Dve veliki nesreči. Sedaj porocajo uovine o dveb velikib nesrečab: o stra.šnej koleri v Egiptu pa o groznem potresu aa otoku Iscbia blizu Neapolja na Italijanakem. V egiptovskej deželi razsaja uže več t-asa strabovita kolera, kužljiva bolezen, ki se vedno dalje širi. Najprvlje prikazala se je v raestu Damiette, ob ustji reke Nil. Od oadot širila se je dalje ia ljudi pobirala v mestili Maadurab, Tantab, Aleksaadrija in naposled lotila se je glavaega mesta, kojemu pravijo Kabira ali Kairo. Sprva urarlo je vsaki deii le nekoliko ljudi, sedaj pa uže teden dai po. 200—5« >0. To je strašno. Silna vrooiaa ovira zdravniške opravke in tako grabi bolezen vedao dalje. Evropske vlade so povsod v primorskib mestib zaukazale, da ne smejo nikder prišlecem iz Egipta pustiti med ljudi, ampak povsod jib zaprejo 14—,21 dai v posebae bolnišaice, da se gotovo pokaže so li okužeai ali ae. V vseb mestib po celej Evropi se je ukazalo skrbeti za aajvečjo snago. Vkljub temu glasi se kolera uže v Carigradu ia Loadoau. Bog nas varuj te šibe božje! Vsa Italijanska zatopljena je v veliko žalost vsled groznega potresa na otoku Iscbia. To je precej velik otok ali osredek v niorji nasproti prekrasaemn mestu Neapolj. Na njem živelo je 24.000 ljudi. ker je otok silao rodoviten ia čudovito lep. Na sredi moli v prekrasno modro uebo košata in lepo zelena gora, visoka kakor Boč pri Poličaaab. Ob njeaem znožji, aa obalili morja pa je polao vasnic, mest, gradov, gostilnic. Ves otok je vrtu podoben Iz pečin pa izvira 24 vrelcev, kakoršai so na primer v Doberni, Krapini, Varaždinskib toplicab. Zato je tadi zaiiraj veliko tujcev, potaikov, toplioarjev tam. V soboto večer ob '/„10. uri zabnči podzemeljsko grorneaje, zeralja se Skrat strese, tla zazibljejo in v 15 sek1 ali trenutkih je vea lepi otok žalostna razvalina. V mestu Casamicciola, ki šteje 40i>0 prebivalcev, stoji le samo ena hisa po koaci. Na maogib krajih zaene goreti. Grozea prah in dim zavije otok v trdo teaio. Kar še ljudi živi, to hiti k morju in skuša po ladijab uiti bojec se zopetnih potreaov. Koliko je mrtvecev, to še sedaj ni znano Med ubitimi je tudi škof in načelnik italijanske vlade aa otoku. Sedaj pobirajo mrtve ia jib pokapljejo, raajene pa spravljajo v Neapolj, kder so celo cerkve prisiljeni spremeniti v bolaišaice. Sprva so poročali, da je 1000, potcm 20i;0, 30i i0, 5000, mrtvib, a sedaj pravijo, da je polovica prebivalcev, ki je uže po hišah spala, pod razvaliaami ubita ali ranjena. Nesreča je tolika, da se niti podrobneje popisati ne da! Desterniški.