2 Skrb za človeka v ospredju OBCM ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V SLOV. KONJICAH V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor sindikalnega sveta za konjiško občino. Med gosti so se uspelega pregleda dela udeležili še član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Franc Martine, predsednik OSS Celje Jože Jošt, seikretar občinske­ ga komiteja ZK Adamlje in drugi. Poročilo pa je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Vinko Langerholc. Analiza dela je pokazala, da je bi­ lo doseženih nekaj pomembnih re­ zultatov, da pa je navzlic vsemu •stalo nerešenih še nekaj vprašanj, med katerimi je tudi družbena pre­ hrana. Značilna je ugotovitev, da je bilo lani potrošenih okoli 110 milijonov dinarjev za potrebe družbenega standarda. Pretežni del teh sredstev je šel za gradnjo stanovanj in po­ dobno. Navzlic temu, da se bo grad­ nja stanovanj nadaljevala tudi letos v pospešenem tempu, pa so potrebe še vedno velike. Sicer pa v Konji­ cah razmišljajo še o ustanovitvi stanovanjske zadruge, ki naj bi prav tako pospeševala gradnjo stano­ vanj. Kot smo že v uvodu napisali, je ostal problem družbene prehrane ne­ rešen, dasiravno se vsi strinjajo s tem, da je trenutno stanje nemogo­ če in da bo treba nekaj napraviti. To velja tako za Konjice, kot tudi Zreče, in prav tako za Vitanje ter Loče. Pri reševanju tega problema bi sodelovala tudi podjetja. Pri­ pravljena so podpreti to akcijo z ustreznimi zneski. Torej, pripravlje­ nosti dovolj, problem je na dlani, rešitve pa ni. Zakaj? Ne glede na to, pa so v nekaterih podjetjih že uvedli tople obroke hrane, kot v Zrečah, Kostroju itd. Prizadevanja, da bi uveljavili na­ grajevanje po učinku niso ostala brez posledic. V primerjavi z lan­ skim letom bodo letos povečali iz­ plačila po učinku dela od 52 na 63 odstotkov v povprečju. Ponekod, kot v Konusu in Kostroju, pa so že dlje. Nov način nagrajevanja si uspešno utira pot tudi v obrti. Nav-zlic tem ugotovitvam se bodo sindikati letos zavzeli, da bo nagrajevanje po učin­ ku zavzelo najširši razmah. Rekonstrukcija podjetij je prav ta­ ko področje, ki v čedalje večji meri zajema konjiška podjetja. V večini primerov so načrti izdelani tako, da bi dela izvršili v več letih. Najpo­ membnejša je vsekakor rekonstruk­ cija Konusa, kjer bo že sama razši­ ritev obrata za izdelovanje umetne­ ga usnja prinesla več desetin novih milijonov. Posebno pereč problem za gospo­ darstvo konjiške občine so veliki iz­ ostanki od dela bodisi zaradi obrat­ nih nesreč, kakor tudi obolenj in po­ dobno. Podatki so pokazali, da je samo lani manjkalo na delu po­ vprečno vsak dan po 170 ljudi, to pa je toliko, kolikor jih imata zapo­ slenih tovarna orodja v Vitanju ter opekarna v Ločah. Rešitev proble­ ma ne tiči samo v analizi vzrokov nesreč in obolenj, temveč, kot so po­ vedali v razpravi, tudi v primerni nagradi za tiste, ki po nepotrebnem ne izkoriščajo družbenih skladov za le namene. Veliki gospodarski uspehi, ki so jih dosegli v konjiški občini kažejo na to, da so tudi organi samo­ upravljanja razumeli naloge, ki so jih sprejeli. Toda, navzlic temu ugo­ tavljajo, da je še vedno preveč ljudi, ki ne sodelujejo neposredno pri upravljanju. 