rostnfrm plačana * {fotonm.
tena Din l*
f/haja vsak dan zjutraj ra zven v ponedeljkih in dnevih po praz-Dikib. — Posamezna številka Din !•—, mesečna narofinina Din 20-—, za tujino Din 80'—, Uredništvo v Ljubljani, Gregor* Žičeva ulica št. 23. Telelon uredništva 80-70, 80-69 In 80-71.
Jugoslovan
Rokopisi «e ne Tračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava 'f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Alebsan* flrova cesta št 24, telefon 29-60 Podružnica f Celju, Samostan« aka ulica it. 4.
St. 48
Ljubljana, sreda, dne 30. julija 1930
Leto I.
Narečja in najhifrejša selitev narodov
Važne izjave Venizelosa o sporazumu s Turčijo - Vsled izmenjave prebivalstva je Grčija narasila ze eno četrtino
»Ni več razlogov za sovraštvo med Grki in Turki«
Benetke, 29. julija, n. Včeraj je prispel 9 parnikom »Stella d’Italia« v Benetke predsednik grške vlade Venizelos. Po kratkem odmoru je nadaljeval svojo pot v Švico, kjer bo ostal nekaj tednov na oddihu.
V Benetkah je sprejel novinarje in jim dal o odnošajih med Grčijo in Turčijo in o splošnem zunanjepolitičnem položaju Grčije daljše izjave. Glede grško-turške pogodbe o prijateljstvu in arbitraži, ki je bila pred kratkim sklenjena, je dejal, da je bila ta pogodba posebno važna za ureditev političnih prilik na vzhodu. Grki in Turki so bili 700 let zakleti sovražniki. Poslednja vojna in izmenjava narodnih pripadnikov pa sta odstranili vse vzroke za nadaljnja trenja. Sedaj je nastopila doba prijateljstva in ni razloga, da bi se v bodoče Grki in Turki med sabo sovražili, vendar pa se je našlo jamstvo za slučaj, da bi se spori obnovili. Morebitni spori se bodo rešili z arbitražo.
Prvič v zgodovini bodo zastopniki Grčije uradno posetili Turčijo. Venizelos namerava oditi v Ankaro že oktobra meseca.
Prepričan je, da bo mir na Levantu znatno pripomogel k ureditvi splošnega političnega položaja v Evropi. Ureditev odnošajev med Grčijo in Turčijo je bil glavni cilj Venizelosove politike. Grška zunanja politika je prežeta z miroljubnimi težnjami. Zaradi tega je Grška sklenila prijateljski pogodbi tudi z Italijo in Jugoslavijo. Sedaj namerava Grčija urediti še nekatera vprašanja z Bolgarsko. Ta vprašanja so predvsem finančne narave. Venizelos je prepričan, da zadevni sporazum niti od daleč ne bo težak. Če pa bi nastala kje kakšna ovira, tedaj jo bo odstranilo mednarodno sodišče.
Velik pomen pripisuje Venizelos izmenjavi prebivalstva med Grčijo in Turčijo. V svojih izjavah je dejal, da je to vprašanje zelo velike važnosti in da v zgodovini sveta ni bilo večje in bolj nagle selitve narodov, nego je bila ta. Iz Turčije se je preselilo v Grčijo 1,250.000 Grkov in iz Grčije v Turčijo 450.000 Turkov. Ta nagla selitev je povečala število prebivalstva v Grčiji za eno četrtino. Prebivalstvo je na-
raslo od 5 milijonov na 6,300.000 ljudi. To priseljevanje je pripravilo Grčijo v velike težave. Takšne težkoče bi nastale tudi v bogatih deželah, če bi se njihovo prebivalstvo nenadno zvišalo za eno četrtino. Grčija je med tem vse to uredila in prebolela in baš v tem tiči njena plemenita sila. Priseljevanje Grkov iz Turčije je za Grčijo velik dobiček, ker so ti priseljenci deloma dobri poljedelci, deloma pa trgovci, delavci in obrtniki. Grčija je v poslednjem času obvladala vse težave, ki so nastale po vojni in je dosegla, da naseli svoje podanike in rojake v Grčiji ter da pri tem ohrani ravnotežje državnega budžeta in celo doseže v njem presežek.
Vrenje med železničarji
Atene. 29. julija. A A. Vprašanje železničarske stavke se še vedno zavlačuje in se zaradi njega še vedno vrše pogajanja. Predsednik grške vlade Venizelos je pred svojim odhodom na potovanje po evropskih državah izjavil, da vlada nikakor ne more pristati na nove zahteve železničar-
jev, nego da tudi nadalje ostane na svojem stališču, ki ga je objavila 1927. leta. O povišanju plač ne more biti niti govora. Kar se tiče ustanavljanja zavarovalnih blagajn, je vlada pristala na to, da podpre zahteve železničarjev in sicer v mejah možnosti. Glede na grožnje železničarjev s stavko je predsednik vlade Venizelos pooblastil podtajnika v ministrstvu za promet, da vsak poskus stavke neusmiljeno prepreči. »Država bo sebe branila«, je rekel Venizelos, »z vsemi sredstvi in bo vsak tudi najmanjši poskus stavke najstrožje kaznovala.« Odbori železničarskih organizacij pa so s svoje strani sklenili sklicati velik miting železničarjev, na katerem bodo razpravljali o stališču vlade in bodo sprejeli resolucijo, ki bo služila kot temelj za odgovor vlade.
Rim, 29. julija, n. Rimska obveščevalna agencija javlja iz Aten, da je grški zunanji minister Mihalokopulos prejel poziv turške vlade, naj pride v Ankaro. On je ta poziv sprejel in bo z Venizelosom v kratkem odpotoval v Turčijo.
Gospodarska konferenca v Sinaji
Prisrčen sprejem naših ministrov — Romunska vlada sprejela predloge dr. Marinkoviča
Bukarešta, 29. julija, n. Jugoslovanske ministre dr. Frangeša, dr. Kumanudija, dr. Šibenika in Demetroviča bodo sprejeli na postaji predsednik romunske vlade dr. Maniu, namestnik zunanjega ministra Vajda Vojvod, poljedelski minister Miha-lace, trgovinski minister Madgearu, finančni minister Popoviči, jugoslovanski poslanik Čolak-Antič, osobje jugoslovanskega poslaništva ter zastopniki romunskega gospodarstva, kakor tudi zastopniki romunske vojske. Jugoslovanske ministre bo jutri sprejel v posebni avdijenei kralj Karol II. in jih pridržal pri sebi tudi na kosilu. V sredo popoldne se otvori v Sinaji konferenca zastopnikov jugoslovanske in romunske vlade, na kateri se bo poskušal ustanoviti poljedelski blok obeh držav v obliki carinske zveze in v duhu memoranda gospoda dr. Marinkoviča, ki ga je ta prejšnji teden poslal romunski vladi v proučevanje. Kakor se doznava, je romunska vlada ta
memorandum v celoti sprejela. Zastopniki tujih držav v Bukarešti spremljajo ta pogajanja z največjim zanimanjem.
Pogajanja se bodo vršila tudi na Bledu
Beograd, 29. julija, k. Po končanih pogajanjih v Sinaji se bo v drugi polovici meseca avgusta vršila na Bledu skupna konferenca zastopnikov Romunije, češkoslovaške in Jugoslavije. Na tej konferenci se bodo nadaljevale razprave s konference v Sinaji.
V	glavnem bo šlo za vprašanje plasiranja poljedeljskih proizvodov. Pri tej priliki se bo obravnaval tudi znani predlog Poljske in pa vprašanja, o katerih so se vodila pogajanja z madjarskimi zastopniki. Ta konferenca bo imela namen, da definitivno določi smeri in metode gospodarskega sodelovanja Male antante. Te konference se bodo udeležili poleg izvedencev poedinih držav tudi njihovi ministri gospodarskih resorov.
Važen sporazum med Jugoslavijo in Romunijo
Bitka med fašisti in antifašisti
Podrobnosti o umoru faš istovskega častnika Porcu-ja
Milan, 29. julija. O umoru častnika faši-Btovske milice Porcu-ja se doznavajo sledeče podrobnosti: Pričetkom prejšnjega tedna se je fašist Tognoni s kolesom peljal skozi milansko predmestje. Medpotoma je zadel ob gručo ljudi, ki je postajala pred pristavo Claretto. Neznanci se mu niso hoteli umakniti s poti. Komaj si je napravil pot skozi gnečo med protifašistovskimi psovkami, ki jih je zagnala za njim gruča nepoznanih mladeničev.
Tognoni je o svojem doživljaju poročal fašistovskim oblastnikom. Odločili so se, da preiščejo sovražno postojanko v clarettski pristavi. Osem dni po Tognonijevem dogod-ljaju se je res odpravilo pet fašistov, njim na čelu Porcu, z avtomobilom proti oni pristavi. Petsto metrov pred pristavo se je avtomobil ustavil. Fašisti so izstopili in se odpravili peš do samotnih hiš. Pred pristavo so našli nekaj mladih ljudi in čeprav je Tognoni nekatere spoznal med njimi, so ti trdili, da o dogodku pred tednom ničesar ne vedo, in so izginili v hišo. Toda kmalu so se spet vrnili pred hišo in ž njimi so prišli še drugi, tudi nekaj žensk. Tedaj so pričele padati prve psovke. Fašisti so se branili, toda ljudje s pristave so jih začeli nenadoma dejanski napadati. Fašisti so se umaknili do avtomobila, Id pa ga neznanci niso pustili ne naprej ne nazaj.
Fašisti so se morali znova umakniti po cesti. Nenadoma je fašist Spadoni zaostal, obkoljen od neznancev. Tudi Tognonija so obkolili napadalci. Pa mu je priskočil na pomoč Horacij Parcu. Vnel se je besen boj, toda 1© za nekaj minut. Neznanci so nepričakovano začeli bežati. Porcu pa se je te-
daj zgrudil, z nožem trikrat zadet. Fašisti so ga dvignili in s privatnim avtomobilom odpeljali v mesto na rešilno postajo, kjer pa je kmalu izdihnil.
Še tisto noč se je začela preiskava. Policija je aretirala več osumljencev, poleg drugih tudi Silvija Ghelfija. Tega je fašist Spadoni naslednji dan spoznal in zaradi tega je padel najbolj nanj sum, da je izvršil atentat. Izpraševanje je trajalo ves naslednji dan in še pozno v noč. Končno se je Ghelfi po strogem zasliševanju udal in priznal. Dejal pa je, da je hotel braniti le svoja dva brata, ki ju je videl v nevarnosti.
Med tem poveličuje tukajšnji tisk umorjenega Horacija Porcu kot od vsega počet-ka zvestega fašista in kot »poslednjo žrtev«, padlo za fašistovske ideje. Poleg drugih je tudi ministrski predsednik Mussolini poslal Porcujevi družini sožalno brzojavko.
Zračni promet na Grškem
Atene, 29. julija. AA. Na Grškem se je ustanovila družba »Ikarus«, ki je dobila od grške vlade koncesijo za uvedbo dveh zelo važnih zračnih linij in sicer Atene—Solun in Atene— Janina. Društvo je popolnoma v grških rokah in vlada želi, da v grških rokah tudi ostane. Kakor hitro bi se doznalo, da je društvo prišlo v tuje roke, ima vlada pravico vzeti mu dano koncesijo. »Ikarus« ima pravico uvajati zračne zveze z Albanijo, Jugoslavijo in Ilolga-ri;i(o v svrlio, da veže te države z Grfijo. V primeru mobilizacijo mora »Ikarus« dati vsa svoja letala na razpolago državi. Letala družbe »Ikarus< bodo imela osem sedežev ter bodo vršila tudi poštno in brzojavno službo. Letala bodo letela a hitrostjo 170 km na uro.
Popoln uspeh konference o
Bukarešta, 29. julija. AA. Povodom romunsko - jugoslovanske konference, ki je bila v Temešvaru glede reguliranja finančnih in materijalnih vprašanj hidrotehničnih sindikatov v Banatu, prinaša poluradni romunski list »Vestul« v svoji zadnji številki tale članek:
Ta komisija je delala že od pred nekaj dni v Temešvaru in, kakor smo poučeni, 80 ji je posrečilo proti pričakovanju priti do popolnoma načelnega sporazuma v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na te sindikate. Ker je moral romunski delegat Opreanu odpotovati v Krakov, so bila pogajanja prekinjena in se bodo nadaljevala 4. avgusta.
hidrotehničnih sindikatih
Komisija je dozdaj dosegla sporazum v teli vprašanjih: 1. o načinu razdelitve imetja in dolgov med romunskimi in jugoslovanskimi sindikati ter o modalitetah plačevanja teh dolgov; 2. o razdelitvi osobja, ki je ostalo od starih sindikatov, kakor tudi o plačali starim upokojencem; 3. o razdelitvi premičnega in nepremičnega imetja, ki pripada sindikatom.
List dalje veli, da pripisuje jugoslovanska vlada temu vprašanju veliko važnost in da je šef jugoslovanske delegacije Dušan Pantič, šef politične sekcije ministrstva zunanjih zadev, z vsemi silami skušal doseči rešitev tega vprašanja.
Predsednik »Fidaca« v Beogradu
Poklonitev na grobeh neznanih junakov
Beograd, 29. julija. 1. Danes dopoldne je predsednik »Fidaca« g. Abaute, ki je prišel včeraj v Beograd, posetil grob neznanega junaka na Avali. Na grob je položil krasen venec z napisom »Med hrabrimi naj-hrabrejšemu neznanemu junaku — predsednik »Fidaca« Abaute«.
Z Avale se je g. Abaute v spremstvu zastopnikov Udruženja rezervnih častnikov in vojnikov odpeljal na novo pokopališče. Tu se je poklonil pred spomenikom branilcev Beograda in tudi nanj položil lep venec.
Pred spomenikom je imel nato kratek govor, v katerem je poudarjal, da je položil venec v imenu »Fidaca« na spomenik braniteljev Beograda, na spomenik, ki sloni na kosteh slavno padlih junakov, ki so žrtvovali svoja življenja za domovino in civilizacijo, za pravico in svobodo. Ta njegova gesta se ne sme smatrati samo kot izraz spoštovanja vseh osmih milijonov ljudi, bivših zavezniških borcev in bivših ter sedanjih prijateljev in vojnih drugov.
Madjari in balkanska zveza
»Slabi izgledi kakor za Panevropo<
Budimpešta, 29. julija, n. List »Magyar-sag« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Pariza, kjer pravi, da pariška javnost iz razveljavljenja bolgarsko-grške trgovinske pogodbe sklepa, da so izgledi za projektirano balkansko zvezo prav tako negotovi, kakor izgledi za Panevropo, čeprav je položaj na Balkanu veliko povoljnejši kakor v Evropi. Na Balkanu tudi ni tistih zaprek kakor v Evropi (misli na revizijo mirovnih pogodb), ker se je Bolgarija po-
mirila z novim stanjem in za sedaj ne zahteva spremembe mej. Dopisnik tega lista iz Londona pravi, da so v angleškem spodnjem domu v sredo sestavili parlamentarno skupino za gospodarsko zedinjenje angleških dominijonov. Po ideji Pan-evrope so se znašli na isti črti Panangleži. Ta skupina je odločena z vsemi mogočimi sredstvi boriti se za gospodarsko zedinjenje. Za predsednika je izvoljen znani ekonomski politik lord Melke.
čičerin je bil sovjetski Talleyrand
Priznanje francoskega tiska bivšemu voditelju ruske
zunanje politike
ristični zunanji politiki, samo da je delal z novimi sredstvi.
»Petit Journal« piše v zvezi z imenovanjem Litvinova za ljudskega komisarja zunanjih zadev, da so bili sprejeti sklepi, ki
Pariz, 29. julija, n. Glede na spremembo osebe komisarja za zunanjo politiko v sovjetski Rusiji pripominja list »La D6p6che« iz Toulouse, da je bil čičerin za Rusijo isto. kar je bil leta 1815. Tallcyrand za Francijo. čičerinu je uspelo pripraviti skoro vse evropske države do tega, da so priznale sovjetsko Rusijo. On je sklenil tudi jako ugoden gospodarski sporazum z Nemčijo. Zunanjo politiko sovjetske Rusije je usmeril v tako pot, ki je bila podobna ča-
se morajo izvesti tako v državi kot v inozemstvu, in sicer: 1.) načrt industrijske in agrarne socijalizacije v štirih letih mesto v petih letih, 2.) ofenziva v velikem slogu proti vsem kapitalističnim elementom in 3.) revolucionarna propaganda v Aziji.
mmm
Siaro tfreha pozabiti
Zgodovina uči, da niso mogli francoski emigranti doseči nobenega uspeha, ker ni-60 nič pozabili in se nič ne naučili. Čeprav je vsenaokrog njih vladala nova doba, so oni vendarle še živeli čisto pogreznjeni v predsodke bivše dobe in delali, ko da ne bi bilo velike francoske revolucije in ne velikih zmag Napoleona. Ker se niso hoteli sprijazniti s sedanjostjo, ker niso hoteli pozabiti na preteklost, jih je življenje kratko-malo potisnilo ob stran, da so bili ob vsako veljavo.
Napako francoskih emigrantov bi hoteli ponavljati nekateri naši bivši strankarji. Tudi ti mislijo, da bi grešili proti svojemu dostojanstvu, če bi pozabili na bivše čase. Vedo sicer dobro, kakor so to vedeli tudi francoski emigranti, da ti njih bivši časi niso bili dosti vredni, toda to jih ne moti, ker za nje je važno samo to, da so oni takrat godli prvo melodijo in naj je bila ta tudi ena sama disonanca.. Kakor francoski emigranti, tako tudi ti naši bivši strankarji ne morejo razumeti, da bi mogli enkrat priti do besede tudi drugi ljudje in zato nočejo nič pozabiti in zato se nočejo nič naučiti. Toda življenje gre svojo pot in pozna le ono pravilo, da morajo naprej sposobni in da morajo zaostati nesposobni. In zato je bilo in bo vedno tako, da ljudje stare dobe nimajo odločilne besede v novi dobi, ker te tudi ne razumejo.
Le tisti razumejo novo dobo in se morejo v njo vživeti, ki čisto pozabijo na staro dobo in ki se ne ozirajo več na to, kar je bilo. In po tem se morajo ravnati naši bivši etrankarji, če hočejo, da se bo njih mnenje le količkaj upoštevalo. Čisto in popolnoma treba pozabiti na čase, ki so bili in se ne morejo in ne smejo več povrniti. Zato mora biti konec zbujanja nad, da se stari časi Se povrnejo, zato pa mora biti tudi konec vsakega prizadevanja, ki izvira še iz starih strankarski časov. Ne sme se ponavljati več, da se še vedno vrši združevanje ljudi ipo starih geslih, temveč vsepovsodi moTa zavladati načelo, da imamo vsi Jugoslovani le eno nalogo, da s složnim delom čim bolj Skrbimo za napredek Jugoslavije.
Delati treba tako, ko da je že vse bivše strankarsko življenje docela izbrisano in ko da ga ni nikdar bilo. Le tako si ne bomo medsebojno oponašali tega, kar je bilo, le tako bomo v resnici mogli složno delati. Črto čez preteklost, da z vsem razmahom nastopi nova doba! V tem je pot za vsakega Jugoslovana in za vsakega patriota.
Ta pot je nujna, ker samo ta pot vodi v napredek in nas sigurno izvede iz vseh nevarnosti. Samo ta pot pa nas privede tudi do blagostanja. Znak današnjega časa je forsirano delo v vseh državah in pri vseh narodih. V Nemčiji se skuša z amerikanizacijo dela dvigniti produkcijo do najvišje možne točke, v Avstriji se dela s silnim tempom na tem, da se Avstrija gospodarsko popolnoma osamosvoji od izvoza drugih držav, v Rusiji hočejo sovjeti s pjatiletko v enem zaletu industrializirati deželo, v Italiji hoče fašizem za napredek države iztisniti iz naroda tudi zadnjo silo, povsodi forsiran tempo, povsodi potencirano delo.
