GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
don ŠT. 19
jnai--.
LETO XIX
27. OKTOBER 1980
CENA 3 DIN
imsl •avi ki i
1					
			* 1		
Ob dnevu mrtv/h bodo tudi v naši občini na vseh grobovih, ob spomenikih, spominskih obeležjih, grobnicah zagorele drobne lučke in skupaj s cvetjem in našimi mislimi oživele spomin na junake naše revolucije, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo, spomin na sorodnike, znance, prijatelje, ki jih ni več med nami.
Mestna organizacija ZZB NOV Kamnik vabi vse občane, posebej pa sorodnike, soborce in mladino k spominski žalni svečanosti ob spomeniku padlim borcem NOV na pokopališču na Žalah v Kamniku, ki bo v petek, 31. oktobra ob 16. uri. Istega dne ob isti uri se lahko poklonimo spominu padlih v Nevljah pred spominsko ploščo, kome-morativne slovesnosti pa bodo tudi ob drugih spomenikih in spominskih obeležjih.
Zakaj brez razprave in predlogov?
Zbori občinske skupščine so na ^ptemberskih sejah sprejemali „SPSn dela o»«nske skupščine za oMobje do konca letošnjega leta. fonovila se je spet stara praksa, da J8* Programu samo tisto, kar so p/*n*8«li izvršni svet ter upravni in organi. Doslej je bil program obravnavan na sejah zborov v "^n fazah, najprej kot osnutek, na ***>jih sejah pa kot predlog. ••»Krat je presedstvo skupščine kot Predlagatelj programa predlagalo, ~* * Program obravnava in spre j-™f »a eni seji. Vendar tudi na teh **J«n k predlogu programa ni bilo P"Pomb, razen enega predloga na
družbenopolitičnega zbor*, da I"1 01 občinska skupščin« vsake pol ^obravnavala tudi uresničevanje |!™*r»n»ov in gospodarjenje v sa-""•"Pravmh interesnih skupnosti ■^benih dejavnosti.
.lasti družbenopolitične organi-c,je. ki spremljajo in usmerjajo
delo delegacij v KS in TOZD-ih, bi se morale vprašati, kaj je temu vzrok. Ali je predlagan program tako popoln, da zajema vsa vprašanja, ki se pojavljajo v krajevnih skupnostih in v združenem delu, ali pa v delegacijah ni prave volje in pripravljenosti delegatov za sodelovanje pri oblikovanju vsebine dela zborov občinske skupščine.
Dosedanje izkušnje pa tudi delegatska vprašanja kažejo, da gre za slednje. Iz dosedanjih ocen delovanja delegatskega sistema vemo, da je več kot polovico delegatskih vprašanj takih, da zahtevajo spremembo določenega stanja oziroma razrešitev določenega problema, ne pa zgolj formalno pojasnilo. Nekatera vprašanja, vezana na en in isti problem, se s strani posameznih delegacij večkrat ponavljajo. Med njimi so tudi vprašanja,, ki zadevajo širši krog delovnih ljudi in občanov. Zakaj ne bi delegacije takih vpra-
šanj, ki so širšega pomena in jih je potrebno razrešiti na občinski ravni, obravnavali kot posebno točko dnevnega reda, kar pomeni, da bi namesto kratkega, večkrat formalnega odgovora, delegati problem poglobljeno obravnavali in sprejeli tudi ustrezne sklepe.
Prav gotovo bi bile seje zborov, katerih vsebina bi izhajala iz tako oblikovanih problemov in vprašanj, ali kot večkrat pravimo iz interesov baze, bolj razgibane, kot so sedaj. Program dela občinske skupščine ne more in ne sme ostati le formalnost, ki jo ponavljamo vsake pol leta, pač mora pomeniti dejanski dogovor delegacij in delegatov o čem bo tekla beseda na sejah zborov v naslednjem delovnem obdobju. Pri oblikovanju te vsebine bo morala v prihodnje bolj priti do izraza vloga družbenopolitičnih organizacij v združenem delu in v krajevnih skupnostih. F. S.