2al, tudi na področju delavskega izobraževanja niso za­ beležili blestečih uspehov. Kaže, da je nezainteresiranost ljudi eden glavnih vzrokov, da so mnoga pre­ davanja in seminarji ostali na po! prazni. Nekaj kritičnih pripomb je bilo iz­ rečenih še na račun slabe založeno- sti konjiškega območja s kmetijski­ mi pridelki. Pa tudi trgovina, go­ stinstvo in obrt kažejo nekaj pere­ čih problemov. Razveseljiva je pobuda sindikatov pri obravnavanju komunalnih vpra­ šanj. Tu jih enako bolijo neznosne razmere v šolah (neprimerni in za­ stareli prostori), kot tudi potrebe po ostalih napravah, kot so vodovod ipd. Medtem ko so imeli še lani v ko­ njiški občini le 20 sindikalnih po­ družnic z 2550 člani, so letos razši­ rili mrežo osnovnih organizacij na 31, v katerih je že blizu 3000 članov. V zadnjem tednu po domovini Petek, 6. maja I*()MOCNIK /.veznega sekretarja za prosveto in kulturo Poro Djeielif je seznanil novinarje z najvažnejšimi ispre- raembaini in novimi okrepi na področju visokošolskega .vtudija. Univerzse bodo morale izSolati ne samo več vrst stro­ kovnih kadrov z visoko iu višjo iz­ obrazbo in znanstvene delavce, marveč •tudi strokovno usposabljati kadre na sploii. Sobota, 7. maja V RAZGOVORU z noviaarji je ftne- ralni sekretar Socialistične zveze de­ lovnega ljad.sktva Ju|;o!Pohod ob žici oku­ pirane Ljubljanec, ki se ga je udeležilo več kot 13.000 članov športnih, parti­ zanskih in ostalih družbenih in politič­ nih organizacij. Ponedeljek. 9. maja y STRUŽCU pri Siskn je predsednik republike Tito izročil v obratovanje naj- bogaitejše naftino polje v Jugoslaviji. Istočasno je bil odprt tudi prvi aafto- vod v rafinerije v Sisk«. Torek, maja V LJUBLJANI je bilo posvetovanje predsednikov lin sekretarjev okrajnih odborov SZDL glede izpolnjevanja za­ ključkov petega kongresa SZDLJ. V okviru teh nalog sodijo tudi občinsko konference SZDLJ, ki bodo od 20. maja 4o konca junija. Sreda. il. maja y DVORANI Inštitnta za zgodovino delavskega gibanj« v Ljubljani se je začel kongres Zveze likovnik umetni­ kov Jugoslavije. Pred dnevom mladosti Proslavljanje dneva mladosti ima pri nas že večletno tradicijo, ki se izraža v aktivizaciji mladine in pionirjev ter z njimi vred vse­ ga prebivalstva pri praznovanju rojstnega dne maršala Tita. Le­ tošnje praznovanje dneva mlado­ sti pa ima še posebej značaj ob 15-letnici osvoboditve ter v zna­ menju aktivnega vključevanja mladine v delovne akcije. Za letošnje praznovanje dneva mladosti je bil pri okrajnem od­ boru SZDL v Celju imenovan po­ seben odbor; enaka telesa so začela delati tudi pri občinskih odborih, ki so v glavnem že po­ vsod izdelala programe priredi­ tev in proslav. To velja tudi za Celje, kjer se bodo osrednje pri­ reditve na čast tega praznika za­ čele s sprejemom štafet 17. maja popoldne na stadionu Borisa Kid­ riča. Ob tej priložnosti bo na sta­ dionu še kvalitetna telovadna in športna prireditev. Naslednji dan, 18. maja bo celjska šolska mladi­ na že deset minut pred sedmo uro zjutraj pozdravila na glav­ nih ulicah nosilce republiške šta- fetne palice. Isti dan bo še atlet­ sko prvenstvo srednjih, vajenskih in strokovnih šol. Dne 19. maja se bo začelo ob osmih zjutraj okrajno prvenstvo osnovnih šol • rokometu. Nastopilo bo moških in prav toliko žeoskjj, vrst, občinskih prvakov. Ta dan se bodo v mestu ob Sa. vinji začele še prireditve aula. dinskega pevskega festivala, bodo trajale vse do nedelj«! 