Mi, ki živimo sredi tega dela vsenaokoli, se moramo temu tempu prilagoditi, ali pa bomo nazadovali. Vsaka druga misel je samo prazna iluzija, kateri bo sledilo najtežje razočaranje. Forsirano delo je za nas nujnost, kruta In neodložljiva nujnost. Delati pa ni mogoče med prepiranjem in zato je bil pogoj vseh pogojev, da je strankarstvo 'padlo. To je nauk nove dobe in ta nauk mora preiti čisto v nas, da bomo živeli samo po zahtevah tega nauka.
Pozabiti na strankarstvo in na vse, kar nas je razdruževalo in misliti le na to, kar zahteva nauk nove dobe in kar nas združuje, to je naloga, ki jo zahteva od nas vseh nova doba. Oni bivši strankarji, ki ko francoski emigranti niso nič pozabili in se nič naučili, seveda tej nalogi niso dorastli. Toda zaradi njih napake ne preneha tudi naloga in ker je ne morejo izvesti oni, jo bodo izvedli drugi, ljudje nove dobe. Še manj pa bodo mogli ti bivši strankarji zavreti razvoja nove dobe in v tem pogledu jih čaka še večji neuspeh, ko francoske emigrante.
V	tem je danes ves problem za jugoslovanskega državljana: ali si hoče izbrati ulogo francoskega emigranta ali pa hoče biti stvaritelj nove dobe, jugoslovanski borec, ki hoče zbrati vse sile svojega naroda. Prav nikogar ne zavidamo, ki se bo odločil ea ulogo emigrantov, ki bo suh list na ze leni veji naroda. Očiščujoči veter bo odpihnil tudi te zadnje liste in prav bo tako, ker bo potem tem lepše zelenelo naše drevo,
Priziv Josipa Predavca zavrnjen
Stol sedmorice potrdil razsodbo prvostopnega sodišča
Zagreb, 29. julija, k. Danes popoldne je dospela rešitev stola sedmorice na zagrebški sodni stol glede revizije procesa proti Josipu Predavcu. S sklepom od 26. julija je stol scdmoricc v celoti potrdil razsodbo prvostopnega sodišča, s katero je bil Josip Predavec obsojen na dve leti in pol stro-
gega zapora, na 5000 Din denarne globe in na zgubo državljanskih častnih pravic na tri leta. To odločitev je Predavcu prečital ob 6. uri popoldne sodnik Marjaševid. Josipa Predavca so nato še z nekaterimi drugimi obsojenci odpravili v Lepoglavo, kjer bo prestajal kazen.
Bodoča taktika Heimwehrovcev
Sodelovanje proti marksistom, sicer proste roke .
Innsbruck, 29. julija, n. Danes se je tukaj sestalo vodstvo Heimwehrov h konferenci, na kateri bo razpravljalo o vprašanju taktike Heimwehrov v bodočnosti. Dalje bodo razpravljali tudi o stališču, ki naj ga Heim-wehri zavzamejo v slučaju volitev. Heim-
wehri so pripravljeni ob določenih pogojih sodelovati z vlado in z meščanskimi strankami v skupni fronti proti marksistični fronti. V drugih vprašanjih pa si hočejo Heimwehri obvarovati popolnoma proste roke.
Slovesna proslava revolucije v Parizu
Strogi ukrepi proti izgredom stavkujočih delavcev
Pariz, 29. julija, d. Danes popoldne so na trgu pred mestno hišo v Parizu slovesno proslavili stoletnico julijske revolucije leta 1830. Slavnosti so se udeležili predsednik republike, ministrski predsednik s svojimi ministri, mnogi parlamentarci in mestni svetovalci pariški, kakor tudi velike množice občinstva. Uvod v oficijelni program slavnosti je bila vojaška parada. Govorila sta na slavnosti ministrski predsednik Tardieu in predsednik pariškega mestnega sveta. V svojih govorih sta po-vdarjala velik pomen tistih zgodovinskih dni, ki so prinesli Franciji svobodo tiska in končno priznanje trobojnice.
Pariz, 29. julija, d. Število stavkajočih, ki protestirajo proti zakonu o socijalnem zavarovanju, znaša že 100.000, ker so se stavkajočim pridružili v mnogih krajih tudi
zidarji, ki do sedaj niso stavkali.
Pariz, 29. julija, d. Francoska vlada je odredila celo vrsto varnostnih ukrepov, da bi nameravane komunistične manifestacije 1. avgusta v kali zatrla. V Parizu so razen policije zbrane tudi vojaške čete. Vsa zborovanja pod milim nebom in druge manifestacije so prepovedane.
Pariz, 29. julija. AA. Stavka med tekstilnimi tn kovinarskimi delavci v okrožju Lilla je postala splošna. Delavci, kakor znano, zahtevajo povišek plače kot odškodnino za odtegljaje pri socijalnem zavarovanju
Pariz, 29. julija, n. Sinoči je bila seja vlade, na kateri je bilo v razpravi stanje stavke. Vlada je sklenila, da pošlje v Rouen vežje vojaške oddelke, ker je število stavkujočih delavcev tekom včerajšnjega dne zraslo na 85.000. Razen tega je vlada sklenila, da uredi tehnično organizacijo za pobijanje stavke.
Italijanski begunci v Franciji
Fašistovska patrulja zašla čez mejo
Pariz, 29. julija, n. Kakor vsako leto tudi letos lepo vreme pospešuje dezertacijo Italijanov v Francijo. Tako so te dni pri Spro-nu na Korsiki pristali z motornim čolnom štirje vojaški begunci, pri Catalogni pa je pristalo pet Italijanov in ena ženska. To so sami politični begunci. Te dni pa se je
neka italijanska fašistična patrulja v Alpah zgubila in prišla na francoska tla. Ko je zagledala francosko stražo, je začela teči. Neki vojak te patrulje pa je na begu padel in si zlomil nogo. Francozi so ga odvedli v bolnico. Pri preiskavi so našli pri njem nabito vojaško puško in 60 nabojev.
Splošni pregled delovanja bank
Mnogoštevilne pritožbe zahtevajo strogo kontrolo
Beograd, 29. julija, k. Po odredbi trgovinskega ministra Demetroviča se bodo v mesecu avgustu pregledale vse banke v državi, da se prekontrolira njihovo delo radi mnogoštevilnih pritožb proti bankam, češ da se ne drže odredb zakona o delniških družbah in da njihovo delo ne ustreza zakonskim predpisom. Bankam, ki so se pregrešile proti zakonu o delniških družbah, bo odvzeta pravica daljnega delovanja. Ko-
Želje nemške manjšine
Novi Sad, 29. julija. 29. julija, k. V imenu nemške zveze društev za Društvo narodov v Jugoslaviji in nemške kulturne zveze se je prijavila pri dunavskem banu Radoslavu Dunjiču včeraj dopoldne posebna deputacija, da se mu zahvali za opetovano priznanje lojalnosti in zvestobe državljanov, ki pripadajo nemški narodni manjšini. Deputacijo so tvorili dr. Stefan Kraft, dr. Georg Grassel, dr. Ivan Moser in Ivan Keks. Ti gospodje so ob tej prliki ur-girali za potrditev pravil nemške kulturne zveze. Sporočili so banu tudi željo nemškega prebivalstva glede nemških osnovnih šol. Deputacija je prosila bana, da pri merodajnem ministrstvu intervenira, da se ti dve vprašanji čim prej rešita. Nemško prebivalstvo bo znaio povrniti to dobroto s spoštovanjem in zvestobo, kakor je to do sedaj storilo. Ban je odposlancem odgovoril, da so pravila kulturne zveze že prispela na bansko upravo; treba bo sicer izmenjati nekaj določb v njih, kar pa bo takoj urejeno.
Ženeva, 29. julija. AA. Mednarodna komisija za intelektualno sodelovanje je nadaljevala proučevnje poročila odbora, ki mu je bila poverjena naloga preštudirati program dela organizacije mednarodne komisije za intelektualno sode ovanje kakor tudi onih ustanov, ki so s tem v zvezi, da obrazloži svoja mišljenja, tičoča se zboljšanja, ki bi jih bilo umestno vplesti v te ustanove v svrho povečanja rezultatov delovanja komisij in odvisnih ustanov. Komisija se je zlasti bavila z onim delom poročila, ki se nanaša na program o metodi dela organizacije komisije za intelektualno sodelovanje pri Društvu narodov, nato pa z onim, ki se nanaša na delo, s katerim bi se ta program najbolje in najkoristneje izvedel, in naposled o onih delih programa, ki razpravljajo o postopku, po katerem bi bilo treba vnašati nova vprašanja na dnevni red komisije.
Vstaja v Afganistanu
Pešavar, 29. julija. AA. Afganske čete eo prizadejale velike izgube upornikom, o katerih sodijo, da tvorijo prve čete vstaške armade Habib Ulaha. Boj se je vršil pri utrdbi Mu-dradbeg in so afganske čete zajele mnogo sovražnikov.
likor banke niso bile že prej kaznovane, bodo sedaj kaznovane z denarno globo. V novem zakonu o delniških družbah, ki se sedaj izdeluje v ministrstvu trgovine, bo ta kontrola še poostrena. Po zakonu bo izšel še poseben pravilnik o izvrševanju kontrole nad delom bank. Sedaj bodo izvršili kontrolo inšpektorji trgovinskega ministrstva, ki bodo po končanem delu predložili ministrstvu trgovine svoja poročila.
Organizacija banovinskih gospodarskih svetov
Beograd, 29. julija, k. Po odredbi vlade se morajo do 15. avgusta pri banskih upravah osnovati gospodarski sveti, katerih organizacija je prepuščena uvidevnosti banov.
Mednarodni obrtniški kongres
Beograd, 29. julija. AA. Češkoslovaške obrt-niške_ organizacije so prevzele nalogo, da organizirajo kongres mednarodnega značaja. Kongres naj bi se vršil na Češkoslovaškem v drugi polovici septembra t. 1. Začasni prireditelj-ski odbor za ta kongres je po trgovinskem atašeju češkoslovaškega poslaništva v Beogradu poslal jugoslovenskim obrtniškim organizacijam vabilo, da čim prej izdelajo neke referate
o	problemih obrtniškega sodelovanja pri delu tega kongresa.
Odvzeta doklada
Beograd, 29. julija, k. Namestnik finančnega ministra dr. Frangeš je pred svojim odhodom na konferenco v SLnajo podpisal odredbo, po kateri bo državnim prometnim uradnikom, ki dobivajo državne doklade, od 1. avgusta t. 1. dalje na podlagi B. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o državnem prometnem osebju z dne 23. junija 1930, odvzeta posebna aktivitetna doklada, ki eo jo prejemali po do-sedanjh določilih tega zakona.
Kmetijski tečaji za učitelje
Beograd, 29. julija, k. Po naredbi ministrstva za kmetijstvo se bo pri banskih upravah organiziralo novih dvajset kmetijskih tečajev za učitelje osnovnih šol. Do sedaj je že okrog 500 učiteljev končalo take tečaje. Z novimi tečaji pa bo dobilo nadaljnih 500 učiteljev potrebno izobrazbo za kmetijsko delo po vaseh.
Meštrovič v Splitu
Split, 29. julija, k. Ze nekoliko dni se mudi v Splitu naš veliki kipar Ivan Meštrovič. Njegov prihod je v zvezi s spomenikom, ki bo postavljen na čast francoskim vojakom v Beogradu. Ta spomenik bo visok 12 m.
Spominska svečanost za pok. bratom Malejem
Včeraj zvečer se je zbralo na Taboru veliko število članstva Sokola I. s polnoštevilnim upravnim odborom na Čelu, da počasti spomin pokojnega brata Maleja. Inšpektor dr. Kotnik je zastopal g. bana, župo je zastopal dr. Fran Kanda-re, odsotnega starosto inž. Bevca pa brat Jože Turk. Kot uvod je zapel pevski zbor Sokola »Vigred se povrne«, zatem je pa br. Vekoslav Iskra orisal življenjsko pot brata Maleja in njegov tragični konec. Govor so zaključili udeleženci s trikratnim »Slava bratu Maleju«. Nato je zapel pevski zbor »Pomladi vse se veseli«, nakar so se vsi udeleženci globoko ginjeni razšli
Smrtna kosa
Celje, 29. julija. Danes je na zagrebški kliniki umrl širom Slovenije znani celjski notar gospod Avgust Drukar. Pogreb se vrši v četrtek dne 31. t. m. na mestno pokopališče v Kranju.
Sestanek tarifnega odbora
Beograd, 29. julija, k. 18. avgusta bo v Beogradu sestanek tarifnega odbora, ki bo razpravljal o vseh vprašanjh, ki so v zvezi z razvojem našega potniškega in blagovnega prometa. Ker bo pretresano na tem sestanku tudi vprašanje o merah, ki jih je treba podvzeti zaradi napredka turizma, je ministrstvo pozvalo vse gospodarske organizacije, da pripravijo svoje predloge, da bi se čim bolj razvil naš turizem in napredoval tujski promet.
Prihod amerških Slovencev v Split
Split, 29. julija, k. Davi ob 7-30 je prispelo z zagrebškim brzovlakom 69 ameriških Slovencev. Na postaji jim je v imenu mestne občine senator Doležal želel dobrodošlico. Na postaji so bili tudi zastopniki splitske izseljeniške organizacije in potniškega urada. Davi so si gostje ogledali mesto in njegove znamenitosti. Popoldne se bodo odr°liali v Trogir, jutri pa v Dubrovnik.
Zadoščenje
Beograd, 29. julija. AA. Povodom tendencioznega pisanja nekega dela tujega tiska v zvezi z aretacijo gospodične Izolde Reiter, novinarke v Vel. Bečkereku, smo poblaščeni javiti, da je bila o tem slučaju izvedena preiskava, pri kateri se je ugotovila nepravilnost v ravnanju organa občinske policije ter je bil odgovorni organ kaznovan z odstranitvijo iz službe.
Kriza v romunski vladi radi atentata?
Bukarešta, 29. julija, d. Listi objavljajo informacijo, da namerava podati demisijo notranji minister Vajda Vojvod, ker je zelo nejevoljen, da so politični uradniki, ki so preiskovali zadevo atentata na Angelesca, brez njegovega dovoljenja prišli v notranje ministrstvo, začeli zasliševati razne uradnike njegovega resora ter jih hoteli tudi aretirati.
Tajna komunistična organizacija odkrita
Bukarešta, 29. julija, n V Kišenevu je bila odkrita tajna _ komunistična organizacija. Policija je iztaknila vse komunistične voditelje in jih aretirala. Našla je tudi mnogo komunističnih letakov in brošur. 16.000 letakov je bilo na licu mesta zaplenjenih in zažganih.
Zmaga konservativcev v Kanadi
Ottawa, 29. julija, n. Včeraj so se vršile volitve v parlament. Z veliko večino so zmagali konservativci. Ob 245 mandatov so dobili konservativci 136, liberalci 85, 14 pa člani drugih manjših strank. Dosedanji minister Mackenzie King je bil ponovno izvoljen, pač pa so propadli mnogi drugi ministri. Konservativni minister Kay bo po vsej priliki že danes sestavil novo vlado, ker, kakor do sedaj zgleda, bodo konservativci dobili absolutno večino.
Velika železniška nesreča v Romuniji
Bukarešta, 29. julija, d. Službeno javljajo: Pri Medgidiei na železniški progi Fedesti—C o stan za sta trčila dva petrolejska vlaka. Dve lokomotivi in dvajset vagonov je bilo težko poškodovanih, štiri osebe so bile ubite, dve pa tako težko ranjeni, da se borita s smrtjo. Uslužbenec, ki je zakrivil, da so bile kretnice napačno postavljene, je bil aretiran.
Avtobus se zaletel v hišo
Gent, 29 julija, d. Neki avtobus se je zaletel v St. Amande v neko hišo in se razbil. Dva angleška turista sta bila ubita, šest oseb pa je bilo težko ali smrtnonevamo ranjenih.
Zastrupljenje z gobami
Leipzig, 29. julija, d. V Frankenhausenu se je z uživanjem strupenih gob veliko število ljudi zastrupilo. Dva delavca sta nabirala gobe in jih razdelila /ned svoje znance. Kmalu zatem so 4 osebe umrle, nekatere se pa še v bolnici bore s smrtjo.
Izletniški parnik se potopil
New York, 29. julija, d. Na jezeru Erie se je potopil izletniški parnik, pri čemer je utonilo 15 oseb. Sest oseb so rešili. •
Vremenska napoved Dunaj, 29. julija, d. Vremenska napoved metereološkega zavoda za jutri: Severne Alpe: sčasoma močno oblačno, vetrovno, hladnejše in najbrže padavine. Južne Alpe: menjajoče oblačno in nagnenje k nevihtam*
Gospodarsko pomembna elektrifikacija
okolice Kranja
Preaen bo zgrajen glavni vod od Velenja do Završnice, od katerega se bodo cepili stranski vodi po vsej Dravski banovini in napajali transformatorje, iz katerih se bo mogla okoristiti sleherna vas z vsemi dobrotami elektrike, se grade lokalni vodi ter se ž njimi elektrificirajo posamezni okraji naše Dravske banovine.
Tako so sedaj v teku dela za priključitev 17 vasi severno od Kranja na elektrarno na Završnici. Pri elektrifikaciji tega kraja pridejo v poštev dva dela občin Predoslje in Šenčur, in sic. vasi Bobovek, Britof, Gorenje, Ilovka, Kokrca. Mlaka, Orehovlje, Predoslje, Primskovo, Rupa, Srakovlje, Suha, Tatinec ter Hotemaže, Mile, Visoko in Viševek.
Za elektrifikacijo teh vasi bodo zgradili okoli 14 km dolg daljnovod visoke napetosti z 20.000 volti, ki pa bo za enkrat obratoval samo z napetostjo 10.000 voltov; nadalje dobo zgradili 6 transformatorskih postaj in 17 krajevnih omrežij.
Kralji severno od Kranja dobivajo tok preko deželnega daljnovoda Žirovnica— Kranj, že drugo leto pa se bo predvidoma dogradila zveza iz Velenj do Završnice ter se bo zgradila za potrebe Kranja in okolice v bližini ■Jaklega večja transformatorska postaja, na katero bodo priključeni vsi zgoraj navedeni kraji.
Elektrifikacija omenjenih vasi bo pač v korist tamošnjim kmetom in malim obrtnikom, deloma pa tudi industriji, kajti električni tok tega daljnovoda bo prejemala na primer tudi tovarna olja Zabret in Comp. in opekarna v Bobovku. Samo ob sebi je razumljivo, da bo elektrifikacija v tem kraju s tem pospešila in omogočila pravi gospodarski razmah. — V naštetih vaseh je
------------ i—	»	t
Spomenik Srečku Puncerju
Uvedena je akcija za postavitev nagrobnega spomenika v Braslovčah pokopanemu Srečku Puncerju, stud. iur., ki je padel kot urednik »Jugoslovanskega Korotana« za naše narodne ideale 1. 1919. v Vovbrah nad Velikovcem. Prosimo vse pokojnikove prijatelje ter vse, ki spoštujejo žrtev mladega življenja in njen pomen, da blagovolijo v ta namen nakazati denarne prispevke oz. zbirke do 20. avgusta »Celjski posojilnici« v Celju. Prvi prispevek v znesku 500 dinarjev je poklonil g. Zvonko Puncer. Seznam darovalcev bo objavljen v časopisju. — V imenu in po naročilu pokojnikovih tovarišev: Fran Roš.