• Ugodna ocena planske aktivnosti
Želja ne zapisujmo v plane
Pretekli petek je bila v veliki dvorani kina Dom v Kamniku slovesnost, namenjena mladim fantom ni»še občine, ki bodo prihodnje leto oblekli vojaško suknjo. Občinska konferenca ZSMS je namreč tudi '''os skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo pripravila naborno svečanost. Mladim je najprej spregovoril •"anko Poljanšek, načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Opisal jim je nabomi postopek, služenje vojaškega roka, nekaj misli pa je namenil tudi razporeditvi po odsluženem vojaškem roku. Slavko Ribaš, Predsednik občinske skupščine in predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je nabornikom povedal nekaj misli o obrambi naše države, ki je zaradi nemirnih dogodkov v svetu še «>liko bolj pomembna in narekuje krepitev oboroženih sil in nenehno ugotavljanje pripravljenosti vseh komponent naše obrambne usposobljenosti. O mladih, njihovih hotenjih in načrtih je spregovorila |«narda Tomšič, predsednica OK ZSMS Kamnik, prireditev pa je popestril študentski pevski zbor. Naborniki so si ob koncu slovesnosti ogledali še film o svojem velikem vzorniku Josipu Brozu Titu.
Priprave za sprejem planskih dokumentov so letos pri vseh nosilcih planiranja prežete z uresničevanjem ustalitvenm namer v našem gospodarstvu in družbi nasploh. Sprotno ocenjevanje in vzpodbujanje planskih aktivnosti ima z vidika uresničevanja novega sistema samoupravnega planiranja in dogovorjenih rokov, ki predvidevajo zaključek planskih aktivnosti do konca leta, še poseben pomen. Prav tako ugotovitev so sprejeli na nedavni seji koordinacijskega odbora za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Kamnik.
Člani koordinacijskega odbora so ugodno ocenili temeljne osnove razvoja občine Kamnik, ki so izražene v osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. To zlasti velja za usklajeno • stopnjo letne gospodarske rasti z predvidenim povečevanjem splošne in skupne porabe, ki bo naraščala počasneje. Pri tem je treba poudariti zmerne poraste, kar bo pogoj uresničitve planskih prizadevanj. Tudi usmeritev v izvoz, ki bo vsako leto za desetino večji, poudarja odločnost in predvsem odgovornost vseh nosilcev planiranja v gospodarstvu, da začrtane cilje uresničijo. Ob koncu je treba še opozoriti, da realnost načrtovane rasti družbenega proizvoda izhaja poleg usmeritve v povečano mednarodno menjavo tudi iz večje produktivnosti dela ob zmernem naraščanju števila zaposlenih.
Člani odbora so ocenili, da pregled načrtovanih investicij ni realno ocenjen, saj ob brzdanju investicijske potrošnje ne moremo pričakovati, da bodo vlaganja v razširjeno reprodukcijo v naslednjem obdobju samo v gospodarstvu znašala 3,26 milijarde dinarjev. Tako velikih vlaganj ne bo zagotavljala niti lastna akumulacija, dopolnilnih bančnih sredstev pa tudi ne bo na razpolago v željeni meri. Zato v dogovoru ne kaže taksativno našteti vse investicijske namere kamniških organizacij združenega dela, ki ne odražajo realnih možnosti, niti niso vsklajene v posameznih gospodarskih vejah. Pač pa bi kazalo opredeliti kriterije za presojo investicij, kjer bi morali biti odločujoči dohodkovni učinki, izvozna usmeritev in dogovorjeno zaposlovanje.
Čeprav je do zadnjega trenutka kazalo, da organizacije združenega dela iz gospodarstva še nimajo izdelanih osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje, pa zadnje ugotovitve kažejo, da je ta del planiranja skoraj povsod že zaključen. Za gospodarstvo velja, da bodo pri vsklajevanju morali svoje razvojne programe temeljito preveriti in stabilizacijska prizadevanja uresničevati predvsem v iskanju notranjih rešitev. Za OZD je nerealno pričakovati so-vlaganja kupcev ali dobaviteljev
zgolj v kamniško predelovalno industrijo. V bodoče bo združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah pogoj za pridobivanje prepotrebnih surovin.