22. maja Enaindvajsetega maja b« dan vajencev. Dan zatem pa bodo 1 program pevskega festivala do. polnile še godbe na pihala, ki bo. do koncertirale v glavnih prede, lih celjskega mesta. | Po programu prireditev se b«. do v ponedeljek 23. maja popoid. ne predstavili člani kluba z« vzrejo športnih in službenih psov s svojimi zvestimi in izurjenimj štirinožci. Poseben nastop pa bo. do imeli tudi člani celjskega k«, njeniškega kluba. , Na predvečer 25. maja bo na letnem telovadišču ob Kersnikovi ulici telovadna akademija članov partizanskih društev iz celjskega okraja. Na sam praznik pa bo najprej letalski miting, zvečer pa še slavnostna proslava v Narod­ nem domu. V okvir teh priredi, tev sodi še akademija gojeacev Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, ki se bodo celjski sred­ nješolski mladini predstavili 28. maja v opoldanskih urah. •ež v pomladni noči. (Foto-kino društvo Celje, posnetek: D. ĐoJžan) Politična šola uspešno zaključena v i»eHedelje4{ je bil zaključek šest­ mesečne večerne politične šole pri Občinskem komiteju ZKS v Celju. Sola je neprekinjeno trajala od za­ četka novembra lani. Slušatelji, predvsem mladi člani Zveze komu­ nistov so dvakrat tedensko obisko­ vali učilnico. En dan so bila preda­ vanja, drugi dan v tednu pa raz­ prava. V tem času so po programu proučevali vprašanja politične eko­ nomije, ekonomike FLRJ. zgodovi­ no in razvoj delavskega gibanja, ko­ munalni sistem, sistem delavskega in družbenega upravljanja, nadalje so proučevali vpliv subjektivnih sil. dodatno pa še obsežno snov s pod­ ročja socialističnega razvoja na va­ si. Zaključek je pokazal, da so sluša­ telji veliko pridobili. V obliki pogo­ vora, ki je nadomestil izpite, se od­ govarjali na vprašanja iz vseh pre­ delanih tem. Na koncu je organiza­ cijski sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Kramar čestital slušate­ ljem k uspehu in dejal, da Zveza komunistov in naša skupnost priča­ kujeta od njih, da bodo s pridorfl uporabili pridobljeno znanje pri na­ daljnjem delu v našem političnem in gospodarskem življenju. -c. Izboljšati kvaliteto In vsebino dela Osnovne organizacije SZDL bodo morale še veliko storiti za povečanje števila članov. Vendar se ta naloga ne sme vezati samo s formalnim vklju­ čevanjem, temveč edinole s tem, da novi člani postanejo tudi aktivni. Da bi dosegli ak­ tivnost dosedanjih in zlasti še novih članov, bo treba mnogo- kje iskati novih oblik in metod dela. Več bo treba storiti za boljše stike s člani in za nji­ hovo idejno politično vzgojo. Vsebino dela pa bo treba po­ staviti na take temelje, da bo­ do novi člani spoznali, da jim je SZDL potrebna. Spoznati pa tudi morajo, da je Socialistična zveza organizacija, ki združu­ je vse tiste državljane, ki na en ali drug način zavestno po­ magajo in sodelujejo pri gra­ ditvi novih družbenih odnosov. Hkrati, ko se organizacije za­ vzemajo za povečanje števila članov, moramo stremeti tudi, da bodo izboljšale kvaliteto in vsebino dela. Nagrada za uspešno delo Na nedavni plenarni seji Sta- reišinstva Zveze tabornikov Slo­ venije v Ljubljani so proglasili naj^boljše taiborniške enote-parti- zanske odrede in čete — v pre­ teklem letu. Prvo mesto v tem tekmovanju, ki je zajelo okoli 80 taborniških enot, je zasedel Od­ red partizanskega vrha iz Pre­ bolda. Za partizansko četo je bila prav tako proglašena Četa Ze­ lenega zlata iz Žalca, Odred zdra­ vilnih vrelcev iz Rogaške Slatine pa je zasedel šesto mesto. Nedvomno je to velik uspeh, saj je toikrat iprvič odšel prehodni kijp