£snica o »Celjskem domu« v Bakarcu
»Slovenec« z dne 12. julija je objavil v svoji, od duhovitosti prenapolnjeni rubriki »Kaj pravite« člančič, v katerem je prav hud napad na celjsko Kolo jugoslovanskih sester, pa čeprav v članku ni navedeno niti eno ime. Ta previdnost, da ni bilo navedeno prav nobeno ime, je bila vsekakor zelo umestna, ker vsled tega ni bil »Slovenec« primoran, da bi objavil popravek, ki ga je prejel od predsednice celjskega Kola jugoslovanskih sester.
V	interesu resnice pa je, da javnost, ki je Pitala duhovito ogorčenje v »Kaj pravite«, izve tudi za sicer manj duhovito, zato pa vseskozi resnično vsebino popravka. In šele potem bo mogla javnost pravilno odgovoriti na vprašanje: Kaj pravite?
Da preidemo k stvari! V »Slovencu« se je očitalo celjskemu Kolu jugoslovanskih sester, da prireja za svoj »Celjski dom« v Bakarcu vsak teden dvakrat cvetlični dan, da nadleguje vrtnarje in ljudi s prošnjami za rože, da bi potem mogle poslati »dobrodelne gospe« otroke v svojo počitniško kolonijo. Resnica pa pravi to-le:
Kolo je imelo v vsem letu le dva cvetlična dneva, prvi je bil dan zvončkov, drugi pa dan šmarnic. Že iz tega je jasno, da ni nihče nadlegoval vrtnarjev, ker ti tako dragocenih cvetlic ko zvončkov in šmarnic ne goje. Izkupiček za te prodane cvetlice, ki so jih pa deloma nabrali otroci, deloma pa so bile kupljene na trgu, pa je šel za nakup posteljnine in drugega inventarja za »Celjski dom« na morju.
Ali »Slovenec« ve povedati še težje stvari, tako pravi, da so se dobrodelne gospe na lastnih avtomobilih s celimi familijami odpeljale v kolonijo, kjer se jim za majhen denar dobro godi. Pobrale so sicer s seboj nekaj revnejših otrok, ki pa morajo plačevati toliko, ko otroci bogatašev. Kljub uspehom cvetličnih dni pa bo še deficit, ki ga bo krilo občinsko načelništvo. In na te »konstatacije« vzklika »Slovenec«: Kaj pravite?
Takoj mu ustrežemo s podatki. »Dobrodelne gospe« so plačale že toliko za bivanje v koloniji, da je imelo društvo od njih toliko dobička, da vzdržuje pri 2. koloniji 21 revnih otrok, deloma popolnoma zastonj, deloma po znižani ceni. V vsej sezoni pa vzdržuje letos društvo 36 revnih otrok brezplačno ali po zelo znižanih cenah. Z izredno pridnostjo je moglo celjsko Kolo jugoslovanskih sester povečati svoje delo in tako vzdržuje danes že 4 kolonije s po 65 kolonisti. V vsaki koloniji je nekaj otrok brez-
namreč skupno 650 hiš, ki bodo mogle biti vse deležne vseh dobrot električne energije. Pričakovati je, da se bo že v začetku priključilo na omrežje 2200 žarnic in okoli 6 električnih motorjev, služečim predvsem poljedelstvu, kmetijstvu in mali obrti.
kranjske deželne elektrarne bodo prevzele in preuredile tudi že obstoječe električno omrežje v Britofu, Predosljih in na Suhi. To omrežje preskrbuje sedaj z električnim tokom Zabretova tovarna olja, ki se je pa zadnje čase tako povečala, da ne razpolaga več z zadostno pogonsko silo, da bi jo mogla oddajati.
Prebivalstvo omenjenega okoliša se je z navdušenjem in požrtvovalnostjo zavzelo za ta elektrifikacijski nažrt in bo z denarjem prispevalo k stroškom, glavni del teh pa nosijo seveda kranjske deželne elektrarne, oziroma uprava Dravske banovine.
Brez dvoma je torej, da pomeni elektrifikacija kranjske okolice velik gospodarski napredek in je garancija za pravi zdravi gospodarski razmah okolice. Pomisliti moramo namreč, da zaradi vedno intenzivnejše elektrifikacije Kranja postaja pomanjkanje delovnih sil v okolici vedno občutnejše, posebno pa v kmetijstvu. Da zaradi tega kmetijstvo ne more napredovati, je razumljivo. Z elektrifikacijo bo predvsem odpo-magano pomanjkanju delovnih sil, kajti kmet jih bo nadomestil s stroji z električnim posonom. Ravnotako se bo dvignila z elektrifikacijo mala obrt, ki ie trpela ravno tako kakor kmetijstvo zaradi pomanjkanja delovnih sil.
Elektrifikaciia kranjske okolice se bo seveda po dovršitvi tega načrta še nadaljevala, pri čemer bodo prišli na vrsto še vsi neelektrificirani kraji.
plačno in v vsem letos 36 revnih otrok. Za začetek je menda to že precej.
Natančen obračun prejemkov in izdatkov je bil objavljen še pred početkom kolonij v »Novi dobi« in »Jutru«. Zakaj torej ta napad?
Samo eno bi še pripomnili. Požrtvovalno se nekatere gospe trudijo, da preskrbe celjskim otrokom zdravo bivanje ob morju. Skrbe pri tem tudi za otroke, ki ne morejo plačati nič. Mnogo dela morajo izvršiti članice Kola sester, mnogo zlasti odbornice, da morejo zbrati sredstva, potrebna za kolonije in za vzdrževanje revnih otrok, v zahvalo pa napad na nje. Ali je to treba?
Kaj pravite na to?
Naš radio-problem
Je sicer res, da postanejo pri nas Slovencih vsi problemi akutni šele tedaj, ko so pri naprednejših narodih že skoraj prenehali. Ampak počasi bi se tudi to smelo nehati in čas bi bil, da bi mi napredovali istočasno z drugimi narodi.
Ko se je pred komaj dvemi leti oglasila naša kukavica, smo jo vsi z veseljem pozdravili in zlasti oni na deželi. In danes si že ne moremo več misliti v oni čas, ko smo bili brez nje. Tako se nam je priljubila naša beseda z vsem svojim domačim blagoslovom.
Treba pa je, da storimo sedaj še korak naprej in da dosežemo, da bo sleherni naš človek deležen radia, te velike pridobitve modernega časa. Zato treba gledati na to, da bo radio dostopen vsakomur, kar je dosegljivo le na ta način, da bodo povsod v Sloveniji mogli poslušati radio z detektorjem.
Radijski valovi ne poznajo meja, vendar pa velja tudi pri njih, ko drugod, da ima močnejši več besede. Zato postavljajo vse države na mejo najmočnejše postaje, zato pa so tudi prepregle vso državo z radijskimi postajami, da more vsakdo že z detektorjem poslušati radio. Tuje države so na ta način dosegle, da radijske postaje iz drugih držav ne morejo motiti njenih, a da se njih beseda sliši tudi po tujih državah.
Mi še nimamo detektorskega omrežja in nimamo tako močne postaje, da bi druge postaje ne mogle motiti naše. In v kratkem bo položaj za nas še slabši, ker postane že itak močna Budimpešta še močnejša in ker je na vidiku tudi nova radijska postaja v Trstu s 7 kw.
Skrajni čas je zato, da se naša domžalska postaja okrepi.
Novo šolsko leio na banovinski vinarski in sadjarski soli v Mariboru
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je še nekaj mest nezasedenih. Novo šolsko leto prične dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 8. avgusta t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica ali zadnje šolsko izpričevalo; 4. spričevalo
o	nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge Sole; 5. izjava staršev, odnosno varuha. 8 katero se zavežejo
plačati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod mladeniče preišče zdravnik zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina stane do preklica mesečno Din 150'—. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnje z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. — Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
Vročina pritiska
V krajih Dravske banovine že peti dan prav pošteno pritiska »šentjakobska« vročina. Po mnogih krajih so prejšnji teden besnele nevihte, ki so pvozročile povsodi na poljih in nasadih veliko škodo; a drugod že več tednov ni bilo niti kapljice dežja, tako da se je pojavila huda suša, ki prav tako uničuje kmetu poljske pridelke. Ponekod je že veliko pomanjkanje vode, zlasti na Krasu. Suša je po poljih dobesedno vse pridelke sežgala. Naš poljedelec obupno zre v bodočnost, kajti letošnji pridelek bo znatno manjši od lanskega.
V domači pratiki imamo v juliju tri svetnike, odnosno svetnice, ki so pri našem priprostem človeku merodajni za vreme.
Dne 13. julija je bila sv. Marjeta, o kateri pravi stara vremenska prislovica:
— Mokra Marjeta — nadloge obeta!
Marjeta je bila letos na nedeljo, ki je bila
čez dan vroča, a proti večeru so se pojavile nevihte.
Dne 22. julija je bila Magdalena. O Magdaleni ali Majdi pravijo stari vremenarji:
— Majdin dež — majhna rž!
Na Majdin dan je bilo precej dežja.
Sv. Jakob dela vreme kar za več mesecev naprej in napoveduje, kakšna bo zima. O sv. Jakobu pritisnejo vroči pasji dnevi. Stari očanci na kmetih zdihujejo o sv. Jakobu, če je zelo vroč, tako-le:
— Če Jakob žejo trpi, zima nič prida nil... Ce Jakob moče nima, bo huda zima.
Zadnje dneve je pritisnila vročina. Temperatura se je začela naglo dvigati. V ponedeljek je bila v Ljubljani najvišja temperatura 27 C. Včeraj v torek proti jutru je deževalo, zato se je nekoliko shladilo, toda proti poldnevu se je pojavila prav soparna vročina. Kljub jutranjemu močnemu dežju vročina ni dosti odnehala ter je bila včeraj najvišja temperatura 244 C. Dežja je včeraj v Ljubljani in okolici padlo za 21 mm.
Zagorsko pismo
Zagorje, koncem julija.
Zagorje se lepo razvija; že vež ličnih hišic se je sezidalo to spomlad in poletje in so še nekatere v delu. Kot gobe po dežju, tako naglo rastejo iz tal, posebno ob cesti od g. Weinber-gerja do g. Košenine. Uslužbenci TPD so dobili posojilo ali stavbni materijal po zelo nizki ceni ter jim je bilo tako omogočeno sezidati lastno ognjišče. Na ta način bo stanovanjska kriza, ki je tudi v Zagorju občutna, omiljena.
Čemšeniška planina, katera nudi lep razgled proti Ljubljani, Savinjski dolini in Kamniškim planinam, je bila v nedeljo 27. t. m. dobro obiskana; pododbor SPD Zagorje je napravil na njo skupen izlet, in sicer v dveh skupinah. Prva skupina je odšla že v soboto popoldne, a druga v nedeljo zjutraj zarano. Pridružilo se jim je še več drugih prijateljev planin, ker je krasno nedeljsko jutro že samo vabilo v višine. Sploh je turistika v Zagorju v najlepšem razvoju, posebno odkar se je ustanovil pododbor Litijske podružnice SPD. Ima tudi dovolj bližnjih izletnih točk, kakor sv. Planino, sv. Goro, Krim in Čem-šeniško planino. Vse te točke so vsako nedeljo dobro obiskane po bližnjih in daljnih izletnikih. Kakor druge, tako bo dobila tudi Cemšeniška planina v doglednem času svojo planinsko kočo, kar se od vseh ljubiteljev planin toplo pozdravlja.
V Kotredežu pri Zagorju so v nedeljo počastili sv. Jakoba z običajnim letnim žegnanjem. Istega se je udeležilo precej občinstva iz bližnje okolice, katero je popoldne napolnilo vse gostilne. Radi vročine so prišli krčmarji s svojo hladno pijačo na svoj račun.
Vedno glasnejše so želje po lastnem kopališču v Zagorju; v poštev bi prišla Kotredežca, kjer bi se z malimi stroški uredilo nekaj bazenov in primitivna baraka za slačenje. Obisk bi bil gotovo cel® poletja polnoštevilen. Tako so Zagor-
jani primorani kopati se ali v Savi, katera ravno pri Zagorju ni priporočljiva, v Mediji, katera ni vedno či3ta, ali pa jo mahniti v sosedno kopališče Medija-lzlake. Četudi je to kopališče lepo urejeno in ima vedno dovolj gostov, vendar je ravno za Zagorjane odročno. Peš eno uro in četrt po prašni cesti in vročini iz Zagorja, to že ne prija vsakomu in z avtomobilom pride zopet predrago, oziroma si ne more vsak in vsaki dan tega privoščiti, med tem ko bi lastno kopališče ustreglo željam mnogih.	Ho.—
Težka avtomobilska nesreča v Kranju
Kranj, 29. julija.
Danes kmalu po poldnevu je tik kranjskega kolodvora, ne daleč od gostilne »Pri zadnjem grošu«, prišlo do težjega karambola med avtomobilom z železniško lokomotivo, ki k sreči ni zahteval človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda velika.
Okoli 12’20 je s precejšnjo brzino privozil iz Kranja čez državni most mimo znane gostilne »Pri zadnjem grošu« proti kranjskemu kolodvoru veliki tovorni avto g. Ignacija Amlra-šiča, trgovca s kolonijalnim in špecerijskim blagom na Glavnem trgu. Tovorni avto je vodil
1.	1907. v Škofji vasi pri Celju rojeni Vlade Pokoren, ki je drugače trezen in previden šofer. Na prostoru za tovor je sedel 31-letni delavec Janez Gregorc, doma iz Stražišča pri Kranju.
Na premikalnem tiru med kolodvorom in »Zadnjim grošem«, ki je tudi še zakrit s kostanji, je takrat lokomotiva premikala več voz. Na zadnjem vagonu je stal skladiščnik Jurij Lavtar, ki je zapazil, da se vlaku bliža s precejšnjo brzino tovorni avto. Začel je mahati z rdečo zastavico in glasno klicati:
»Ustavi! Ustavi-«
Ko je šofer opazil, da karambola tovornega avta z lokomotivo ne more preprečiti, je z vso spretnostjo skušal tako zaviti v stran po tiru, da bi preprečil nesrečo in se izognil lokomotivi. Toda tudi ta šoferjev manever je bil prepozen. Lokomotiva je zadela v zadnji del tovornega avta
ter ga po tiru vlekla se kakih 8 m daleč.
Avtomobil se je popolnoma naslonil na odbijač. Kolesa so se začela zadirati. Šofer, videč veliko opasnost za svoje življenje, je urno skočil v stran. V tem momentu se je avto že prevrnil. Pod avtom pa je bil
pokopan delavec Janez Gregorc.
Strojevodja je takoj zavrl lokomotivo in tako preprečil še hujšo nesrečo, ker bi gotovo delavca zdrobilo pod ruševinami avtomobila.
Takoj so prihiteli delavci na pomoč in odstranili povsem razbiti avtomobil ter dvignili izpod njega delavca Gregorca.
Šofer in delavec sprva nista čutila nikakih bolečin in sta oba odšla celo na postajo, kjer sta se začela pri vodnjaku umivati. Potem sta še odšla sama v mesto k zdravniku dr. Globočniku, ki jima je nudil prvo zdravniško pomoč. Zdravnik dr. Globočnik pa je ugotovil, da sta oba dobila pri karambolu resnejše poškodbe ter je odredil njiju prevoz v ljubljansko bolnico.
Z osebnim avtom trgovca Andrašiča so šoferja in delavca pripeljali ob 4. popoldne v Ljubljano.
Šofer Vlade Pokoren si je pri karambolu zlomil levo roko in dobil poškodbe na obeh nogah, ki pa so lažjega značaja. Delavec Janez Gregorc pa je dobil težje poškodbe po hrbtu in po rokah. Drugače pa položaj obeh ni življen-sko nevaren.
Avtomobil je bil ves razbit ter je postal popolnoma neraben. Tovorni avto je stal okoli 75.000 Din.
Nesreče in nezgode
Nesrečen skok v Savo
Na bregovih Save je sedaj prav živahno vrvenje. Kopalna sezona za dijake in dopustnike je ugodna. Ni čuda, da je ob črnuškem mostu pravcato mravljišče. Nekateri celo skačejo g črnuškega mostu v tam precej globoko Savo. Na Poljanski cesti št. 23 stanujoči dijak 20-letni Josip Ileršek je v ponedeljek popoldne skakal s črnuškega mostu. Pri skoku v vodo pa je tako nerodno priletel ob neki trd predmet, da si je zlomil desno roko. Sprejet je bil pozneje v javno bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
Nesreča na Jeperci
V	Medvodah stanujoči inesar Leopold Jesih se je včeraj 8 kolesom vozil proti Kranju. Na znani Jeperci je padel s kolesa. Padel je tako nesrečno, da je dobil pretres možganov. Njegovo stanje je prav resno.
Nesreča pri Muljavi
Avtopodjetnik Janez Medved iz Prapreč št. 9 pri Žužemberku je včeraj padel na cesti pri Muljavi z motornega kolesa. Pri padcu je dobil težke poškodbe na glavi. Včeraj zjutraj je prišel v ljubljansko javno bolnico.
Konj mu je odgriznil nos
Nenavaden dogodek se je primeril v mali vasici v Pljuski pri Veliki Loki. Dninar 87-letni Janez Andolšek se je približal vozu nekega posestnika, ki je s konji vozil pridelke s polja, Levi konj je z gobcem segel po dninarju ter mu odgriznil nos. To se je zgodilo nekako opoldne. Popoldne je stari Andolšek prišel sam
v	ljubljansko bolnico. Brez nosa seveda.
Sfran 4
Dnevne vesli
— Nj. Vel. kralj je daroval rim. kat. cerkvi lep zvon. V zagrebški livarni Lebiš vlivajo 640 kilogramov težak zvon, ki ga je kralj daroval rim. kat. cerkvi v Bosanski Dubici. Zvon bodo C dvema drugima svečano blagoslovili ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja.
— Grško odlikovanje jugoslovanskega novinarja. Generalni direktor ministrstva zunanjih radev Xydakis je izročil zastopniku agencije Avale v Atenah Bogdanu Rodišu oficirski križ Odrefienikovega reda v priznanje njegovega dela na polju novinarstva in objektivnega poročanja, zlasti pa za Izdajo posebne Številke zagreb-Jke »Nove Evrope«.
— V »Službenem listu« banske uprave Dravske banovine z dne 30. julija t 1. so objavljene sledeče uredbe itd.: Uredba o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko. Uredba o izvrševanju nadzorne oblasti nad občinami s sedežem banskih uprav. Pravilnik o katastrskem premerja-vanju. Popravek v zakonu o položajih in o zva-njih itd. uradnikov ministrstva za trgovino in Industrijo. Popravek k uredbi o tarifah za upravitelje konkurzne mase itd. Pravilnik seje za sklep ustave islamske verske zajednice. Izpre-membe in dopolnitve v pravilih za drž. strok, izpit uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Razpis. (Uvozno carinjenje gnjati.) Razpis o potrdilih o izvoru blaga naše trg. zbor. v Solunu. Izpremembe v pravilniku o zbiranju prispevkov za pogozdovanje. Imenovanje članov v banski svet Dravske banovine. Razglas o priob-čevanju službenih objav. Razglas o policijski uri
v	srezu Čabru. Naredba o pobiranju taks v zdravilišču Bled. Razne objave iz »Službenih no-vin«.
