»ik®	u»»j ••»-
? Eleklro - terapeulična ordinacija,
Dunaj. I.. Scbwangasse 1. Bezzanin odd. 74.
■ »p.	».'to. t»io
Elaktro-tarapaattôna ordlaaolja
' DUNAJ, I-, Bctwaníaass L metj. odd. 74
: "-VBSU&SJOSr-**
Pridna deklica,
ki je bodila todi v nemško šolo v Hrastniku m ima dobro spričevalo iz nemščine, bi rada dobila alažbo ali šla za očenko. najraje v kakšno prodajalno. Naslov N. M. *t 112. Mraata*. ?
Oznanilo.
Mi vam naznanimo, da imamo veliko zalogo
zimskega blaga
po prav Blzki ceni še kupljenega Pnloino-t vam je tedaj dana. da ai izberete dobro blago po
nizki ceni. Naša postrežba je zanealjiva in jio-štena. to vsaki lahko priča, kateri je naš Lupec. S tem vas (-.zdravimo in vabimo na kup
m n Fittiik mm i mihr
tr«avoi « Ptuj«.	wt
Veliko p rešeno čaiije !
L 1. ■ U'
Ho» iratrii po«Ui M «ima p>"	-'» ' "OtKO, Z"
k- w pniFn S leu. I	' »'•«<« - r-^'. 8
rsii tot«-..	I	" r-« «. 4rM««ijm
lin I H-ic u ci(W» i Wi-.-irom. I 'ht b">U im IN-. I kr-oo	,,<*> u MM, 1	il	'
t*y< , U.A. I l*r r-r-ko. u m.nWlr I K«n*.'»">>*. t«. .lio . c«l*M4«iTorM>, I a-i... •!»»•« «	» <*)-
b ¡vt-orrÀm'l'" »'¡iko	" ml»-!- m
Z,r I I o» .IB: .Hn-V.Il«-. JO t«'d—to. - kor-pona-w .» U b», i 41. pr^lmK'.r V h* — bOodrx) poO^Mvi V». »kup«j . ki r U oc.» d«n>r «T»««. ko*u M».' » ♦
r «l-l.l krak... « I. I» »n. kar ~
a„f*4'. Jrasr as-J
>oooooo<x>cotx«K
Veliko presenečenje nikdar v življenju ve¿ ta prilika 600 kosov samo K 4*20.
Fn. krurti ¡~,i*t. p,« •»k"»'» I "tVo V*	gs-
iurt»* > Wâ. I mo^us 1*1»c krsrala u	*
robcer. I nrtai prtUo i. totyo4e 1101 m. kun . I o^m
Cvlurm dim.k^. kini* akMoji il 1 kr»w kol^o» u onml. t. moi. Imrfi k • 1-it^l iitTjfOŒ, I -Wp	m. ¿sms,
I par uk.no. • palral-l^koo«. I IrMoo UfOO irtsio is I »r di-rar. ca. I par »mol koolo». 3 (radoi ¿«fcM alalo • pal^l «al,0fw». I rti«V*. aH--.» u	. oaj>pfc raa«l~l.
mu » rt-»«	. vri*l	u ral>4* 10 atan, prakl
imt* ijBl.aTD.k p.^.B >a r-i-x>' ut «trn- tO prrimctor is ■p«W«KO. m * V« 61» , k* po'r-Wiiè) irMaloi V» i) i ur», ki ^ udi U	«i-diia. kolu fc K l'o*l/e
po 'porvljv. ali napr.| pUe.lu d.oajN« W.ralna rM^oal^r»;«« uii> P. La*l K rak .«a. .1 W> NH Xko ^ J.a —op imioMm. Dfi-loti •» Dima imVB.1 knlr». Kar i* áoysir. i-tsr »auj. I'll
Poiteni fant !
IkVn k> p»o. m rs «talno »lull-i. po lakkcii Ifjoïim. ali ki« i», lo •»» pff a>l;»r k-iaj KM, klflini Plija »Uro,' n IH.	po*rn
bar imofMi » fCTorii in p. Mtl fcj* «•■. Mj •• *>'»•» p>i apr*<l ..su»tn" W
Čevljarski učenec
c uko; f»r.jn. pf- K»4«lfi Mra-k. '-ril. Mar»MllfaMF __•i»'
Učenec 5
is tli •»•»«o w Uk"! i,'*jiD» l.ri Jm Blal.ri' miiar/u * Hr.ll'«» .k -Url š>a,••■»<>.
fit Osveženje toka krvi, delovanja živcev, okrepča-nje kože proti prehlajeoju
Kot vodo za glavo odnosno za zohe in za olep-šavanjc tenia
neobhodno potrebno je
Domači prijatelj
Vaš zdravnik
v pravem «mislil besede zamore v imenovati na^e Diana-1rtur-t ¿-nje vsled njegovesa izvrstnega vpliva m njegov« mnogoetran-ke rtMjivosti Cfiia m:\te steklenici K - ."»o. prednje K 1 2<». velike K i Se dobi povae.l. kjer ne j.a din-ktno .¡»lana-Kranzbrannt-wein-1'roduktioii (iee. m. b. II .