Ilegalca, ki ga dobi najboljša taboamiška enota v preteklem letu v naš okraj, kar nam kaže, da se taborništvo pri nas lepo razvija in ne postaja samo množična, ampak tudi vsebinsko dobra in priljubljena organizacija. Obema taborniškima enotama, ki sta bUi proglašeni za partizanske odrede, pa je to le nagrada za celoieten trud. Starešinstvo je nekatere najboljše tabornike tudi odliko­ valo s taborniškimi znaki. Med pohvaljenimi iz našega okraja je dobil srebrni tat)omiški znak znan taborniški delavec Dani Podpe- čan iz Celja, kakor tudi tov. Vida Ribič, starešina Odreda partizan­ skega vrha iz Prebolda. bš KINO PREDSTAVE NA PLANINI Ko pred nedavnim na Planini še ni bilo kinopredstav, so si jih vsi tamkajšnji prebivailci želeli. Z denarjem, ki so ga prispevale razne organizacije in posodili ne­ kateri obrati, so nabavili ozko- trakovni projektor, da bi ljudem posredovali film. Prve filme si je ogledalo pre­ cej ljudi, kasneje pa je zanimanje splahnelo in kinodvorana je sko­ raj prazna. Nihče ne ukrepa proti temu in najbolj žalostno je to, da tisti, ki o napredku in kulturi največ govore, napravijo najmanj. ZLATA POROKA Pred petdesetimi leti sta se v Zadobravi poročila Marija in Kari Hojnik in letos čila in zdrava pra­ znujeta zlato poroko. Njuno življenje je bilo trdo in ves čas sta se morala boriti zase in za svojih šest otrok. Najteže je bilo takrat, ko je oče hodil na delo v Cinkarno in ni opustil kmetovanja, nasprotno — gradili so hišo in gospodarsko poslopje. Kmalu pa so uvideli, da je tako živeti nemogoče. Oče je pustil službo in od takrat naprej kme- tuje na posestvu v Zadobrovi. Tudi vojna ni šla mimo njih po­ polnoma mirno. Hojnikova zakon­ ca sta pomagala partizanom in marsikdo je našel pri njih var­ no zatočišče. Marija in Kari Hojnik sta stara nekaj nad sedemdeset let in kljub trdemu življenju vedno dobre vo­ lje. Vsi znanci in sorodniki jima ob lepem jubileju iskreno česti­ tajo, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. RAFKO ŽAGAR — NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ŠOŠTANJ Na prvi seji novoizvoljenih članov Občinskega sindikalnega sveta v Šo­ štanju so za predsednika izvolili to­ variša Rafka Žagarja iz Velenja. Koncert mladinskega zbora »FRANCE PREŠEREN« v dnevih pred velikim festivalom mladinskih pevskih zborov bo še en celjski mladinski zbor podal obra­ čun svojega enoletnega dela. Kot vsako leto bo tudi letos 19. maja mladinski zbor »France Prešeren« pod vodstvom Jurčeta Vrežeta imel svoj redni letni koncert. To bo že trinajsti po vrsti. Koncert bo prav gotovo zrcalo vztrajnega dela in velike ljubezni članov zbora ter nje­ govega vodje do petja. Devetdeset mladih grl bo skušalo povedati, kaj čuti v svojih srcih in prepričani smo da bodo našli tudi srca, ki jih bodo •poslušala, razumela in znala ceniti. Koncert bo 19. maja ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. POGLED PO SVETU v dneh po prvem maju, ko je potihnil odmev vojaških parad na Rdečem trgu, je spregovoril Hru- ščev. Njegov govor so pozorno pričakovali in ga seveda takoj komentirali na Zahodu. Pravijo, da je z njim odgnal še zadnjo ugodno sapico, ki bi utegnila za­ pihati 16. maja na vrhunskem sestanku. Nekdo je celo zapisal, da bo ta sestanek samo nesmisel­ na vaja za nekaj, kar ne služi ničemur. Kaj je povedal Hruš- čev? Po analizi sovjetskih gospodar­ skih uspehov je načel vprašanje