— Pregled in območje naših konzulatov v Južni Ameriki. Kr. gen. konzulat Sao Paulo (Brazilija) — Zvezna država Sao Paulo, Santa Catarina, Rio Grande Do Sul in ostale brazilj-ske države, v kolikor imajo naših izseljenikov; kr. konzulat Rosario (Argentina) — argentinska provinca Santa Fe; kr. konzulat Parana (Argentina) — argentinska provinci ja Entre Rios; kr. poslaništvo Buenos Aires (konzularni odsek) — Zvezno mesto Buenos Aires in celokupna Argentina razen provincij pod drugim in tretjim konzulatom; kr. konzulat Santiago de Chile (Chile) [•— glavno mesto Santiago in provincija Santiago; kr. konzulat Valparaiso (Chile) — pro-jvincia Valparaiso; kr. konzulat Magallanes j(Chile) — teritorij Magallanes; kr. konzulat An-tofagasta (Chile) — provincija Antofagasta; kr. konzulat Iquique (Chile) — provincija Tarapa-6a; kr. konzulat Oruro (Bolivija) — celokupna republika Bolivija; kr. konzulat l/ima (Peru) — celokupna republika Peru; kr. konzulat Asun-cion (Paraguay) — celokupna republika Para-£uay; kr. konzulat Montevideo (Uruguay) — celokupna republika Uruguay.
— Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski točaj, (Maribor. (Odobren od ministrstva za trgovino dn industrijo v Beogradu.) Novi tečaji se začnejo dne 2. septembra 1390. Prospekti brezplačno 'pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ul. 4 ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Čo., Maribor, Slovenska ul. 7. Zavod poseduje tudi lastni penzionat za dečke, nakar se posebno opozarja.
— Sprejem gojencev v vojaške zavode. Komanda mašinske mornariške šole v Kumbaru— Koka Kotorska razpisuje tečaj za sprejem 100 gojenecev z našim državljanstvom. Šola traja tri leta. Prednost imajo mladeniči, ki so dovršili najmanje 4 razrede osnov, šole, ali so se učili 2 leti kovinarske obrti. Uprava vojaške godbene Šole v Vršcu razpisuje tečaj za sprejem 180 gojencev za šolsko leto 1930-31. Kandidati morajo biti naši državljani, ne mlajši od 14 in ne starejši od 16 let. Imeti morajo najmanj 4 osnovne šole. Vojno obrtna šola v Kruševcu sprejem 50 gojencev v zavod Obiličevo. Prednost imajo vojne sirote padlih in težkih invalidov. Artiljerijska podoficirska šola v Čupriji sprejme 150 gojencev. Prošnje je vložiti do 20. septembra t. 1. Prosilci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. — Natančnejši pogoji o vseh razpisih se dobe pri vojaškem referentu občine Trbovlje.
— Edvard Heriot o svojem potovanju po Jugoslaviji. Znani francoski politik socijalist Edvard Heriot je pred tednom izdal knjigo z naslovom »Pod oljko«, kjer opisuje svoje potovanje po naši državi in po Grčiji. Lepo popisuje pot od Gorice do Ljubljane. Pri Ljubljani se spomni na ostanke iz Napoleonovih Časov in podrobno opiše kulturne razmere pod Napoleonom y naših krajih.
— Izseljeniška kvota za 1930. V izseljeniškem odseku ministrstva za socijalno politiko je končano delo v vprašanju spopolnitve izseljeniške kvote za leto 1930. Največja kvota odpade na Savsko in Primorsko banovino.
— Veliko zanimanje nemških arheologov za odkritja dr. Vulida. Poročali smo že o odkritju drajjbeene grobnice pri Trebeništu v okolici Ohridskega jezera. Predsednik nemškega arheološkega zavoda v Berlinu prof. Rodenwald je Izjavil beograjski »Politiki« v daljšem pismu, polnem simpatij za nas, da bodo odkritja pri Trebeništu pomaknila jugoslovansko arheologijo v središče znanstvenga zanimanja. Nemški arheologi bodo tudi prisostvovali izkopavanju pri Ohridskem jezeru, pri čemer je treba poudariti, da je zanimanje nemških arheologov za te iz-kopnine čisto znanstvenega značaja.
— Nova »strokovna« revija v Ljubljani. Izšla je prva številka »Naše industrije«, katero izdaja in urejuje g. Ivo Vogelnik. List se imenuje »informacijsko-tehmčki list za mnapredjiva-
vanje naše industrije i obrta«. Iz vsebine pa tega ni razbrati. List bo izhajal menda samo po potrebi, takih potreb je pa pri nas zelo malo.
— IV. svezek letošnjih »Zborov« izide začetkom avgusta in prinese skladbe H. Volariča, A. Sveteka, L. Puša, J. Pavčiča in J. Prelovca, v književni prilogi pa zanimive članke in nešteto drobnih vesti iz našega in tujega glasbenega svetea. Kdor še ni poravnal naročnine za leto 1930 (50 Din), tega zvezka ne dobi več. Storite torej svojo dolžnosti Novi naročniki se še lahko prijavijo po dopisnici na naslov Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani.
— »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja, da sprejema prijave za propagandni Izlet v Gornji grad, ki bo 10. avgusta, združen z javnim telovadnim nastopom, samo do sobote 2. avgusta, na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Na ta naš izlet, katerega priredimo skupno s Celjsko sokolsko župo in domačim gornjegrajskim Sokolom, vljudno vabimo članstvo vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Brajte, ki imajo svoja vozila, naj se pridružijo avtokoloni, ki bo odhajala na dan izleta točno ob pol 7. izpred Narodnega doma. Člani v svečanem, članice v svečanem ali v telovadnem kroju.
—V Aleksandriji je otvorjen jugoslovanski generalni konzulat. Honorarni generalni konzul je Filip Musič bej.
— Zbirka za Malejevo mater. Mag. R. Sušnik je daroval za zbirko v upravi našega liata 200 Din. Tako je dozdaj darovanih 4.659 30 Din.
— Zagrebški športnik Zvonko Štrban se je težko ponesrečil. V nedeljo zvečer se je pripetila med Brežicami in Samoborom težka nesreča. Športnik, 21-letni Zvonko Štrban, se je vračal z nedeljskega izleta iz Slovenije. V prikolici je Imel prijatelja Josipa Domana. Pri vasi Bregani je motociklist srečal avto, ki je dvignil oblak prahu, ki je zastri Štrbanu pogled, da je zadel vozeč s precejšnjo hitrostjo v kup gramoza in se prevrnil. Ponesrečenca je odpeljal neki zasebni avto v Samobor 1 odtod so ju odpeljali v zagrebško bolnico. Oba sta težko poškodovana. štrban si je pretresel možgane. Stanje Štrbana in Domana se je včeraj nekoliko zboljšalo. Prišla sta k zavesti.
— Nesreča pri delu. Lesni delavec Edvard Albreht, doma iz Planine pri Rakeku, je usluž-ben na eni tamošnjih parnih žag. V ponedeljek dopoldne Je bil zaposlen pri cirkularki. Nesreča je hotela, da ga je cirkularka zagrabila za desno roko ter mu odtrgala 3 prste. S popoldanskim vlakom se je odpeljal v ljubljansko bolnico, kjer so mu zdravniki nudili nadaljno pomoč.
— Kolesar povozil učiteljico. V Črni vasi na Barju je neki mlad in brezvesten kolesar povozil 27-letno učiteljico Slavo Vidmar, ko je korakala sredi ceste. Kolesar je z vso silo podrl učiteljico na tla, tako da je dobila težke notranje poškodbe. Morali so je prepeljati v ljubljansko bolnico.
— Vreme. Vročina v Dravski banovini in drugod v državi traja dalje. V torek zjutraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru, drugod ni bilo dežja. Barometer se dviga. Njegovo stanje včeraj ob 7.: Ljubljana 7631, Maribor 7619, Zagreb 762-5, Beograd 762’3, Sarajevo 763-2, Split 762-2, Rab 761-5, Vis 762-1. Termometersko stanje včeraj ob 7.: Ljubljana 188 (prejšnji dan 16), Maribor 20 (prejšnji dan 16), Zagreb 22, Beograd 21, Sarajevo 18, Split 25, Rab 24 in Vis 23. Oblačnost v državi je znašala 0 do 10, v Ljubljani 10, v Mariboru 9, relativna vlaga v državi 55 do 85%, v Ljubljani 85%, v Mariboru 85%.
Cfuhlfana
■ Prihod čeških gasilcev v Ljubljano. Določen je dan prihoda češkoslovaških gasilcev na kongres v Ljubljano. Nad 500 gasilcev pod vodstvom staroste g. An. Seidla, ki je bil pred dne-
vi	odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom sv. Save III. reda, bo v petek 1. avgusta ob 17-45 prispelo iz Prage v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru bodo naši gasilci priredili češkim tovarišem svečan, bratski sprejem.
■ Prihod odličnega Čeha v Ljubljano. S svojo družino je prispel v Ljubljano, odkoder odide na Bled, direktor licealne knjižnice v Olomoucu in tamošnji predsednik Jugoslovanskočeškoslo-vaške Lige dr. Bohuš V y b i r a 1, velik prijatelj našega naroda. Včeraj popoldne je g. dr. Vybiral posetil Študijsko knjižnico na Poljanah ter se s svojimi starimi znanci razgovarjal o napredku naše knjižnice in drugih kulturnih prilikah.
■ Zastava ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega društva. V izložbenem oknu manufakturne tvrdke I. C. Mayer v Stritarjevi ulici je razstavljena naravnost krasna zastava ljubljanskega Prostovoljnega in reševalnega društva, nabavljena ob 60-letnici ustanovitve tega društva. Načrte za zastavo je napravil inž. Omahen, delo samo pa je izvršila renomirana tvrdka Jar. Ne-škudla na Sv. Petra cesti. Lepi nadstavek je izvršila pasarska tvrdka Leopold Tratnik. Na eni strani zastave je slika sv. Florijana, na drugi strani pa so kratki verzi, ki jih je na čast gasilcem napravil gasilski kurat, stolni kanonik dr. Opeka.
■ Poziv mestne občine. Mestna občina razobesi na svojih poslopjih o priliki jugoslovanskega kongresa zastave in vabi vse meščanstvo, da okrasi tudi svoje hiše z zastavami. Mesto razobesi zastave v petek, dne 1. avgusta t. L zjutraj, odnosno v četrtek zvečer.
■ Gradnja palače Trgovske akademije. Akcija za gradnjo palače trgovske akademije v Ljubljani prav lepo napreduje. V Beograd so bili v soboto poslani gradbenemu ministru v pregled in odobrenje vsi načrti za palačo. Pričakovati je, da bodo v najkrajšem času pričeli z gradnjo palače, ki bo stala na prostoru tik že zgrajenega Trgovskega doma na vogalu Simon Gregorčičeve ulice in Bleiweisove ceste.
■ Po delavsko knjižico je prišel. V ponedeljek zvečer je bil v občinskem uradu na Viču aretiran 44-letni L. K. zarida nedostojnega vedenja. Revež ima burno in težko preteklost. Izgnali so ga iz Zagreba domov na Glince. V Zagrebu je pustil delavsko knjižico. Sedaj je od občine zahteval drugo, toda ni mogel plačati predpisanih kolkov. V uradu se je tako nedostojno vedel, da je moral intervenirati stražnik.
■ Najdeno kolo. Na Dunajski cesti stanujoča žena vpokojenega stražnika Lucija Mavrin je policijski upravi naznanila, da je v nedeljo, ko je nabirala gobe v gozdovih okoli Dobrove, našla skoraj novo, 1800 Din vredno kolo, znamke »Mi-fa« s tovarniško številko 21.954. Lastnik kolesa, ki je bilo najbrže ukradeno, naj se javi na ljubljanski policiji.
■ Zastrupljen pes. Pekarici Tereziji Marzidov-šek na Glincah je neki zlikovec zastrupil psa volčje pasme, ki je bil privezan na dvorišču. Pes je bil po izpovedbi lastnice vreden 1000 dinarjev.
Policijski drobiž. Včeraj policijski upravi ni bila prijavljena nobena tatvina, pač pa za-strupljenje psa, nevarna grožnja, 5 kalilcev nočnega miru, 2 osebi zaradi nedostojnega vedenja, izgred v gostilni, 4 kršitve banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 1 kršitev avto-predpisov in 11 prekrškov cestnopolicijskega reda.
‘M.aneibcnc
m Seji. V četrtek 31. t. m. bo seja mestnega občinskega sveta, v torek 5. avgusta pa seja občinskega odbora. Na dnevnem redu bodo tekoče zadeve.
m Povratek dece iz počitniške kolonije. D?ca počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju se vrne danes v sredo 30. t. m. v Maribor. Otroci, ki jih je zbral mestni magUVrat, se vrnejo z avtobusom ob 9. uri, ostali pa z vlakom oh 11.30. Starši naj Jih pričakujejo pred Dečjim domom v Strossmayerjevi ulici št. 26 odnosno na glavni postaji m Poroke. V Mariboru so se poročili: Leopold Trinkler, bančni uradnik v p. in Adolfina Leimaer; Štefan Bagaroš, posestniški sin in Alojzija Horvat; Anton Podlaha, trgovec in Ana Medved; Ferdo Hertl, učitelj in Gabriela H-olzinger; Josp Nerad, trgovski nameščenec in Josipina Hentalc ter Rudolf Čretnik, natakar in Julija Pungračič. Bilo srečno!
m Deputacija proizvajalcev alkoholnih pijač. Včeraj je pod vodstvom tovarnarja Jakoba Perhavca odpotovala v Ljubljano posebna deputacija proizvajalcev alkoholnih pijač, da poroča g. banu o stanju in željah te naše industrije.
m Umrl. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Ivan Knranjc, kletar, 66 let, Ljudmila Tkalčič, hči železničarja, 10 let; Antonija Pirh, zasebnica, 64 let; Jakob Škonjar, čevljar, 43 let; Avgust Žunder, viničar, 67 lei; Ljudmila Kuin-pič, žena krojača, 35 let; Karel Novak, zidar, 70 let; Milan Renčelj, paznikov sin, 1 leto; Blažo Ječevič, gojenec podčastniško šole, 19 Ijet in Jurij Lubanjšek, vpokojeni železničar, 60 let.
m Lovsko zborovanje. Danes 30. t. m. ob 20. uri bodo imeli v lovski sobi hotela »Orel« zborovanje zakupniki in lastniki lovišč, na katerem bodo odločali o prodajanju divjačine. Zborovanje je sklicala podružnica Slovenskega lovskega društva.
m Razpust odbora. Odbor tukajšnje krajevne organizacije vpokojenih železničarjev je osrednje vodstvo v Ljubljani zaradi kršenja pravil razpustilo. Do novega občnega zbora bo vodil posle dosedanji blagajnik g. Matija Puher v Mejni ulici št. 8.
m Zadnji dan gostovanja Zagrebčanov. Danes v sredo bo v kavarni »Astoriji« zadnji kabaretni večer članov zagrebškega gledališča.
m Oddaja dola. Gradnjo palače OUZD na oglu Marijine in Sodne ulice je dobila tukajšnja tvrdka R. Kiffmann.
m Sličica, s trga. Prijatelj lista nam poroča: Pred nekaj dnevi sem opazoval, kako se je kmetica smejala uslužbencu mestnega magistrata, ki ji je v nemščini pripovedoval, koliko mora plačati za posamezne na trgu razložene pridelke. Umešal sem se zato v pogovor in vprašal uslužbenca, zakaj ne govori slovenski, a v odgovor sem dobil, da mu to ni mogoče, ker slovenskih imen ne vel Ko je odšel, mi je kmetica potožila, da se bo menda morala še na starost in v slovenskem Mariboru učiti nemškega jezika, če bo hotela kaj prodati.
m Žaljenje veličanstva. Zaradi razžaljenja veličanstva je bila te dni aretirana in sodišču izročena šivilja Leopoldina Kttttner.
m Prepotonca tujih nameščencev. Po mariborskih industrijah in drugih podjetjih mrgoli tujih nameščencev, ki niso naši državljani. Nekaterim pa ne zadostuje, da odjedajo domačinom kruh, temveč se ob vsaki priliki in ne-priliki še zaničljivo izražajo o naši državi in našem narodu. V zadnjem času so se zopet dogodili taki slučaji. Mnenja smo, da ni dovolj, če se samo kaznujejo, temveč bi se morali brez odlašanja poslati čez mejo.
m Izpod mosta. Pod državni most sta se naselili še dve deložirani družini, Firesova in Dimčeva. Sedaj je pod mostom že 17 družin z 68 člani. Oblast je prehod pod mostom zaprla.
m Napad na očeta iz zasede. Ko se je 42-letni viničar Miha Vrtič v ponedeljek zvečer vračal domov v Radvanje, ga je v temi iz zasede napadel njegov še ne polnoletni sin in mu s kolom zadal več udarcev po glavi. Vrtiča so odpeljali v bolnico, sina pa v zapore.
m Nevarne najemnik. Z železom je v ponede Ijek udaril po glavi 721etnega posestnika Ivana Krepka na Pobrežju njegov stanovanjski najemnik. Krepek je moral v bolnico, najemnik pa je bil aretiran.
m Študijsko potovanje. G. Franjo Pavlica, uradnik banske uprave v Ljubljani, ki je eno leto študiral mlekarstvo na Češkoslovaškem, se je v ponedeljek odpeljal na študijsko potovanje na Dansko, kjer bo proučeval moderne danske mlekarne in sirarne. Na Danskem ostane dva meseca.
m Ogromen obisk kopališča. V kopališču na Mariborskem otoku in na otoku samem je dosegel v nedeljo obisk pravi rekord, kajti prodanih je bilo nad 4000 vstopnic.
m Roparski napad na Pohorju. Na poti s Peska proti Sv. Lovrencu na Pohorju je v soboto neznan moški z nožem in gorjačo napadel gospo Lamprehtovo in učiteljico Hanže-ličevo ter jima odvzel živila in denar. Oblasti sumijo, da je rop izvršil nedavno pri Pragerskem iz vlaka pobegli kaznjenec.
m Aretirana tihotapka. V nedeljo je bila radi tihotapljenja saharina aretirana zasebnica Lucija Koroščeva.
m Nova aretacija zaradi koles. V zvezi s tatvino koles, o kateri smo poročali, je biia v nedeljo aretirana in oddana sodišču tudi Har-ryjeva žena, 45-letna Marija Harrv. Osumljena je, da je svojemu možu pomagala pri kraji in prodaji koles.
m Delavsko gibanje. Od 20. do 26. julija 1.1. je pri tukajšnji borzi dela iskalj zaposlitve 159 oseb, 91 moških in 68 vrnsk; službenih mest je bilo 114, delo je dobilo 118 oseb, odpotovale so 3, odpadlo jih j« 41, v evidenci pa jih je ostalo še 545. Splošno se opaža, da je v letošnjem poletju število brezposelnih v Mariboru mnogo večje nego prejšnja leta Vzrok je v glavnem nbupnn kri*" * gradbeni stroki.
m Nezgoda v Kopuna,w. ,. »oieijek popoldne je padel pri skoku s skakalnega stolpa v mestnem kopališču na Mariborskem otoku 10-letnl ključavničar Vojmir Panič tako nesrečna na vodno gladino, da se je onesvestil.
m Tatvina. V ponedeljek je bila nekemu kopalcu na Mariborskem otoku iz kabine ukradena srebrna ura. To je prva talvina iz kabine v novem kopališču.
m Kamenje. V mestnem delu ob Dravi se je v zadnjem času med otroci razpaslo biezob-zirno lučanje kamenja, ki ograža tudi pasante in je povzročilo že več nesreč. V ponedeljek zvečer je zopet zahtevalo svojo žrtev. Enajstletni Matildi Kosejeni je nekdo vrgel kamen s tako silo v glavo, da jo je nevarno poškodoval in je morala priti na pomoč rešilna postaja.
€elie
* Uradni dan zbornic za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico.
Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek, dne 5 .avgusta i930 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uijudno vabijo, da se pri njeni v določenem času zglase.