Vse krajevne skupnosti so že na pomlad pripravile smernice razvoja za naslednjih pet let, vendar smo takrat ocenjevali, da so bile le-te bolj podobne spisku želja, kot realnim možnostim razvoja. Čeprav bodo viri financiranja podobni kot v preteklem planskem obdobju, seveda, če se bodo občani opredelili za nov krajevni samoprispevek, se bodo morali v planskih dokumentih v krajevnih skupnostih soočiti z večjo mero realnosti.
Koordinacijski odbor je razpravljal tudi o možnostih, da bi oba planska dokumenta, tako sa-
moupravni sporazum kot srednjeročni plan v krajevnih skupnostih združili v enoten dokument, saj ne kaže samo zaradi formalnosti imeti dva planska dokumenta, pri čemer je treba upoštevati tudi kadrovske možnosti v krajevnih skupnostih. Potrditev za takšno namero pa bo treba nujno preveriti v republiškem komiteju za planiranje.
Ob koncu so člani koordinacijskega odbora za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov opozorili vse nosilce planiranja na spoštovanje dogovorjenih rokov. Dosedanje priprave so bile v nekaterih krogih bolj omejene v ozke strokovne razprave, kar bi morali v tej fazi preseči in vključiti v razpravo najširše družbene
dejavnike. _ »
' T. JANČAR
Natanko tri tedne je trajala štirideseta italijanska povojna vladna kriza. Pred dnevi je bivši vodja krščansko demokratske stranke ArnaMo Forlani Italijanom predstavil novo vlado, v kateri polovica od 26 ministrskih mest pripada možem iz njegove stranke. Nova vlada je morala takoj krepko zavihati rokave, kajti italijansko gospodarstvo boleha in takšne vladne ter druge politične krize gotovo ne pripomorejo k boljšemu zdravju. Videti pa je, da se tudi novi italijanski vladi ne obeta pretirano dolgo »življenje«, kajti še nobena povojna italijanska vlada ni dosegla srednje otroške starosti.
Če je torej za italijanske politične razmere izredno presenetljivo, kako hitro je Amaldo Forlani sestavil novo vlado, je bilo toliko več presenečenih ob načinu, kako je bivša Cossigova vlada padla. Nekakšen paradoks je tudi v tem, da je do krize prišlo zaradi gospodarskih ukrepov, ki naj bi prinesli spodbudo italijanskemu gospodarstvu, vendar zaradi različnih razlogov niso ustrezali tej ali oni politični stranki.
Na splošno so italijanski časopisi zapisali, da je vlada Francesca Cossige padla zaradi »prostih strelcev« ali poslancev z dvema obrazoma. V parlamentu so namreč
Prosti strelci spodmaknili vlado
glasovali o gospodarskih dekretih, ki naj bi prinesli ostrejšo davčno politiko in spodbudili izvoz. Prvo glasovanje je bilo »neodločeno«, saj sta vlada in opozicija dobili enako število glasov. Na ponovnem, javnem glasovanju, je vlada dobila zeleno luč za sprejem dekretov, na kasnejšem tajnem glasovanju pa so se poslanci izrekli proti vladnim ukrepom. Vlada je odstopila, Cossiga pa se je lahko tolažil, da so mu stol spodmaknili nepo-slušneži iz krščansko demokratske in socialistične stranke (prosti strelci), ki se v tajnem glasovanju niso podredili strankarski disciplini in usmeritvi.
Politični mehanizem je seveda hitro stekel, celo tako hitro, da se je moral iz daljnega Hongkonga vrniti predsednik republike Sandro Pertini, ki je po ustavi dolžan imenovati mandatarja za sestavo nove vlade. Toda steklena krogla italijanskega političnega dogajanja menda nepoveduje, da tudi sedanja vlada ne bo učakala kakšne pretirane starosti. Medtem pa klasični parlamentarni, večstrankarski sistem kaže tudi svoje temne plati, saj politične stranke v boju za lastno prevladujočo vlogo pozabljajo na splošen interes in se izčrpavajo v medsebojnem obmetavanju s politično spolzkimi žogami. In ker druga najmočnejša politična stranka, komunistična partija, še naprej ostaja izven vlade, tudi ni pričakovati, da bi se italijansko gospodarstvo kaj kmalu izkopalo iz dokaj resne krize:
J. KOVAČIČ
S seje predsedstva OK SZDL
Od vsepovsod
Šibke priprave na nov sistem izobraževanja
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je socialistična zveza s posebnim statutarnim sklepom opredelila letno ocenjevanje dela na posebnih programskih sejah na vseh ravneh in vseh oblikah organiziranosti, ki so osnova za načrtovanje politične akcije. Predsedstvo občinske konference je na svoji seji opredelilo potek teh priprav in obenem sprejelo osnovna izhodišča za delo v naslednjem letu, ki bodo krajevnim organizacijam SZDL služila kot vodilo za sestavo svojih programov dela.