razorožitve. Njegovo mnenje je, da bi Zahod rad dosegel samo kontrolo nad razorožitvijo Vzho­ da, razorožitve same pa ne. Nem­ ško vprašanje je treba rešiti, skle­ niti mirovno pogodbo z obema nemškima državama in spraviti s poti to ogromno skalo, ki je ostala na poti do miru po drugi svetovni vojni. Napadel je ZDA zaradi le­ tala, ki je s turškega letališča pri­ letelo daleč nad SZ, in to v tako ostrem tonu, da so v Ameriki imeli vtis, češ že v naprej bi rad postavil Zahod na zatožno klop. Na zatožno klop, češ da Zahodu ni do ublažitve napetosti. Hrušiev pa je v govoru poudaril, da Zahod ne sme nasesti konceptu kanclerja Adenauerja, ki se je pred kratkim ponovno izrekel zoper vsako po­ puščanje Vzhodu. Svet torej napeto pričakuje re­ zultate tega velikega sestanka^ do katerega je tako težko prišlo. Na zasedanju NATO v Istambulu pa so velmožje zahodnega »lagerja« izjavili pripravljenost in veselje nad tem, da se bodo pogajanja s SZ vendarle začela. Nedvomno je nemška teza zelo močna. To se vidi ne samo iz krščansko-demo- kratskih proklamacij in neonaci­ stičnih izgredov, marveč prav tako iz najnovejšega nemškega poziva­ nja k evropski gospodarski enot­ nosti. Nemški »čudežni« minister Erhard je v Hannovru na največ­ jem evropskem sejmu dosegel, da so odložili pogajanja med sedmo­ rico in šestorico, to je med angle­ ško in nemško-francosko gospo­ darsko organizacijo do 1. 1. 1961. V tej dobi naj bi se izgladila vsa nasprotja v znamenju atlantske enotnosti, vse z enim samim ci­ ljem, da se Evropa »ubrani pred svetovnim komunizmom«, da ohrani svojo »svobodo, ki da je ne zna več ljubiti in da je več ne razume«, kakor je po znanem fi­ lozofu Georgu Bernanosu zapisal nek nemški časnikar. Seveda, Er­ hard ni povedal, kako bo spravil skupaj nerešljivo nalogo — krog na štiri ogle. Pač pa je povedal, da je treba spraviti v soglasje nemško konjukturno politiko in evropsko gospodarsko enotnost. Nemška konjukturna politika, ki bi jo Nemci radi vodili naprej ob trmastem izkoriščanju napeto­ sti med Vzhodom in Zahodom, predvsem med ZDA in SZ, pa je težak grižljaj, ki ga bodo težko prebavili Angleži in Francozi. Verjetno bo to tudi eno od vpra­ šanj na desetdnevnem zasedanju predsednikov, ki zastopajo dežele Commonwealtha. To zasedanje je začelo z obravnavo Južnoafriške Unije, ki bi jo angleški konserva­ tivci neradi preveč razžalUi, če­ prav ne morejo niti konservativci spregovoriti obrambne besede za južnoafriško rasno politiko. Kljub previdni Macmillanovi politiki je Nehru odločno obsodil politiko apartheida, rasno segregacijo in diskriminacijo, za jim pa pred­ sedniki afriških držav. T. O. Pred petnajstimi leti Sedmega maja se je raznesla dolgo pričakovana vest, da je Nemčija kapitulirala. Povsod je zavladalo nepopisno veselje. Voj­ ne je bilo konec, vojne, ki je pri­ nesla toliko gorja in uničenja in ki je terjala preveč življenj. Pre­ bivalci z okupiranih področij so hitro spravljali na dan stare za­ stave, šivali nanje rdeče petero­ krake zvezde, iskali nove troboj- nice... Nemška policija in z njo vred celjski Nemci ter nemčurji so že nekaj dni pred tem zapustili me­ sto. V istem času so aktivisti OF uredili svojo postojanko v vili na Golovcu. Bili so v mestu in kon­ trolirali življenje v njem. Urejena je bila Narodna zaščita. Njeni čla­ ni so že osmega maja zjutraj pri­ šli v mesto in vzdrževali red. Ta dan okoli devete