* Dnevni koncerti v parku. Olepševalno in tujskoprometno društvo je dalo v parku namestiti zvočno aparaturo za prenos gramofonske glasbe, ki dnevno od 11. do 12. in od 18. do 19. oddaja koncert.
* Smrtna kosa. V Zavodni št. 52 je včeraj umrl 68-letni vpokojeni paznik kemične tovarne Franc Hrušovar.
* Prepoved zahajanja v gostilne je sodišče izreklo nad bivcem M. Z. Pa ni nič pomagalo, ker so našli v ponedeljek brivca popolnoma pijanega ležati na Vrazovem trgu. Policija sedaj poizveduje, kateri gostilničar mu je dal pijače.
* Izguba. Josip Koštomaj je izgubil na Jožefovem hribu veliko oljnato sliko Matere Božje. Najditelj jo naj odda na policiji.
* Nezgode pri delu. Čuvaju parne žage v Nazarju Antonu Veleku so pri zlaganju padle deske na levo nogo, tako da se mu je zlomila podkolenica. Posestnikovemu sinu Janezu Kovaču je mlatilnica odtrgala tri prste desne roke. Oba sta bila prepeljana v celjsko bo’ nico.
* Avtobusi in avtotaksi so morali radi tlakovanja Krekovega trga preseliti svoja staja-lšča. Celjski mestni avtobusi, mariborski ter vojniški avtobus stoje pred mestnim magistratom v Prešernovi ulici, avtotaksi pa v Razlago-
vi	ulici za verando kavarne »Evropa«.
Odlaganje smeti naj bi mestna in okoliška občina sporazumno uredili. V soboto je bil ovaden policiji voznik Jakob Palir, ki je ob novi cesti za Maksimiljanovo cerkvijo odlhgal smeti.
f^zmorslte vesti
p Na Sveti gori pri Gorici se je pred tremi dnevi ponesrečilo vojaško letalo. Oba letalca Virgili in Calvi sta bila na mestu mrtva. Letalci so trupli prepeljali v mrtvašnico bolniškega oddelka letalske vojašnice. Danes popoldne bosta prepeljani v rodne kraje v Italiji.
p Dva nova krajevna fašistovska oblastnika. Tržaški pokrajinski fašistovski tajnik dr. Peru-sLno je imenoval Roberta PeMegrinija za faši-stovskega tajnika v Tomaju, dr. Savina Giampor-cara pa za fašistovskega komisarja v Hrenovici.
p Odmev katastrofe v Južni Italiji. Med žrtvami, ki jih je zahtevala velika potresna katastrofa v Južni Italiji, je tudi družina fašistov-skega poslanca Cacceseja, ki ga kot nekdanjega voditelja goriškega fašizma dobro poznajo posebno soški Primorci., p Železničarske hiše na Primorskem. Italijanski ministrski predsednik je poslal tržaškemu prefektu naslednjo brzojavko: »V Tržiču, Trstu, Postojni in Červinjanu se bo meseca septembra pričelo graditi 170 stanovanj s 600 prostori Hiše so namenjene državnim železničarjem in bodo stale 9 milijonov. Podpisan: Mussolini.«
Ljulomev
Nesreča. S svojega motorja je padel desin-fektor g. M. na oglu gostilne Vreg. Poškodoval se ni.
Velik vlom v trgovino. Neznani tatovi so vlomili v trgovino g. Kosija v Križevcih pri Ljutomeru. Odnesli oziroma odpeljali so veliko množino blaga v vrednosti nad 30.000 dinarjev. G. Kosi je tem težje prizadet, ker mu je isti dan toča v vinogradu skoro vse pobila. Za tatovi ni sledu.
Drvenje motociklistov. Potrebno bi bito, da se strogo nastopi proti raznim motociklistom, ki drvijo brezobzirno skozi naše mesto. Tudi na pešpotih proti kolodovoru se vozijo in se ne ozirajo na odredbe. Varnostni organi bi morali z vso strogostjo nastopati proti takim vozačem.
ftluv&ha Sohola
Zagonetna smrt. V soboto je umrl v bolnici Cvetko J., posestnik v Murski Soboti. Tik pred smrtjo je rekel zdravniku, da sumi, da so ga zastrupili. Uvedla se je takoj stroga preiskava In so truplo obducirali. Obdukcija pa ni ugotovila nobenih znakov zastrupljenja. Po pripovedovanju ljudi pa, ki so bili kritičnega dne z njim na delu, je prileten možakar na potu domov vinjen nevarno padel in je to povzročilo njegovo smrt.
Sestanek dramatičnega odseka Sokola. V soboto zvečer je imel dramatski odsek svojo redno letno sejo. Za predsednika je bil izvoljen prof. Melihar, ki je podal precej obširen program dela v bodoči sezoni. Ker dobro poznamo težave, s katerimi se bori in na katerih boleha odsek, bo dobro, če bo izvedena samo polovica programa. Pozdraviti pa moramo predlog, da bi nekajkrat nastopili na vaseh z igrami v dijalektu, ker narod še ne razume književnega jezika.
Sprememba posesti. Notar g. Anton Koder je kupil hišo trgovca Peterka. Hišo g. Kodra pa je zopet kupil okrožni zdravnik dr. Vučak. — Kakor se sliši, bo primarij bolnice dr. Škrilec postavil nasproti lekarne moderno poslopje.
Javna dražba starin v gradu. Opozarjamo interesente, da se predmeti, ki bodo prodani na dražbi, lahko ogledajo od 1. do 4. avgusta.
Predavanje o Sokolstvu v Šalovcih. V nedeljo popoldan je predaval v Šalovcih o sokolstvu br. Kovač iz Murske Sobote. Res toplo pozdravljamo to akcijo, da bo ljudstvo spoznalo ideje sokolstva.
Trbovlje
Osebna vest. Komandir tukajšnje orožniške postaje g. Kokolj Anton bo nastopil svoje novo službeno mesto pri srezkem načelstvu v Ljutomeru, ki je bilo pred kratkim razpisano.
Kamnih
Nekdo je lovil na našem novem kopališču gade. Vzel pa je močno povečalno steklo in ker najbrž ne pozna dobro živalstva, je imel nedolžno belouško, katero je mladina prinesla v kopališče, za gada! Stisnil je pod pazduho raco in jo iposlal v časnik, češ, bojte se ljudje božji take nevarne zveri in ne hodite v kopališče. Naše lepo kopališče pa je in bo brez gadov.
Luška cesta. Dobro informiran je dopisnik nekega lista o Luški cesti, katero je v svojem sicer nemerodajnem mnenju z eno samo potezo peresa vrgel med staro šaro. Javnosti pa bodi povedano, da je kr. banska uprava sporočila, da so načrti za predel gornje ceste Črna—Kranjski raj; že dogotovijemi in da se bo trasiranje v drugem delu po vsej priliki pričelo že to poletje.
Isti dopisnik odgovarja našemu županu, da vzdržuje še vedno v celoti vse njegove navedbe v časopisju. Koliko so te vredne, kaže že pred-etoječe, zato nam g. župan sporoča, da nima časa niti volje odgovarjati na vesti tega najbolj lm-
Kuhinjsko posodo
po najnižjih cenah in v največji iz. beri, kot emajlirana, aluminijasta itd-nudi tvrdka z železnino Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv.Peiroc.5t
------------------------  Kamničani	že	sami	najbolje vidijo kako in kaj, ostala javnost pa tudi ni slepa, da ne bi videla, da se Kamnik resno trudi napredovati zlasti v tujsko-prometnem
oziru.
Lilija
Nasilstvo tn preklinjanje. V nedeljo 27. julija popoldne je prišel v gostilno Kobal v Gradiških Lazih pri Litiji okrog 28 let star Rudolf K., doma iz Brega pri Litiji. Brez povoda je pričel izzivati goste in preklinjati. Hoteli eo ga pomiriti z lepa, on pa je pograbil stol in razbijal z njim po mizi. Nekateri so šli po orožnike, drugi gostje pa so povečini odšli domov. Zahtevi orožnikov, naj se odstrani iz gostilne, se ni pokoraval. Veled tega sta ga orožnika aretirala in ga uklenila z verigo. Kastelic pa je precej močan, napel je svoje mišice in veriga je šla na dvoje. Šele e pomočjo drugih sta ga orožnika ponovno uklenila z dvema močnejšima verigama. Med tem ko sta ga orožnika ponovno uklepala pa ee je pripeljal mimo na kolesu njegov prijatelj Stanko Dolšek, ki pa je takoj planil s kolesa in navalil na orožnike, da bi osvobodil K. Prijel je za puško in jo hotel iztrgati orožniku iz rok. Orožnika sta bila prisiljena aretirati še njega in peljati mesto enega dva v zapor. Ko je trezen, je prav miren fant.
Prijet tat. Posestniku Janezu Beji iz Šklen-drovca pri Zagorju je ukradel okoli 28 let star Ignac Trost 1260 Din. Za ta denar si je kupil novo obleko, ostalo pa v družbi rudarjev zapil.
V	ponedeljek pa so ga izsledili litijski orož-kini in ga v Gradiškh Lazih aretirali in odpeljali v zapor.
Jugoslovan. Dnevnik Jugoslovan se dobi v trafiki ge. Cirile Vizler ob mostu v Litiji.
Šmavlno pri Liliji
Sokol Litija-Šmartno. Sokol Litija-Šmartno se pripravlja za svoj letni nastop, ki se vrši 15. avgusta na novem letnem telovadišču v idilični Švarcovi hosti v Gradcu. Sodeluje godba Sokola I iz Ljubljane pod osebnim vodstvom bri Švajgerja. Prireditve in javnega nastopa se udeležijo bratska društva iz Ljubljane in Zasavja. Prosimo ostala društva, da ee na nastop »Sokola« ozirajo. Zdravo!
Napovedana gasilska vaja I okrožja Litijske gasilske župe v nedeljo, dne 27. t. m. je izredno dobro uspela. Po končani vaji so bile razdeljene legitimacije in znaki za kongres v Ljubljani, katerega se udeleži Šmarsko gasilno društvo korporativno z zastavo.
Običajno letno žegnanje pri Sv. Ani v Jablanici je poteklo v najlepšem razpoloženju. Ja-blančani so ee zopet odrezali z znanimi Jablan-škimi štruklji. Oče Zapušek je delil vaške štruklje vsem romarjem brezplačno, kakor je v tem kraju stara navada.
30 letnica smrti Ivana Bartlna. 27. t. m. je poteklo 30 let kar je preminul v Šmartnem Ivan Bartelj, bivši nadučiteljv Šmartnem. Pokojni je bil ustanovitelj pevskega društva »Zvon«, pevovodja, komponist, organist in občinski tajnik. Z dušom in srcem Slovan, v najtežjih časih, ko je nemštvo prodiralo v vasi je Ivan Bartl ulival Šmarčanom poguma in ljubezni do domačije in lepe slovenske pesmi. Slava njegovemu spominul
Jakobov sejem v Šmartnem se je vršil včeraj. Zaradi slabega obiska in kupcev je bilo povpraševanje zelo pičlo. Živine je bilo sicer dosti, a kupčije malo. Vzrok je denarna kriza v okraju.
Vvhniha
Požar. V nedeljo je gorelo v Podpeči. Požar je uničil sedem kozolcev.
Horjulski orožniški komandir pobegnil. Komandir orožniške postaje v Horjulu Kašikovič je radi raznih uradnih nepravilnosti pobegnil. Prekoračil je mejo. Prijeli eo ga v Idriji, kjer so ga aretirali. S seboj je imel kolo. Orožja ni imel, pač pa rezervne čevlje.
Pretep in posledice. V soboto zvečer so domači fantje v gostilni pri Korčetu v Sinji Gorici nekaj pili. Pred gostilno je med tem prišlo do prepira. Šlo je za staro sovraštvo. V tem prepiru je premišljeno zabodel France Košič, rojen v Mirni pri Gorici 1. 1911., Ivana Podobnika vulgo Lovrinovega v desno ramo. Nož se mu je pa zalomil, ko ga je hotel potegniti iz
nevarne rane, da bi napadel Se druge. Poklicali bo orožništvo. Košiča so aretirali ter odvedli v zapore vrhniškega sodišča. Drugo jutro mu je prinesel ječar Franc Erjavc jedačo. Tedaj je Kosič izdrl ključavnico ter udaril ječarja po glavi, da je dobil dve težki rani. Nato je pobegnil iz zapora. Začel se je lov za njim. Vjel ga je Makso Jelovšek ter ga podrl na tla. Nato so ga odpeljali zopet v zapor. Ječar je hudo ranjen. Zanimivo je, da je ranjenega Podobnika pripeljal njegov prijatelj na kolesu k dr. Šabcu; ta je ranjenemu izvlekel nož iz rane.
Sokolska slavnost na Vrhniki. V nedeljo 27. t. m. se je vršil nastop in vsakoletna veselica tukajšnjega Sokola. Prireditev bi se morala sicer vršiti že 14. t. m., pa je bila radi neugodnega vremena preložena. Uspela je v vsakem oziru. Pri nastopu prostih vaj se je videlo, kaj zmore trdna volja. Kot zaključek so izvajali proste vaje »Naprej«, ki jih je ljudstvo s pritrjevanjem sprejelo. Pri orodni telovadbi se je videlo, da imamo mnogo dobrih telovadcev. Po telovadbi se je razvila s sodelovanjem vrhniške godbe neprisiljena zabava ob udeležbi Sokolov iz vseh sosednjih občin.
Cankarjev spomenik. Lepo napreduje zgradba Cankarjevega spomenika. Ozadje je dogotovlje-no. Kamen je iz lesnobrdskega kamnoloma, podstavek pa iz pohorskega granita, ki ga je daroval g. inž. Milan Lenarčič. Stopnišče je vzidano. Vsa druga dela bodo ta teden gotova.
Gevhnica
Sejem. Vsakoletni svetoanski sejem v Cerknici ee je letos slabo obnesel. Prodajalcev je bilo zelo malo, kupovalcev pa skoro nič. Tudi živinski sejem je bil tako slabo obiskan, kot še nobeno leto.
Cerkniška nedelja je bila zelo pusta. Cerknica je bila skoro popolnoma prazna. Dopoldan je odšlo zelo veliko ljudi v Begunje, kjer se jim je naznanil vojni razpored. Popoldan je odšlo tudi nekaj ljudi v Begunje, kjer so vprizorili »Scapinove zvijače«. Drugi so šli v Martinjak, kjer so tudi nekaj igrali. Zelo živo pa je bilo pri Kolenu, kjer se je kopalo staro in mlado. —
V	nedeljo je obiskalo tudi precej izletnikov Cerkniško jezero. Jezero je sedaj skoro suho, le tu pa tam je kaj vode. Ves dan pa je bilo zelo soparno, tako, da so nekateri mislili, da bo proti večeru še nekaj dežja.
Zopet tatvina pri kopanju. Ni dolgo, kar smo poročali, da je bil nekdo ukraden pri kopanju, se je v nedeljo zopet spravil na posel neznan uzmovič. Nekemu mizarskemu pomočniku iz Cerknice je zmaknll uzmovič iz denarnice sto-dinarski bankovec.
V 10 letih okrog sveta. V ponedeljek sta prispela v Cerknico dva poljska mladeniča. Nameravata priti peš v 10 letih okrog sveta. Potujeta zato, da bosta proučila razmere in kraje vsega sveta. Pot, ki jo nameravata napraviti, je dolga 72.000 km. Na pot sta se odpravila letos 20. maja iz Pozena na Poljskem. Preživljata se s tem, da prodajata svoje slike.
Ze rfretfji Jan pogrešana
V Aljaževi ulici št. 6 stanujoča ga. Alojzija Zbašnik se je včeraj okoli 16. zglasila na policijski upravi pri dežurnemu uradniku ter mu naznanila, da je njena 28-letna hčerka Štefanija, kontoristinja pri Delavskem konsumnem društvu v Medvedovi ulici (Spodnja šiška) odšla v nedeljo 27. t. m. od doma, a se do včeraj ni vrnila. Ga. Zbačnikova je pripomnila, da je hčerka odšla od doma že zgodaj ob 5. Na njeno vprašanje, kam da gre, je kratko odvrnila:
—	Na hribe s še eno prijateljico.
Mati ni pogledala, kakšno obleko je hčerka vzela. Včeraj pa je pogledala v omaro ter ugotovila, da je seboj vzela kar tri obleke. Pogrešana kontoristinja je bila vneta turistinja ter je skoraj vsak nedeljski počitek porabila za razne izlete na planine. Vračala se je navadno še-le v ponedeljek v Ljubljano. Ni izldjučeno, da se je morebiti pogrešanki na hribih primerila kaka nesreča. Obstoja pa še vedno nada, da se bo po-grešanka vrnila domov zdrava, ker drugače s planin ni bila javljena nobena nesreča.
<Spor{
Ljubljana, dne 29. julija 1930.
Semifinalni tekmi za svetovno prvenstvo sta končali z enakim porazom Zedinjenih držav in naše reprezentance. 6 : 1 je rezultat, kakršnega ni pričakoval najhujši pesimist. Po nenadejanem velikanskem uspehu v kvalifikacijskih tekmah smo pričakovali znatno boljši rezultat. Pomlajeno moštvo Uruguaya pa je v odločilnem trenutku dokazalo, da je še vedno ne-nadkriljivi mojster v nogometu. Prevladovali so v tehničnem pogledu, bili so zelo prodorni in so se izkazali kot sigurni strelci. Zmagalo je boljše moštvo, akoravno je Jugoslavija zelo trpela radi nenaklonjenega sodnika. Čaka nas še odločilna tekma za 3. ali 4. mesto z Zedinjenimi državami. Najbo že rezultat kakorkoli dosegli smo mnogo, mnogo več kot smo pričakovali: tudi 4. mesto je za Jugoslavijo več kot častno.
Primorje je izpadlo iz nadaljnega tekmovanja za savezni pokal. Doživelo je visok poraz 6 : 1 od Maribora, toraj isti poraz kakor ga je doživela Ilirija od Coneordije. Ljubljana se vsekakor ni izkazala posebno dobro, mogoče bo imel Maribor več sreče.
Plavalno prvenstvo se je včeraj zaključilo 8 1500 m prosto seniorji. Zmagal je Otruba (I) v 27 : 20-8 in je znatno izboljšal podsavezni rekord,^. Tuma O. (P) 28 : 52, 3. Gregorič (I); Erbežnik (P) je izstopil na progi. Izven konkurence je dosegel Turnšek (I) najboljši čas 27 : 06 6. Končno stanje v seniorskem plavanju je torej 279 : 228 za Primorje.
*
Juniorsko plavalno prvenstvo v Splitu
V	soboto in nedeljo se je vršilo v Splitu juniorsko prvenstvo Splitskega plavalnega pod-saveza. Tekmovali so samo člani Jadrana. Doseženi časi so zelo dobri, predvsem izboren je čas v juniorski štafeti 4 X 50 m prosto, ki je mnogo boljši od jugoslovanskega rekorda. Prihodnji teden se vrši v Ljubljani državno prvenstvo juniorjev in hočemo v oklepajih navesti poleg splitskih tudi naše rezultate. Videli bomo, da so naši rezultati večinoma boljši:
100 m hrbtno juniori:	1. Nadali	1	:	297
(1 : 18-6), 2. Ivaniševič 1 : 31 (1 : 24 8).
50 m prosto juniorke: 1. Jakaša 38 8 (38 4), 2. Kaliterna 42-3 (40 2).
100 m prsno juniori: 1. Midžor 1 : 27 (1 : 84-5 v predteku 1 :32 9), 2. Pazinovič 1:31 (1:36 3).
lOOin prosto juniorke:	1. Ivančič	1	:	33-8
(1 : 277), 2. Jakaša 1 : 349 (1 : 32-2).