Iluuaj L, llobeuetaufecg. 3z
\ am Dianu-I ranz ¿ganje rail pri-poroda zaradi njegovega desinf«k-«ij«kega in vendar oave/njodega vpliva, ki prihaja v glavnem od njegovega dodatka — mentola. Teini-ljna snov Diana-Franz-iganja je najlinej-i. dvojno prekuhani vinski deatilat
Zgorajsna varstvena znamka va* varuje pred ponaredbaroi X;t!it<--vajte pri nakupu le pristno Diana-1'ranz-žganje in pazit* na to. da noei Hteklenira vpri*iaiio ¡me ,l)iana* ter da imata coba in plomba go rajonu varstveno znamko
Priporočamo našim gospodinjam pravi r^J? R KCKO Y: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne.
.11.riui it ju.
Uatonovljeno 1863.
Uet*»ovljeao 181,3
G.Topham&C°
i	družba z n. z.
fahrika mašin in livarna železa Dunaj XI, Gudrunstrasse 159
izdeluje kot aperialiteto: „fcoligattftr" vukr vrste za ¿age na paro in vodo
Vse naiine za obdelovanje lesa. Kreie-iage, Und-
¿a#e. marine za oblati, Kr»»-m«6iue. Koumier Sctudmafaii*. maAine za pri|M>goj<-no pobikfo, Ka«*-maline tranamiaije Froflpekti, preračuni troftkov, obiski inienerjev zastonj.
Karl Kasper
trgovina s meianim blagom in aaloga aaa*dnik*
= PTUJ =
(.» ¡-.t --« ».o«, »«(.'j um»	ne>
Špecerijskega blaga,
nadalje smodnika Io* m. r.vstrelbe, cmdinore ter predmet*« tnoiucjje 7.« I« »v kakor patrone. kapaeljlM, irot itd i-d-l- «lavno avojo zalejto « umetna gnoju za travnike, njive In vinograde i. ■ Tomaiova moka. kajnit itd . nodalja raffla-bast in bakreni vitrijol ud. po naJnliJUi
INGER
iivalni stroji
K"
...
obrtno in domače šivalno dete
S« dobi pri
Singer Co. tie. dr. šivalne sirqjw
Ptuj, Hauptplatz St. 1. «
Cementne cevi. plate za tlak. tmge za svinje krmiti, troje za majati, ter vse druge cementno blage i« cementne izdelke, nadalje apna, portlard m reman cement. ter vae vrat« strelna
epeke j«onujo najceneje F. ROOATSOH, IMCTKl OMSMfl MJfi h TrprlH i Moa MbMn. EarlberHlr bttrtirm ti
Brata Slawitsck
▼ Ptajm
priporaeau nrvrau» iivatoe atrvje (NakaMachutM) m >i«
<J*1 c«a.: 8inger A . . 70 K — b 8inger M«diuoi90 , -Singer Titoma 1 20 , -
Ringachifrh-n ........140 f -
Ringachifrhen ta krojade .... 180 , -
Minerva A..........100 . -
Uiaerva C aa k-ojade in čevljarje 160 , -■owe C za krojače in devljarje . 90 , -Cylinder Kloatik aa derljarje . .180 , -Deli (Beetandteiie) za rtakoiratur airejo. K. cene ao niije kakor poraodi in ae po pogodbi plačuje todi lahko na obroke (ratej Cenik brca-plodno.
XXXXXXXXXXXXXXXXXHXX
Wenzel Schramm
izdelovat^lj godbenik infttruznentcv Celje, Grazersirasse 14
pr.porodo avoje priznano dobre 10 c«-e izd«.k'
i a. fine ioltke vwlioe. citre. grtare. baraoaifce vse inštrumente za irobeaje u le«a m p!eb«
največja izbira t violinskih J^kib kmicertne strune "lainteoreln), strune za citre Z luknjam Vee reparatare -- takoj izvr&jo in najcaaejeri-iurnjo Stare, ¿epmv defektne violine in cello •e izmenja K vsakemu initrumentu dam ene ,6dlo* za>tonj »T Najcenejši in najb^jii nakup!
Na pravočasno naročenje
Tomaževe moke
v svrho gnojenja
travnikov, paš io poli. krme
se tem potom opozarja.
Mi garantiramo za ditto io |>olnovredno Tomaievo moko in oddajano jo izkljudno v plombiranih vredah i varatveno znamko in oznonkom vaebine
A Fabrlke Tomaževih .
fosfatov ^
(Thaniaaphosphat-Fabriken)
G m. b. H. BERLIN W 35.
Kmetje, zahtevajte <»d vaših liferantov enoja Tomaževo moko .Kriieva marka* Grati«-knjižice o |*orabi iste ae dobijo od zg<»ra;-fine (ince.
•15
ua.,.1.1) m o4|ori>rn< » K«/l Ur hart.
TWal W. IIlani' . Pl»|«.