ure zjutraj je zaplapolala na hiši tiskarne se­ danjega »Celjskega tiska«, prva, velika slovenska trobojnica. Kma­ lu so zastave zavihrale še drugod. Četudi so aktivisti OF že prej vodili razgovore z nemško voja­ ško komando v Celju, so biLa ofi- cielna pogajanja opravljena šele osmega maja dopoldne v hiši ob Kajuhovi ulici, nasproti ffimnc- zije. Delegacijo osvoboditeljev je vodil tov. Nande Klančišar, ta­ kratni sekretar okrožnega komi­ teja KP. To jutro so bili razgovo­ ri z Nemci hitro končani, saj so pristali na mirno predajo orožja. Drugače pa je bilo z ustaši, ki so začeli trumoma prihajati v mesto. Ne glede na to, pa je bil vendarle sprejet zelo pomemben sklep, in sicer, da velja mesto za področje premirja, na katerem je bila upo­ raba orožja strogo zabranjena. Gotovo je, da je ta sklep rešil Celje večjega uničenja. V tem času so začeli v Celje prihajati bežeči ustaši. Računajo, da se jih je v tistih dneh zbralo samo ta tem področju okoli 30.000. Podivjane tolpe so predstavljale najresnejšo nevarnost. Zato ni čudno, da so borci Kozjanskega odreda in pozneje borci I. bata­ ljona VDV brigade bili z njimi pri Rimskih Toplicah, Novem Ce­ lju in drugod težke boje. Zlasti napeto ozračje je nastalo osmega maja zjutraj, ko je pri vojašnici eksplodirala bomba. Na srečo se je tudi ta dogodek srečno končal. Najbolj strašno podobo je Celje imelo osmega in devetega maja. Ceste so bile zatrpane z vojaškim materialom. Po ulicah so ležali ubiti in pomandrani sovražnikovi vojaki. Ustaši so streljali na razo- bešene slovenske in državne tro- bojnice. V mestu je smrdelo, kot v času najhujše kuge. Tiste dni so skozi Celje bežali banaški Nemci. Med bežečimi ustaši je bil tudi nekdanji komandant 39. pe- šadijskega polka v Celju, polkov­ nik Tomaševič. Domačini so se zapirali v svoja stanovanja in ni­ so hodili na cesto. Ob odhodu so nemški vojaki za­ žgali poslopje nekdanje rudarske šole ob Mariborski cesti (zdaj Elektro). Položaj se je ublažil po devetem maju, ko je večina nemških in ustaških enot že zapustila mesto. Mesto ob Savinji se je oddah­ nilo šele 13. maja, ko so vanj pri­ korakali borci prvega bataljona VDV brigade. To je bil lep spre­ jem borcev za svobodo. Pred ma­ gistratom pa se je začel prvi par­ tizanski miting v osvobojenem Celju. Z namenom, da bi preprečili odvoz materiala, je dvanajstčlan- ska patrulja štaba četrte opera­ tivne cone pod vodstvom Branka Primožiča že osmega maja vdrla v Šoštanj. Takoj po prihodu so njeni člani razobesili jugoslovan­ sko zastavo na poslopju občine Zatem so odšli na žandarmerijsko postajo, ponoči pa obiskali neka­ tere domače izdajalce ter jih spravili na varno. V noči med osmim in devetim majem je bila še ena zadnjih borb pri Družmirju. Devetega majd zjutraj pa so enote četrte opera­ tivne cone razorožile Nemce pH Penku. Odslej ni šel več skozi Šo­ štanj noben oborožen sovražnikov vojak. Bolj zapleten pa je bil položaj pri Velenju, kjer so se zbirali tudi ustaši, ki so se iz Celja umikali skozi Sotesko. Tu so hoteli zasesti velenjski grad, kar pa so jim par' tizanske enote pravočasno pre- prečile. Epilog tega spopada je bil pri Doliču, v Hudi luknji, kjer je padlo več tisoč ustašev. Zdaj se je tudi življenje v ša-^ leski dolini začelo normalizirati- Tako je bila že desetega maja ^ Šoštanju seja okrajnega odbora OF. Z delom pa so začeli tudi rui' rodnoosvobodilni odbori. -an