4 X 50 m prosto juniori: 1. Jadran I 1 : 59 5 (2 : 11-8), 2. Jadran II 2 : 12 (2 : 13-3).
3 X 50 mešano juniorke: 1. Jadran I 2 : 18 (2 : 137), 2. Jadran II 2	: 259 (2 : 14-8), 3.
Jadran III 2 : 27-2 (2 :	196).
100 m prosto juniori: 1. Marovič 1 : 086 (1 : 07-1 v predteku 1 : 06-8), 2. Ivaniševič
1	: 11-8 (1 : 17-6).
100 m hrbtno juniorke: 1. Ivančič 1 : 515 (1.
1 :41-8, 2. 1 :41-9, 3.1 :44-4). Vse tri v Ljubljani mnogo boljše kot prva Splitčanka.
50 m prosto juniori: 1. Brainovič 30 4 (28 9),
2.	Kuzmanič 31-3 (32-4).
10 m prsno juniorke: 1. Kaliterna 1 : 423 (1:41-2), 2. Marušič 1 : 42-4 (1 ; 43-2).
3 X 100 m mešano juniori: 1. Jadran I 4 : 02-9 (4 :16-9), 2. Jadran II 4 :11-6 (4 : 19).
4 X 50 m prosto juniorke: 1. Jadran I
2 : 46-6 ( 2 : 51-2), 2. Jadran II 2 : 54 4 (2 : 52).
♦
Vojaški športni klub Celje : Athletik Sport-klub Ccljo se je končalo z zmago Athletikov 9 : 2 (3 : 1). Vojakom manjka treninga, ki ga bodo do prihodnje tekme z S. K. Celje sicer res nekaj pridobili, pač pa bodo stali še močnejšemu moštvu nasproti.
Litija: V nedeljo popoldne so bile na tukajšnjem športnem igrišču odigrane kar tri tekme. Pričeli so ob 12-30 uri in igrali nepretrgoma do 6. ure. Najprej je nastopila v nogometni tekmi mladina iz Litije in Smartna. Zmagala je mladina iz Šmartna z rezultatom 1 : 0. Nato sta igrala S. K. Litija in S. K. Dobrna iz Trbovelj. Tekma je ostala neodločena z rezultatom 4 : 4. Ob pol 4. uri pa sta nastopili dve hazenski družini S. K. Ilirije iz Ljubljane v propagandni tekmi v prid našega Sokola.
Alan Hynd:
‘Dvojni umov na visohi železnici
IV.
Pod roko in nad vse previdno izvedeno poizvedovanje je odkrilo, da je mladi Diamond stanoval pri svoji materi v Bessuhur-etu, včasih pa tudi v neki mesečni sobi na Manhattanu. Takoj nato je prišlo stanovanje gospe Diamond, tovarna za zaboje in hiša v Manhattanu pod policijsko nadzorstvo, ki so ga izvrševali uradniki v civilu. Vse potrebno je bilo odrejeno, da so bili vsi izhodi vseh treh hiš pod stalno pažnjo vsaj enega policijsta. O vseh ljudeh, ki so prišli ali odšli iz teh hiš, se je vodil poseben register.
Naslednji dan so natančno preiskali stanje Diamond Box Companyje. Ugotovili so, da se nahaja tovarna v precejšnjih težavah. Med drugimi je bil zaslišan tudi neki upnik. Presenetil je uradnike z izjavo, da je Že dan pred umorom pozval Morrisa Dia-monda, da poravna že enkTat svoj dolg. Diamond mu je odgovoril: Trenutno nismo 'likvidni, mislim pa, da se bo naš položaj že v enem dnevu, na vsak način pa ne do-Bti pozneje, znatno zboljšal.«:
Še isti popoldan so kriminalni uradniki po večkratnih brezuspešnih ipotih ugotovili, da je imel Diamond odprt račun pri Fifth Nationalbanki v Manhattanu. Pregled rakuna je pokazal, da je imel Diamond na
dobrem le še 35-63 dolarjev.
Toda še isti dan, ko se je izvršil umor
—	in sicer točno tri ure, predno so kriminalni uradniki prišli v banko — je smuknil v banko Morris Diamond in naložil 1583 dolarjev. Uro kasneje je prišel zopet in dvignil 1000 dolarjev.
Po teh ugotovitvah se je pričela policija zanimati tudi za življenje Jožefa Diamonda, ki je bil mlajši od svojega brata in bil okoli 20 let star. Ljudje, ki so prebivali v bližini Diamondove tovarne, so izjavili, da je Jožef prišel v tovarno približno 45 minut nato, ko se je izvršil umor na visoki železnici.
Oba policijska uradnika, ki sta že prejšnji dan, preoblečena v trgovce, povprašala v tovarni po Morrisu Diamondu, sta se drugi dan zopet zglasila v tovarni. Eden od prodajalcev, Willy Fried po imenu, jima je sporočil, da je Diamond ravnokar nastopil veliko kupčijsko potovanje.
»Potem bi mogli morebiti govoriti z Jožefom Diamondom?«
»Mi je prav žal,« je odvrnil Fried. Jožef je odpotoval skupno s svojim bratom.
Več dni je preteklo, a zadeva se ni primaknila naprej. V javnosti so že začeli mrmrati zaradi nesposobnosti policije. To se vedno dogaja, kadar misli javnost, da zločince niso dovolj hitro prijeli.
Nastalo pa je nad vse težko vprašanje: če sta bila brata Diamond zapletena v zločin, kako pa je potem mogel stati njun avto za časa zločina v garaži gospe La-ninke?
Ali tudi na to vprašanje je prišel kmalu odgovor.
Avto, ki se je nahajal v garaži, je bil do pičice enak avtomobilu, na katerem so bežali zločinci po umoru. Garažni avto je bil namreč last gospoda Loiusa Altschula iz Bronxa in mu je bil pred tedni ukraden. Oba brata Diamond — v tem času je bilo za policijo že gotovo, da sta bila oba zapletena v umor — sta se nad vse skrbno pripravljala na umor in si zato oskrbela dva čisto enaka avtomobila, da bi tako mogla dokazati svoj alibi, če bi morala pustiti svoj avto na cesti. To je bilo sicer zelo premeteno, vendar še vedno premalo.
Pregled finančnega stanja Diamondove tovarne je dokazal, da se je tovarna po dvojnem umoru nepričakovano finančno opomogla. Na dan umora je imela banka v filijalki Ost Public-Nationalbanke samo 200 dolarjev na dobrem. Dne 17. novembra pa je bilo v njeno dobro vplačanih 1599 dolarjev in 20. novembra zopet 1200. Poleg tega je še v teh dneh poravnala tovarna razne svoje obveznosti. Niti vplačil v banko niti poravnave dolgov pa ni izvršil nobeden od bratov Diamond. Oba sta izginila brez sledu.
Dne 21. novembra je bil predložen Fifth Nationalbanki od Morrisa Diamonda podpisan ček za 200 dolarjev. Predložila in vnovčila ga je neka banka iz Philadelphije. Zato so morali sklepati, da se Diamonda nahajata v Philadelphiji. Ker je bilo zelo verjetno, da bosta od tu skušala priti v zvezo s svojo tvrdko, se ie noliciia nrikliučila
na telefonski vod iz Philadelphije v Brook-lin. Na uspeh tudi ni bilo treba dolgo čakati. Pozno popoldne je nekdo klical iz Philadelphije in zahteval Willy Frieda k aparatu.
»Tu Morris,« je nekdo dejal po telefonu. »Ali je pri vas kaj novega«?
»Meni nepoznani ljudje sprašujejo po vas,« se je glasil odgovor.
»Zares?«
»Da!«
»No... lepo! Hvala... Zbogom!«
In že se je slišalo, kako je Morris položil slušalko na telefon. Na dlani je bilo, da se je mož, ki je bil pri aparatu, prav močno prestrašil. Sedaj je bilo treba hitro delati. Kriminalna policija je stopila takoj v zvezo s telefonsko centralo in zvedela, da je bila poklicana Diamondova tovarna iz hotela Lovraine v Philadelphiji. Že pol ure kasneje je drvel iz kolodvora na Manhattanu ekspresni vlak v Philadelphijo. Z njim so potovali policijski uradniki.
Tri ure kasneje so vstopili uradniki v hotel Lovraine, a so prišli prepozno. Oba brata Diamond sta že pobegnila.
»Morris Diamond in njegov brat Jožef sta prišla v hotel dne 15. t. m.,« je razlagal hotelski portir, »in danes sta poravnala svoj račun«.
»Ali slutite, kam sta odpotovala?«
»Niti najmanje. Nič nista o tem govorila.«
»Ali sta bila oba v hotelu s kom znana?«
(Dalje prih.)
Lindbergov prekooceanski poletf in reklama za cigarete
0 znanem letu ameriškega letalca Lindberga preko oceana, ki je pred nekaj leti vzbudil tolikšno senzacijo, pripovedujejo ameriški listi šele sedaj, sledečo mično zgodbico:
Predno se je pripravil Lin 'ierg končno za svoj polet v Evrop, je prišel k njemu vodja propagandnega (reklamnega) odseka neke velike ameriške fabrike za cigarete in mu ponudil posebne vrste kupčijo. Predlagal mu je namreč, da mu tvornica plača 5000 dolarjev, če se Lind-berg zaveže, da bo takoj po svojem pristanku na letališču v Evropi izrekel sledeče besede: »Ali imate kakšno cigareto fibrike X. Y.?c Lindberg je to ponudbo sprejel in labrika mu Je takoj izplačala polovico dogovorjene vsote, polovico pa bi dobil Lindberg takoj, ko bi izpolnil tudi on svojo obveznost. Reklamni šef fabrike se je še pred Lindbergom odpeljal v Evropo, da se osebno prepriča, ali se bo Lindberg držal sklenjene pogodbe ali ne.
Lindberg je res odletel v Evropo in po 36 urah srečno pristal na letališču Le Bourget pri Parizu. Ko je letališče zapuščal, ni mogel spregovoriti niti besede. Razburjenje, ker se mu je drzno podjetje posrečilo, in pa navdušenje ogromnih množic, ki so ga pozdravljale in sprejemale z vsemi častmi, mu je zaprlo sapo in
besedo.
Kar nanadoma pa je zagledal v množici moža, ki se je skušal z vso silo preriti do njega. Spoznal je v njem voditelja reklame ameriške fabrike za cigarete, s katerim je sklenil zgoraj omenjeno pogodbo. Takrat pa ga je zgrabila nepopisna togota nad človekom, ki je hotel delati navadno reklamo z njegovim uspehom, ki je on tvegal svoje življenaje. Skočil je iz avtomobila se tudi sam prerin'' do n ža, ki je čakal na prve izgovorjene br-^de po končanem letu. Lindberg je res sprbgovoril, ampak njegove besede so bile vse drugačne, kakor je določala pogodba. Lindberg je namreč na moža zakričal ves divji:
»če mi sedaj ponudite le eno od vaših smrdljivih cigaret, vam bom eno pripeljal.«
Fabrika za cigarete se dolgo ni upala ukreniti zaradi teh besed proti Lindbergu ničesar, ker je bil preveč popularen in bi se vsa ameriška javnost dvignila kot en mož proti fabriki, če bi bili gospodje hoteli Lindbergu le en las skriviti. Šele sedaj, ko se je prvo navdušenje za Lindberga nekoliko poleglo, se je fabrika odločila, da vloži proti Lindbergu tožbo za odškodnino, in sedaj pričakuje vsa Amerika z veliko napetostjo, kako se bo ta tožba končala.
Plemenit zdravnik
Nedavno je umrl v Pragi zdravnik Karl Beyer. Tega moža je imenovala današnja duševno polomljena in samo za denarjem koprneča sedanjost bedaka in čudaka, bil pa je v resnici eden največjih ljudi, kar jih pozna sedanja doba. Mogoče ni bil tako velik kot zdravnik, ampak velik je bil kot človek I
Ta zdravnik ni zahteval nikdar nobenega ho-norArja, ne od revežev, ki jim je še sam dajal od svoje skromne plače, ki jo je prejemal kot vladni svetnik, ampak tudi miljonarjem je računal zelo skromno. Ko je prišel k njemu v ordinacijo težak bogataš in se dal od njega temeljito preiskati, ga je bogataš po končani preiskavi vprašal: »Koliko sem pa dolžan?« Odgovor: <50 kron. c Ko je bolnik protestiral in rekel, da se za ta denar pač ne izplača niti obleke odložiti, je rekel Bayer: »No, pa dajte manj, kolikor pač hočete!« In če so prihajali k njemu bolniki na preiskavo, ki so mislili, da jim je ipotrebna operacija, on pa je operacijo odsvetoval, je odgovarjal na vprašanje po honorarju kar vedno: »Zakaj pa? Saj nisem nič naredil!« Te besede so značilne za moža, čegar stanovanje je bilo okrašeno samo z dvema slikama »Kristus kot zdravnike in pa »Zdravnik pri revnem otroku«, sam pa si je moral dostikrat beliti glavo, s čim bo plačal stanovanje. Če ne bi bili njegovi premožnejši bolniki smatrali za svojo dolžnost, da sami plačajo, česar on ni računal, in če ne bi bili razni sanatoriji, kjer je operiral, sami določali višine njegovih honorarjev, bi se plemeniti zdravnik sploh ne bil nikdar rešil svojih gmotnih skrbi.
Ko je mož slavil svojo GOletnico, so nabrali njegovi prijatelji in znanci zanj večjo svoto denarja, ki so mu jo izročili na prav lep način. A kaj je naredil Bayer? Razdelil je ves nabrani
denar na različne dobrodelne ustanove! Drugi, tudi zelo odlični zdravniki stoje navadno na stališču, da smejo za svoje študije in za svoje delo zahtevati tudi primeren honorar, zlasti če se pomisli, da rešujejo najvišje, kar ima človek: življenje in zdravje. Seveda je pa večina zdravnikov danes sama objekt izkoriščanja, ker so slabo plačani hlapci raznih socialnih ustanov. Srečnejši med njimi se pa ravnajo po premoženjskih razmerah svojih bolnikov in računajo bogatim ljudem več, revnejšim pa tudi nič. Zdravnik pa, kakor je bil Bayer, je šel tudi tem na živce s svojo nesebičnostjo in zato ni Čudno, da ni dosegel več kakor častni naslov profesorja. Bayer je pa tiho in mimo delal naprej v bolnišnici usmiljenih bratov v Pragi, kjer je šel vsako jutro v kapelico in tam tiho pomolil, predno je odšel k svojim bolnikom.
V	svojem prostem času pa je zlagal lepe lirične pesmice, gojil rože na vrtičku svoje skromne hišice, ordiniral pa je v tretjem nadstropje neke palače v Pragi, kjer ni bilo dvigala, telefona pa do konca svojega življenja ni maral.
Dobro je zapisal
Nadgozdar Janez Čarostrelec je bil Človek silno mehkega sroa. Čeprav je naredba določala, da je gozdarjeva dolžnost, da ustreli brez usmiljenja vsakega psa, ki se podi po gozdu, se Janez Čarostrelec le ni mogel odločiti za streljanje, ampak se je kar zjokal od samega usmiljenja nad pasjimi četveronožoi, ki so bili zapisani smrti, če jih je zalotil v gozdu. Psi so se mu tako smilli, da svojega usmiljenja do njih ni mogel pregnati drugod, kakor pri vaškem krčmarju Štefanu Kislici.
Ker pa vsi opomini na ljudi, naj pazijo na svoje pse, niso nič zalegli, se je nadgozdar Janez Čarostrelec odločil za drugo sredstvo in lepega
dne so brali ljudje ob vhodih v g$zd na tablicah napis:
»Svarilo! Tisti, ki pusti svojega psa tekati po gozdu, bo ustreljen. — Gozdna uprava.«
Ko je gospod nadgozdar prišel zvečer po svoji stari navadi v gostilno, so ga prijatelji sprejeli z velikim halo, strogi gospod učitelj pa mu je začel razlagati in dokazovati, da on 1. nima pravice dati ustreliti lastnika psa, in 2. da mora to natančno povedati v svarilu, če hoče dati ustreliti le psa.
Gospod Čarostrelec je to zadevo premišljeval vso noč, potem pa se je odločil za sledeči popravek:
»Svarilo 1 Tisti, ki pusti svojega psa tekati po gozdu,bo ustreljen,tisti pes! — Gozdna uprava.«
Gledališča bo konec — živel zvočni film!
Francoski gledališki igralec in pisatelj nešte-vilnih veseloiger Louis Verneille je pa lastnik nekega gledališča v Parizu, ki prav dobro nese. Zato pa so tem pomembnejše njegove besede, ki jih je te dni izrekel o bodočnosti gledališča. Verneille ne bo več v prihodnji sezoni svojega gledališča vodil sam, ampak ga bo dal v najem. To bo etonil Verneille, ki je sam napisal nešteto veseloiger, nad katerimi se zabava ves svet. Storil bo pa to zato, ker hoče delati poslej samo še za zvočni film, kateremu prerokuje najsijajnejšo zmago nad gledališčem. »Jaz sem mnenja«, je rekel, »da bodo dramska in operetna gledališča — ta še prav posebno — morala svoja vrala prav kmalu zapreti in prepričan sem, da bo gledališče za gledališčem zmrznilo. Po zadnjih velikih uspehih nemških zvočnih filmov 6em se prepričal, da ni zvočni film le popoln umetniški nadomestek odrske umetnine (zlasti operete), ampak sem v Berlinu videl tudi to, da stoje nemški zvočni filmi dandanes že na višku popolnosti. In ker ljubim napredek in nočem nič več imeti opraviti z ljudmi, ki eo se še pred 30 leti smejali novim avtomobilom, zato sem se postavil odločno na stran zvočnega filma, za katerega bom sedaj edino še delal. Verjemite mi, da se bodo od 50 gledališč v Parizu držala čez 3 leta le še tri!«
Kako pride zdravnik do prakse
V	malem ogrskem .mestecu Hatsegu se je dogodilo to-Ie:
Pri nekem čevljarskem mojstru se je javil čevljarski pomočnik in prosil za delo. Mladi in prikupni pomočnik je bil mojstru vleč, in sprejel ga je. Delal pa novi pomočnik ni posebno dobro, a mojster ga je zaradi njegovega lepega in prikupnega vedenja vseeno obdržal pri sebi. Lepega dne pa je obolela mojstrova mlada hčerka (ki pa še ni bila sposobna za možitev in zato bo konec drugačen kakor ga pričakujejo cenjene bralke). Sedaj pa pride to, kar je na stvari zanimivo: čevljarski pomočnik se je mojstru ponudil, da mu hčerko ozdravi. Ker je mojster že večkrat imel priliko opazovati, da zna njegov pomočnik vsega vraga, samo čevljarstva ne posebno, ni imel nič proti temu. In kdo bi si mislil: slabi in nesposobni čevljarski pomočnik je res ozdravil bolno mojstrovo hčerko v osmih dneh. Ta novica se je brzo razširila po
mestu in okolici in vsi so bili prepričani, da je nesposobni čevljarski pomočnik pravi zdravniški »čudodelnik«, h kateremu so začeli ljudje dreti od vseh strani, čuječa policija pa je pazila in je prignala stvar do vrhunca: ugotovila je namreč, da je laži-zdravnik tudi laži-čevljar! Ta je namreč povedal v preiskavi, da je zdravil dekletce le z aspirinom, povedal in dokazal pa je tudi z dokumenti in z diplomo, da je pravi, študirani zdravnik! Ker pa kot začetnik ni mogel dobiti nobene prakse, je poskusil svojo srečo kot čevljarski pomočnik in si je s svojim »mazaštvom« pridobil naklonjenost ljudi.
Židovski čudodelnik, ki je rešil angleškemu kralju življenje
Kakor poročajo iz Budimpešte, je umrl preft nekaj dnevi v mestecu Vacz tamošnji veliki rabin (židovski višji duhovnik) Jozua Silberstein. Veliki rabin je bil rojen v Trebišovu na Slovaškem, kjer je bil njegov oče tudi veliki rabin in znan po vsem židovskem svetu pod imenom Gaon, ki je napisal nad 50 knjig.
Zidovska tradicija pa pozna neko molitev, ki jo smatrajo za Čudodelno in ki ozdravlja tudi na smrt bolne ljudi. Kakor pripovedujejo, je ta molitev tudi angleškemu kralju rešila življenje. Angleški kralj Jurij V. je bil bolan več mesecev in zdravniki so storili vse, karkoli premore njihova znanost. Bilo pa je vse zastonj. Tedaj je prejel, kakor pripoveduje pobožna židovska legenda, čudodelni veliki rabil Jozua Silberstein pismo od angleške kraljice Mary, kjer ga je prosila, naj moli za ozdravljenje kralja Jurija V. čudodelno in rešilno molitev. Gaon je molil in kralj je res ozdravel.
Veliki rabin Silberstein je bil star 73 let, na njegov pogreb pa je prišla ogromna množica pobožnih Židov iz cele Ogrske.
Premog iz zraka
Predsednik društva za kemično industrijo ▼ Londonu prof. dr. Herbert Levinstein je na glavni skupščini društva v Birminghamu predaval in rekel, da bomo kmalu dobivali iz zraka, odkoder že dobivamo dušik, tudi gorljive tvarine, ki bodo premog popolnoma nadomsetovale.
Sodomo in Gomoro so našli
Kakor poročajo laški listi, so našli učenjaki, ki vodijo v imenu bibličnega zavoda v Transjor-daniji pri Tell-gassulu izkopavanja, približno 6 kilometrov daleč od severnega obrežja mrtvega morja ostanke bibličnih mest Sodome in Gomore. Odkrili so hiše, ostanke peči, mline in ostanke trupel, potem pa veliko množino nožev, puščic, lončenih črepinj, ovratnic itd.
Preiskali so že velik del ozemlja In so ugo* tavali, da so razvaline stare nad 15000 let.
Koliko mora tehtati policaj?!
Dunajska policijska direkcija je obvestila ža 1. 1928. svojega 331etnega uslužbenca Kleinedler-ja, da ga bodo vpokojili zaradi splošne telesne slabosti. Proti tej odločbi je stražnik vložil priziv, češ da je še vedno dovolj čvrst, čeprav tehtal le 50 kil pri svoji velikosti 164 centimetrov. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju pa pritožb« ni vpoštevalo, ampak je določilo, da stražnik, ki tehta le 50 kil, za naporno stražniško službo ni sposoben. To odločbo je potrdilo tudi dunajsko upravno sodišče.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI SO ŽEJNI
Pričakovala je novega prijatelja, ki ji je bil neizmerno všeč in iz katerega je nameravala izvleči velike koristi; vse kaj drugega nego tale: iz groba vstal Mira-beau, opran Danton, ki se je prelevil v dobavitelja, lev, ki je govoril, da pomeče vse patrijote v Seino. Vsak hip se ji je zazdelo, da sliši zvonec, in je vztrepetala.
Da bi odslovila Henryja, je molčala, zevala, listala po neki partituri, zopet zevala. Videč, da še ne gre, mu je rekla, da mora z doma ter je odšla v oblačilnico.
Zaklical je za njo z ginjenim glasom:
— Zbogom, Ludovika!... Ali vaa bom še kdaj videl?
In že so mu roke brskale po odprtem pisalniku.
Ko je bil na cesti, je odprl pismo, naslovljeno na državljana Rauline-a,ter ga z zanimanjem čital. V njem je bila zares prečudna e’ika javnega mnenja v Franciji Govorilo je o kraljici, o Theveninovi, o revolucijonar-nem sodišču, poročalo pa je tudi to ali ono zaupno besedo dobrega Brotteauxa des Hettes.
Ko je prečital do konca in zopet spravil pismo v žep, je nekaj trenotkov okleval, potem pa je krenil, kakor človek, v katerem je dozorel sklep in ki si misli »čim prej, tem bolje«, proti Tuilerijam ter jo ubral naravnost v čakalnico Odbora za javno varnost. t
•
Tisti dan ob treh popoldne je Evarist Gamelin sedel na porotniško klop v družbi štirinajstih tovarišev,
ki jih je po večini poznal, preprostih, poštenih in domoljubnih ljudi, učenjakov, umetnikov ali rokodelcev: tu je bil neki slikar, kakor on, neki risar, oba zelo nadarjena, kirurg, čevljar, bivši markiz, ki je dal jasne dokaze državljanskega mišljenja, neki tiskar, nekaj malih trgovcev, skratka, zbirka vzorcev pariškega ljudstva. Sedeli so tu v svoji delavski ali meščanski obleki, na kratko ostriženi ali s privzdignjenim čopom, z rog-latim klobukom, potisnjenim na oči ali zadaj na glavi čepečim okroglim klobukom, ali pa z rdečo čepico, ki je zakrivala ušesa. Nekateri so bili oblečeni v telovnik, suknjo in dokolenke, kakor v starih časih, drugi pa v karmanjolo1 in črtaste dolge hlače, kakor sanskiloti.9 Obuti so bili v škornje, čevlje z zaponkami ali v cokle ter tako predstavljali na svojih osebah vsa različna moška oblačila, ki so bila tedaj v rabi. Ker so vsi že večkrat zasedali, je kazalo, da se čutijo prav domače na svoji klopi, in Gamelin jih je zavidal za njihovo pokoj-nost. Srce mu je tolklo, v ušesih mu je šumelo, oči so se mu zastirale in vse, kar ga je obdajalo, je dobivalo zanj medlo svinčeno barvo.
Ko je vratar najavil Tribunal, so trije sodniki sedli za zeleno mizo na precej majhnem odru. Nosili so klobuke s kokardo, nad katerimi so vihrala velika črna peresa, in sodniške plašče s trobarvnim trakom, kjer je visela na prsih težka srebrna medalja. Pred njimi, ob vznožju odra, je sedel namestnik javnega tožitelja v slični obleki. Pisar se je vsedel med Tribunal in prazni naslonjač obtoženčev. Gamelin je gledal te ljudi z drugačnimi očmi nego jih je bil videl doslej, kazali so se mu lepši, dostojanstvenejši, strašnejši, dasi so bile njihove kretnje povsem vsakdanje, ko so listali po papir-
1 Carmagnole, jakobinski jopič; op. prev.
* Sanskiloti so bili skrajna republikanska stranka; beseda pa pomeni prvotno moškega, ki ne nosi dokolenk (culotte). ambak dolae hlače (pantalon); op. prev.
jih, poklicali kakega slugo ali se sklanjali nazaj, da bi slišali poročilo kakega porotnika ali službujočega či-novnika.
Nad sodniki so visele deske človeških Pravic, a njihove desne in leve pa ob starih fevdalnih stenah sohi Le Peletiera Saint-Fargeau in Marata. Nasproti porotni-ški klopi, v ozadju dvorane, se je dvigala javna tribuna. Prvo vrsto so polnile ženske, ki so imele vse, plavolase, rjave ali sive, na glavi visoko avbo, katere nabrana koprena jim je zasenčevala lica; na prsih, ki so bila po tedanji modi pri vseh enako obilna, kot grudi dojilje, se jim je križal bel ovratnik, kjer se je krivil podbradek modrega predpasnika. Roke so imele prekrižane na ograji tribune. Za njimi je bilo videti na stopnicah v redkih vrstah državljane, oblečene s tisto raznoličnostjo, ki je podeljevala tedaj množicam tuj in slikovit značaj. Na desni, proti vhodu, se je za polno pregrado raztezal prostor, kjer je občinstvo stalo. To pot je bilo maloštevilno. Zadeva, e katero naj bi se bavila ta sekcija sodišča, je zanimala le majhno število gledalcev in nedvomno so obravnavale ostale sekcije, ki so zasedale istočasno, bolj vznemirljive stvari.
In to je nekoliko pomirjevalo Gamelina, ki je bil blizu omedlevici in ne bi bil mogel prenesti razpalje-nega ozračja velikih obravnav. Oči so se mu ustavljale na najmanjših podrobnostih: opazil je volno v pisarjevem ušesu in packo od črnila na namestnikovem svež« nju. Videl je kakor s povečalnim steklom izklesane ka-pitelje v dobi, ko se je bilo( izgubilo vsakršno pozna« vanje antičnega sloga, kako so se dvigali s svojimi venci iz kopriv in božjega drevca nad gotskimi stebri. Toda pogledi so se mu vedno znova vračali k tistemu naslonjaču starinske oblike, prevlečenmu z rdečim utrechtskim velurjem, ki je bil na sedežu in ročnikih močno obrabljen. Narodni gardisti v orožju so stali ob vseh izhodih.
Gospodarska siruldura Dravske banovine
Izčrpno poznavanje gospodarske strukture in njene evolucije je pogoj pravilne narodnogospodarske politike. Zal, da nimamo pri nas Se nobene institucije, ki bi sistematično zbirala in obdelovala statistične podatke iz vseh področij našega narodnega gospodarstva. Za sedaj nam daje samo vsakokratno ljudsko štetje priliko, da se tozadevni podatki res izčrpno zbero.
Najboljšo aproksimativno sliko naše gospodarske strukture nudi statistika OUZD-a v Ljubljani. Nad 100.000 delavcev, zaposlenih v 25.000 obratih in pri 20.000 podjetnikih, je zavarovanih pri OUZD-u v Ljubljani. Vsi delavci Dravske banovine so člani OUZD-a. Izjemo tvorijo samo: okoli 12.000 rudarjev, okoli 8.000 železničarjev ter nekaj tisoč duševnih delavcev, to je državnih, javnih ali pa privatnih uradnikov. Začasno niso zavarovani tudi poljedelski delavci, v kolikor niso zaposleni pri poljedelskih strojih na elementarno ali živalsko silo. Iz tega dejstva sledi nujno, da na podlagi statistike OUZD-a res lahko dobimo najboljši pregled in sodbo ne samo o našem delavnem trgu, temveč tudi o stanju in razvoju našega narodnega gospodarstva.
Na gospodarsko strukturo polaga OUZD veliko važnost že radi internih potreb zavarovanja samega. Nezgodno zavarovanje nima, kakor znano, enotnega tarifa kot bolniško, pokojninsko in brezposelno zavarovanje, temveč takorekoč celih 100 tarifov z ozirom na nevarnost vsakega posameznega obrata, akoravno ni nobenih stvarnih argumentov, da se ne bi mogel uvesti enoten tarif tudi za nezgodno zavarovanje kakor za ostale panoge socijalnega zavarovanja, kar bi poslovanje OUZD-a poenostavilo in upravne stroške zmanjšalo. V podrobnosti in detajle gospodarske strukture se na tem mestu ne moremo spuščati, ampak se moramo omejiti samo na glavne konture, to je industrijske skupine.
Delavcev
Zava- PriJ?f0 rovancev
Industrijske skupine „	1
»g- 0d 30. IV. 15wa 1928 za
V.
Denarni zavodi in pisarne 1.285 Kemična industrija	2.437
Gradbena industrija	13*459
Tekstilna industrija	8.303
Lesna industrija	16.301
Papirna industrija	2.362
Gledališča, prosti poklici, razno	1.152
Kovinska industrija	8.841
Saniteta	1.902
Gospodinjstvo	7.558
Gostilne, kavarne, prenočišča	3.164
prana in pijača	5.573
Oblačilna industrija	10.682
Trgovina in skladišča	5.699
Kamenje in zemljine	6.075
Industrija usnja	2.418
Poligrafi ja	911
Rudarstvo in topilnice	173
Poljedelstvo	939
Promet	1.510
i+ 23 ;+ 16 :+ is 15 14 13
+
!+
,+
'+ 12 ;+ io ;+ io
+ 7
:+ 6 :+ 5 + 4
:+ 3 :+ 3 ;+ i — 2 — 6
— 7
— 10
Skupaj: 100.744	+	9
Iz prve kolone je razvidno, katera industrijska skupina je najmočnejša. Največ delavcev za-
Gospodarske vesti
Posestniki, izboljšajte svoje hleve in gnojišča! Kraljevska banska uprava bo interesentom, ki nameravajo še v tem letu izboljšati svoje hleve in gnojišča, oskrbela brezplačne načrte za napravo gnojišč, gnojničnih jam, v zvezi z odtokom gnojnice, in hlevov ter dala podporo v cementu za tretjinsko do polovično ceno. Prijavite se najkasneje do 5. avgusta ▼ svoji obč. pisarni.
X Stabilizacija dinarja. Upravni svet Banke za mednarodna plačila v Baslu, bo na svoji redni seji dne 13. oktobra t. 1. razpravljal o stabilizaciji naše in portugalske valute.
X Znižanje carinskih in prevoznih postavk ca izvoz žita. Trgovinski minister Juraj Deme-trovič je 'bil v ponedeljek v Beogradu in se udeležil seje fin ančn o-gos pod a rsk ega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o nekaterih nujnejših vprašanjih iz resora trgovinskega ministrstva, med drugim o znižanju carinskih in prevoznih postavk za žito v času izvoza, Trgovinski minister Demetrovič je sprejel v avdijenci ravnatelja Privilegirane izvozne družbe Gott-Jieb-a v stvari izvoza žitaric in upravnika Državne hipotekarne banke Gjuričiča.
X Beli vagoni za uvoz mesa. Gen. direktor državnih železnic je obvestil vse gospodarske organizacije, da je izdal potrebna navodila za popravilo belih vagonov za izvažanje svežega mesa. Po poročilu direkcije bodo do jeseni pripravljeni vsi vozovi, tako da bo moči izvoz svežega mesa in mesnih izdelkov brez zastanka izvršiti.	s
XIztirjevanje točarine. FinanSni minister je ■ukazal vsem finančnim direkcijam da morajo izterjati najkesneje do 1. avgusta t. 1. Resneje se bo točarina izterjevala z izvršbo. Zamudnikom 8e bo točarinsko dovoljenje odvzelo.
X Za gradbo velike luke v Šibeniku. Ministra za promet in za gradbe sta poslala skupno komisijo v Šibenik, ki naj prouči zgradbo velike luke v Vruljah pri Šibeniku, kjer bi lahko pristajali tudi največji prekooceanski parniki. Za ta tlela so že odobreni potrebni krediti. Mislijo, da bo luka zgrajena do 1. 1932.
X Naša letošnja žetev. Po podatkih poljedelskega ministrstva in do oceni letošnje žetve
posluje lesna industrija, ki je pa deloma sezij-ska, ker je v njej zapopadenih okoli 4.000 gozdnih delavcev. Za njo pride takoj gradbena industrija, ki je pa čisto sezijska. Nato sledi oblačilna industrija itd. O rudarstvu, poljedelstvu tn prometu seveda ne moremo na podlagi statistike OUZD-a napraviti nobenih zanesljivih zaključkov, ker te panoge gospodarstva niso dovolj zastopane pri OUZD-u.
Iz druge kolone so razvidne odstotne spremembe posameznih industrij od predhodnega leta. Ker se podatki ne nanašajo na celo leto, ampak samo na en dan v letu, to je 30. junij, igra slučaj precejšnjo vlogo in odstotki so radi tega samo več ali manj približno sigurni. Razlike od par odstotkov so torej slučajne; to velja zlasti glede poligrafije, ki je po Številu svojih nameščencev na predzadnjem mestu. Vendar pa moremo z absolutno sigurnostjo trditi, da je vsa industrija, kolikor je zastopana pri OUZD-u, brez izjeme napredovala v letu 1929 ali pa vsaj ostala na isti višini kot v letu 1928.
Glede podrobnosti pripomnimo, da so »denarni zavodi in pisarne« napredovali tudi radi prestopa nekaterih pisarniških nameščencev od Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani k OUZD-u ter deloma radi obratnih revizij. Normalen porast znaša samo polovico izkazanega. Kemična industrija se je v letu 1929 samo deloma rehabilitirala od prejšnjega leta, v katerem je padla za 19% radi novih carinskih tarifov. Največji stvarni napredek, in sicer skoro enako intenziven, izkazuje gradbena, tekstilna, lesna in papirna industrija.
Razvoj industrije je v raznih krajih različen. Neko sliko o lokalnem razvoju industrije dobimo, ako primerjamo spremembe povprečnega letnega števila članov po ekspoziturah OUZD-a.
Zavaro-	V	prl-
Ekspozitura vancev	meru
v 1. 1929 z 1 1928 Zagorje	4.254	,+	14
Jesenice	4.015	[+	11
Maribor	15.052	1+	10
Ljubljana	25.383	1+	8
Kranj	5.564	1+	8
Krško	3.137	H"	^
Kočevje	2.515	[+	7
Kamnik	3.610	!+	6
Novo mesto	3.596	[+	6
Slovenjgradeo	3.469	[+	6
Šoštanj	2.254	’,+	6
Celje	11.910	■+	5
Tržič	2.896	[+	2
Ptuj	3.320	n-	2
Murska Sobota	2.187	—	5
Gornja Radgona	1.767	—	5
Skupaj: 94.929	+	7
Prednji podatki so zanesljivejši, ker se nanašajo na celo leto in ne samo na izvestni dan v letu kakor predhodnji. Nazorno sliko o lokalnem razvoju industrije dobimo, ako odstotke vnesemo v zemljevid Dravske banovine. Severovzhodne pokrajine: Ptuj, Murska Sobota in Gornja Radgona zaznamujejo padec članstva. Največji prirast imajo industrijska ozemlja. Ljubljana zaostaja za Mariborom, ker je spojena z bivšo ekspozituro v Logatcu, kjer je prav malo industrije. — Bolj točno sliko o gospodarski strukturi in njenem razvoju bo nudila statistika OUZD-a Sele prihodnja leta, ko bo mogoče kombinirati statistične izkušnje od več let skupaj.
bomo imeli približno naslednjo žetev v meter-flkih centih: pšenice 24,223.000, ječmena 4,187.000, rži 2,428.000, ovsa 3,414.000.
X Pravilnik o živinorejskih postajah. V poljedelskem ministrstvu se izdeluje pravilnik, po katerem naj bi se v najkrajšem času v vsakem srezu ustanovile modeme živinorejske postaje, ki naj bi gojile in širile v dotičnih krajih najboljše eksemplarje perutnine. V ta namen je ministrstvo že nabavilo več perutnine plemenite rase, bo pa še nabavilo potrebno število teh živali za nove postaje, ki jih bodo vodili strokovnjaki.
X Brezposelnost v naši državi koncem meseca junija t. 1. je znašala nezaposlenih 5148 moških delavcev in 1807 ženskih.
X Narodna banka. Narodna banka je imela svojo mesečno sejo ter je ugotovila, da se položaj na denarnem trgu ni izpremenil. Zanimanje za kratkoročna posojila je majhno, zahtevajo se dolgoročna posojila. Po zadnjem izkazu banke se je obtok bankovcev znižal za 246 milijonov na 6 milijard 126 milijonov, medtem ko je kovinska podlaga ostala 1 milijarda 380 milijonov; pokritje znaša 45’8%.
X Novo avstrijske carine. V nedeljo, 27. t. m. je zadobila zakonsko obveznost četrta carinska novela. Ta obveznost pa velja samo za države, ki niso vezane z medsebojnimi trgovskimi pogodbami. Znaten povišek zaznamujejo poljedeljski pridelki, tekstilno blago, lesni izdelki, steklovina, kovinski izdelki itd. Carina na ječmen, ki je znašala do sedaj 8 zl. K za 100 kg, je ukinjena. — Carina na sveži grah se je zvi-Sala z 1	zl.	K na 4-80 zl. K, na češplje od 10
na 27 zl.	K,	na	ostalo	sadje in zelenjavo od 10
zl. K na	40	zl.	K, na	kajmak od 15 na 40, na
jajca, loj	na	10	zl. K	(do sedaj carine prosto).
Furnicji se carinijo po 250 zl. K (do sedaj 30 zl. K). Vse za 100 kg.
X Romunske izvozne carine. Novi romunski carinski tarif, ki je 6topil v veljavo 30. jun., je v veliki meri znižan za izvoz pšenice, koruze, rži, ječmena, ovsa in prosa. Znižanje izvoznega tarifa se je izvršilo zaradi padlih cen poljedelskih pridelkov v drugi četrtini tega leta. Na ta način je vlada hotela pomagati kmetom, da bi mogli doseči dobiček za svoje pridelke. Računajo, da dobijo sedaj romunski kmetje 1800 lejev od vagona več nego doslej. Da bi Romunija
spravila v prejšnje ravnotežje svoj proračun, ki je bil kolikor toliko oškodovan epričo znižanja omenjenih carin, je bila povišana trošarina za sladkor in kavo.
X Nemški kapital v Turčiji. Skupina nemških kapitalistov nul' turški vladi 40 milijonov mark posojila za dobavo železniškega materijala.
DOBAVE.
Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. julija t. 1. ponudbe glede dobave 230 komadov signalnih rogov za vlakovodje in kretnike. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Senja ki Rudnik sprejema do 2. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3500 m jeklenih vrvi.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 800 metrov ploščatega bakra.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. avgusta t. L ponudbe glede dobave 10.000 kilogramov riža.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 5. avgusta t 1. ponudbe glede dobave kadi, štedilnikov, kotlov.
Ravnateljstvo Velike Medrese Kralja Aleksandra I. v Skoplju sprejema do 10. avgusta 1.1. ponudbe glede dobave 1 štedilnika.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. avgusta t. 1 ponudbe glede dobave lopat, svedrov, žag, užigalnikov za karbidne svetilke in igel za čiščenje istih.
Borzna poročila
dne 29. julija 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 29. julija. Amsterdam 22705, Berlin 13’46—13-49, Bruselj 7-8926, Budimpešta 9-8877, Curih 1095-90, Dunaj 7-9571-7-9871, London 274-61, Newyork 56-28, Pariz 221-92, Praga 166-84—167-64, Trst 294-48—296-48.
Zagreb, 29. julija. Amsterdam 22-66—22-72, Dunaj 795-71—798-71, Berlin 13-46—13-49, Bruselj 789-26 bi., Budimpešta 987-27-990-27, Milan 294-386-296-386, London 274-21—275-01, Newyork ček 56-18—56-38, Pariz 220-92—222-92, Praga 166-84-167-64, Curih 1094-40-1097-40, Varšava 6-28-6-34.
Beograd, 29. jul. Berlin 13-46—13-49, Dunaj 795-71—798-71, Budimpešta 987-25—99<i,27, Bukarešta 33-10-33 60., Curih 1094 40—1097 40, London 274-21-275-Of, JJraga 166-84-167-64.
Curih, 29. julija. Beograd 91275, Pariz 20 245, London 25-05625, Newyork 514-45, Bruselj 72, Milan 26-96, Madrid 57'75, Amsterdam 207"20, Berlin 122-95, Dunaj 72'75, Sofija 3-73, Praga 15-255, Varšava 57'78, Budimpešta 90-18.
Dunaj, 29. jul. d. Berlin 16888, Amsterdam 284-76, Kopenhagen 189 50. Stockholm 190 —, Newyork 707'10, London 34*4325, Pariz 2779, Bruselj 9890, Praga 209525, Beograd 125425, Budimpešta 124-02, Bukarešta 4-2088, Varšava 7931. Sofija 5125, Milan 37-0375, Curib 137 40.
Vrednostni papirji.
Zagreb, 29. julija. D r ž. p a p i r j i : 7% inv pos. 87-50 d., voj. škoda ar. 438—439 (439, 436), voj. škoda kasa 438—439 (437-50, 438), vojn« škoda dec. 437—438 (435, 437), 4% agr. obv. 55 n., 7% Bler. pos. 86—87-25, 8% Bler pos. 97-25—98, 7% pos. hipot. 86-50 bi. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 907-50—912, Union 190-50—191, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 62-50 d., Narodna banka 8300 d. — Industrije: Šečerana Osijek 312-50—318, Trboveljska 405—406, Slavonija 200 d., Vevče 125 d.
Beograd, 29. jul. 7% invest. pos. 91-50—92-50, 4% agrar. ob. 56-75-57, 7% Hipot. pos. 88-3750 (1000), 7% Bler 89 d., 8% Bler 100 d., Loterijske srečke 90—94, Tobačne srečke 35 d., vojna škoda 452-453 (200), ultimo avg. 453-454-50, ultimo decembra 465 (300), Narodna banka 8270 (10), Izvozna b. 660—700. Založna banka 550 d.
Dunaj, 29. jul d. tianKveiein 18, Kreditni zavod 47-40, Dunav-Sava-Adria 12-25, Prioritete 91-72, Ruše 35-25, Trbovlje 49-95, Leykam —.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu.
Now York, 29. jul. 8% Bler 95-50-97, 7% Bler 85-50—86-50, 7% Hipot. b. 85-25—86.
London, 29. jul. 7% Bler 86—87.
Žitna tržišča.
Tendenca na ljublj. tržišču čvrsta, zaključilo se je 7 vagonov pšenice.
Novi Sad, 29. jul. Pšenica : nova 79/80 kg, baška 180—182-50, gornjebaška 182-50—185, baška Tisa šlep 185—187-50, gornjebanatska 177-50—180, sremska 78 kg 170—175. — Koru z a : baška, sremska 130—135, baška, sremska, ladja Dunav 125—130, baška, sremska, avgust 132-50—137-50, banatska 125—127-50, banatska, ladja Dunav, Bega 125—130. — Promet: pšenica 53 vagonov, oves 4 vagone, koruza 15 vagonov, moka 5 vagonov, otrobi 13 vagonov. — Tendenca: neizpremenjena.
Sombor, 29. julija. Nesprejeto, proga pokvarjena.
Budimpešta, 29. julija. Tendenca mlačna, promet srednji. Pšenica : oktober 19-19—19-59 (19-19-19-20), marec 20-80-21-25 (20-82-20-84), maj 21-52—21-52. — Rž: 1260—13 (1260 do 12"62), marec 13-80—14-28. — Koruza: avg. 16-50-16-85 (16-51—16-52), trs. avg. 13-55—13-8a Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna. Promet: 2 vagona jelovih desk in 2 vagona hrastovih tramov.
Nasveie za nove gradbe
načrte, proračune in nadzorstva Izvršuje po zmerni ceni gradbena n arbitektonična inže-nerska pisarna: Tehnični biro »T e h n a«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1.
NAINOVEJSA KOLESA ZA OTROKEI
TOVARNA PELIKAN
KOLESNI DEU — PNKUMATIKE — EK DETAJL LAKIRANJE — PON IK LAN,JE EN CillOS	Otroški	vozlfikl
MARIJIN TRG ST. 8
TOVARNA Ljubljana VII.
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV!
Mag. štev. 27806/30.
Kazp
is
Mestno načelstvo razpisuje
oddajo kamnoseškega dela za renoviranje Robbovega vodnjaka
pred magistratom. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti do 5. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 28. julija 1930
L
so vsled zanesljivosti najcenejši in najboljšil
Samoprodaja:
IVAN LEGAT
MARIBOR
Vetrinjska 30 Tel. int. 24-34
LJUBLJANA
Prešernova 44 Tel. int. 25-98
~r~
Službene objeive
Razglasi kraljevske banske uprave
§t. V. 209/52.
1737-3-3
Razglas.
o prvi pismeni ofertnlni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu.
Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu prvo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan
2 0. avgusta 1930. ob enajstih
prostorih terenske tehnične sekcije za regulacijo Mure v Mariboru (Sresko načelstvo Maribor, 1. breg.)
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi mrami v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Turjaški trg l/II. nadstropje.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 1,889.454 dinarjev.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom za 2 Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za regulacijska dela na Muri 1930/31« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi take, ki so došle po pošti ali brzojavno, se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno fzjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini 150.000 Din, tuji državljani 300.0000 Din na blagajni Dravske iinančne direkcije v Ljubljani bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje dolčil iz oddelka »E« Pogodbe in nabave.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, ter potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si pridržuje pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. julija 1930.
VI. No. 16310.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne o. * ..ja do dne 14. julija 1930.
Srez	1 ta O	Na novo 1 oboleli I	■© ► 2 T3 (4 O	1 D	Ostali v J oskrbi |
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice	4	1	—	—	B
Celje . . ...	3	2	—	—	6
Dolnja Lendava . . .	1	—	—	—	1
Kamnik	1	—	—	—	1
Konjice	1	1	—	—	2
Laško . • t • ■ ■ »	1							1
Litija	2	—	—	—	2
Logatec	1	—					1
Ljubljana (srez) . , ,	4	—	1			3
Ljubljana (mesto) . >	3	—				3
Murska Sobota . . , ,	1	2				3
Prevalje	1	—	—	—	1
Radovljica		1	—	—	—	1
Skupaj .	24	6	1	—	29
Griža. — Dysenteria.					
Ljubljana (srez) . . .	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Skupaj .	1	1	—	—	2
Srez	•■i ■8 QQ 0	Na novo j oboleli I	"© 2 »d N 1 Q	ll D	Ostali v oskrbi
Škrlatinka. — Brežice	Scai 1	rlatu	ia.		1
Celje	6	2	2	—	6
Celje (mesto) t ■ , ,	2	l	—	—	3
Kamnik .••••»	11	l	4	—	8
Kranj . ■ ■ ■ ■ i .	4	—	3	—	1
Kočevje	1	—	—	—	1
Krško •••■■■»	8	—	7	—	1
Laško	9	1	1	—	9
Litija . • f > < ■ >	1	—	—	—	1
Logatec ...#».	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez)’ . . ,	22	2	—	—	24
Ljubljana (mesto) , ,	7	1	—	—	8
Ljutomer ....,,	8	—	4	—	4
Maribor desni breg , ,	5	—	1	—	4
Maribor levi breg . . ,	2	1	—	—	3
Maribor (mesto) , , ,	10	3	4	—	9
Murska Sobota. , . ,	2	—	—	—	2
Prevalje . . . a * •	5	—	—	—	B
Ptuj.	3	—	—	—	3
Ptuj (mesto). . , » *	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	2	—	1	—	1
Skupaj .	112	1 12	27	1-	97
Ošpice. — J Konjice	Jorb 7	illi. 3		|-	10
Ljubljana (srez) . .	1	—	1	1-	—
Skupaj .	8	3	1	1-	10
Davica. — Diphtcria et Croup.					
Brežice . , , ,	4	1					5
Celje ••>•••»	3	8	1	2	8
Celje (mesto) . , , ,	—	1	—	—	1
Kamnik , . , , , ,	1	—	1	—	—
Kranj . > a a a a •	4	—	2	—	2
Kočevje	2	—	1	—	1
K rško . , i a • | ,	1	—	—	—	1
Laško . a a a a a »	—	1	—	—	1
Litija » , • , a « j Logatec . . . a i •	2	1	1	—	2
	4	—	—	1	3
Ljubljana (srez)' , , ,	4	—	1	—	3
Ljubljana (mesto) > ,	4	1	—	—	5
Ljutomer	—	2	—	—	2
Maribor desni breg , »	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . , ,	1	—	1	—		
Maribor (mesto) . , a	3	—	—	_	3
Novo mesto . . a a a	2			—	_	2
Prevalje . . ■ , , ,	—	1	—	—	1
Ptuj		—	1	1	—	—
Slovenjgradeo . > , ,	18	2	16	—	4
Šmarje pri Jelšah . . .	4	1	3	—	2
Skupaj .	57	21	28	3	47
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis					
cerebrospinalis Celje (mesto) . . , ,	epii 1	lemi	ca.		1
Ljubljana (mesto) , ,	—	1	—			1
Maribor levi breg . » .	1	—	—		1
Skupaj .	2	1	—	—	3
Dremavica. — Encephalitis lethargica.					
Gornjigrad		1	-	1	-1	—
Skupaj .	1	-	l	-1	
Dušljivi kašelj. •	— Pertussis.				
Brežice	12	—	10	—	2
	2	1	—			3
Kamnik , . a * a »	—	8	—			8
Kranj .... a a >	34	6	1			39
Murska Sobota . « . .	—	3	—	—	3
Skupaj .	48	18	11	—	56
Sen. — Ery Celje i » ■ , , i ,	sipe 1	las. 1			2
Celje (mesto) ( a a a	1	—	1	—	
Konjice	—	1	—			1
Ljubljana (srez) . , ,	1	—	1				
Ljubljana (mesto) . ,	1	—	—			1
Ljutomer			1	—	—			1
Maribor desni breg , a	2	—	—	—	2
Maribor levi breg . a ,	1	—	—			1
Maribor (meito) , . t	—	1	1			—
Murska Sobota . . . a	1	—	1			—
Radovljica		—	l	—	—	1
Skupaj	9	4	4	—	9
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.					
Celje . . a , a , ,	1	—					1
Kamnik , , , , . a	—	1	—	1	...
Kranj		—	1	—		1
Maribor desni breg . .	—	1			1	_
Šmarje pri Jelšah . . .	—	1	1		—
Skupaj .	1	4	1	2	2
Vraniči) ■ prisad.	— Anthrax.				
Maribor desni breg . .			1			1	
Ptuj		3	1	1	—	3
Skupaj .	3	2	1	1	3
Vnetje priušesne slinovke. —			Parotitis		
epidemi Konjice ■ •....	ca. 11	1 1			2
- Skupaj .	ll	H	—	—	2
Ljubljana. 16. julija 1930. Po odredbi bana:					
Zdravstveni inšpektor:					
	Dr. Mayer.				
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc II 107/30-2	1768—3—1
Prvi edikt.
Na podstavi člena 49. zakona z dne 30. novembra 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesec december 1925., januar, februar in marec 1926., »Službene Novinec z dne 1. decembra 1925., štev. 276/LXXI, Uradni list z dne 23. decembra 1925., št. 380/113 in uredbe ministrstva z dne 2. maja 1927., št. 5503/26, »Službene novine« z dne 12. maja 1927., št. 126/XXVII., Uradni list z dne 21. maja 1927., št. 232/56, se določa dan
15. avgusta 1930.,
ko naj se začne ravnati z osnutkom nove zemljiške knjige za davčno občino Mursko Soboto v sodnem okraju Murska Sobota tako kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po zakonu z dne 25. julija 1871., št. 96 drž. zak., da se knjiga popravi. Od tega dne je samo z vpisom v novo zemljiško knjigo moči, nove lastninske zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati.
Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve najkesneje do vštetega 15. novembra 1931.
a) vsi oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred začetnim dnem nove zemljiške knjige, da bi se v njej iz-premenili vpisi, ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi da se izvede ta izprememba z odpisom, pripisom ali prepisom, bodisi da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljiškoknjižnih teles ali kakorkoli drugače;
b) vsi oni, ki so si pridobili že pred začetnim dnem nove zemljiške knjige do nepremičnin, v njej' vpisanih, ali do njih delov zastavne služnosti ali druge pravice, sposobne za knjižni vpis, če bi bilo treba te pravice tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, in če niso bile v novo zemljiško knjigo vpisane že ob njeni napravi.
Priglasitvene dolžnosti v ničemer ne iz-preminja to, da je pravica* ki jo je treba priglasiti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te nravice.
Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico, uveljavljati zahtevo, ki bi jo bilo treba priglasiti proti tistim, ki si pridobe zemljiškoknjižne pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki so že v novi zemljiški knjigi in se ne izpodbijajo.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna, tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Priglasitve je itreba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti; pri istem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled.
Višje deželno sodišče t Ljubljani, dne 25. julija 1930.
Preds. 230—4/30—2.	2—1
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Marenbergu kakor tudi vsako drugo tako mesto, ki bi se izpraznilo tekom konkurza ali zaradi njega.
Prošnje je vložiti
do 2 8. avgusta 193 0. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej »Jugoslovane št. 47.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 24. julija 1930.
E 480/30—7.	1787
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. septembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vesce, vi. št. 35; cenilna vrednost: 1. skupina: pare. št. 135 (hiša), 136/2, 136/1, 132 k. o. Vesce z inventarjem, cenjena na Din 7711'50, manj vrednost služnosti stanovanja 1000 Din, cenjeno na 6711'50 Din; 2. skupina pare. št. 421 (njiva), cenjena na 6632 Din; 3. skupina pare.št. 4.28 (njiva) cenjena na 1446 Din; 4. skupina pare. št. 711 (gozd) cenjena na 805 Din 75 p; najmanjši, ponu-dek: ad 1. 4474’50 Din, ad 2. 4434 Din, od 3. 924 Din, ad 4. 537 Din 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer
bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je rav« nal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Dražba se vrši tako, da se izdražijo naj« prej posamezne skupine, nato pa cela posestva za vsoto najvišjih ponudkov. Velja ona dražba, ki doseže ugodnejši uspeh. Zopetna dražba se odredi le glede dotične skupine, glede katere ne plača izdražitelj izkupila v pravem času.
Okrajno sodišče Kamnik, odd II.,
dne 12. julija 1930.
E 200/30.
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 193 0. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Rogatec, vi. št. 243.
Cenilna vrednost: 23.482-20 Din; vrednost pritikline: 7.195 Din; najmanjši ponu-dek: 20.452 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 21. julija 1930.
Popravek.
P.rf vpisih v trgovinski register fn vpisih T zadružni register, objavljenih v »Jugoslovanu« št. 46 dne 27. julija 1930., se mora pod številkami 361, 362, 363 in 365 namesto: Okrajno kot trgovsko sodišče v Ljubljani podpis pravilno glasiti), Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 6585/11.	1764-2-1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 18. avgusta 1930 ob enaistih: 1 par težkih konj.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne direkcije drž. rudnika Velenje. 6498/11.	'	~	1765—2—1
Razpis.
»Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje na dan 25. avgusta 1930. ob enajstih nabavo:
40 komadov vodnih zasunkov 20 komadov prehodnih pip 100 komadov flanš iz kovanega železa. Pogoji se dobe pri podpisani.
I* pisarne direkcije drž. rudnika Velenje, št. 6.498 n.c
Razne objave
1761-3-1
Poziv upnikom.
Podpisana zadruga se po sklepu obSno-ga zbora z dne 0. aprila 1930. nahaja v likvidaciji.
Pozivamo upnike, da prijavijo v zakoni* tem roku svoje terjatve.
V Tržiču, dne 26. julija 1930.
Stavbena zadruga r Tržiču r. s. z o. t.
v likvidaciji.
1759
Objava.
Izgubil sem »odhodno izpričevalo« strokovne obrtno-nadaljevalne šole za stavbne obrte v Ljubljani (II. C razred, šolsko leto 1921 22.), glaseče se na ime Albaneže rranc, rodom iz Omišlja na otoku Krku.
Proglašam ga za neveljavno.
V Ljubljani, dne 26. julija 1930.
Albaneže Franc 1. r.
1766
Objava.
Izgubila sem izpričevalo IV. razreda dekli* ške gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1913./14. na ime: Premk Ana iz Kranjske gore. Proglašam ga za neveljavno.
Premk Ana s. r.
^3. Za tiskarno odgovarja Otmar Miohžlek. Urednik Janez Debeveo. •— Za lnseratnj del odgovarja Avgust Kozinan. — Vsi v Ljuoljanl