Poleg rednih nalog čakajo socialistično zvezo v naslednjem letu še nekatere pomembne aktivnosti, kot so, začetek priprav na skupšinske volitve, volitve v so-
cialistični zvezi, aktivnosti ob krajevnem samoprispevku, akcija »Nič nas ne sme presenetiti« in ne nazadnje tudi aktivnosti ob počastitvi 40-letnice organiziranega oboroženega odpora.
Nekaterih nalog se je predsedstvo lotilo kar takoj. Tako je bil na seji imenovan koordinacijski odbor za samoprispevek, na čelu katerega je predsednik občinske skupščine Kamnik Slavko Ribaš. Odbor mora opredeliti vsebinsko usmeritev samoprispevka ter voditi in vsklajevati aktivnosti za izvedbo referenduma.
Predsedstvo je razpravljalo tudi o osnutku družbenega dogovora o mreži šol usmerjenega izobraževanja in obenem ocenilo priprave na usmerjeno izobraže-
vanje. Dogovor je predsedstvo podprlo, kritično pa je bila ocenjena dosedanja aktivnost v pripravah za prehod na usmerjeno izobraževanje. Vse premalo je bilo v dosedanjih pripravah narejenega na vsebinskem uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju. Šola, skupnost in delegacija posebnih izobraževalnih skupnosti, ki jih delegira združeno delo, bi se morali v vsem času bolje pripravljati na nemoten prehod v novo obliko izobraževanja. Pri tem ne bi smeli zanemariti objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov, med drugim preozko pojmovanje vloge pedagoškega delavca kot samoupravljala in družbenega delavca. V razpravi o usmerjenem izo-
V Titanu so slovesno proslavili 30-letnico samoupravljanja, dan kovinarjev in novo delovno zmago -avtomatizirano proizvodnjo livarskih odlitkov
Trojni praznik Titana
V začetku oktobra je kolektiv Titana slavil trojni praznik: 30-letnico samoupravljanja v tej tovarni, praznik kovinarjev ter delovno zmago, saj so začeli z redno proizvodnjo na avtomatski formarski liniji v livarni. Ob tej priložnosti je bila slavnostna seja vseh delavskih svetov, ki so se je udeležili tudi družbenopolitični delavci občine ter člani prvega delavskega sveta in prvega upravnega odbora.
Na slovesnosti je zbranim najprej spregovoril direktor Zvone Lemič. Orisal je nastanek tovarne — postavil jo je Čeh Špalek leta 1896 - ter posebej poudaril letnico 1911, ko se je v današnjem Titanu zaposlil Josip Broz, »zato bosta.imeni Tito in Titan vedno povezani«. Težki delovni pogoji so v tej tovarni še krepke-je kot drugje vzpodbujali delavsko in politično zavest, zato je bila v tovarni že pred začetkom oboroženega upora proti sovražniku ustanovljena pod vodstvom Antona Šturma partijska celica. V oboroženo vstajo so se med prvimi vključili delavci Titana, saj sta bila Mlakar in Miklavčič, prva padla borca v kamniškem okrožju, delavca Titana.
Titovo zamisel »tovarne delavcem« so v Titanu začeli uresničevati pred tridesetimi leti: 24. avgusta 1950 so namreč izvolili prvi delavski svet, ter v tem obdobju
opravičili zaupanje velike pobude.
Zvone Lemič je nato opozoril na naloge, ki čakajo delavce Titana pri dograjevanju dohodkovnih odnosov in na naloge pri uresničevanju zastavljenih načrtov. »Vseh načrtov doslej res nismo uresničevali dosledno in zato so nas doletele kritike zaradi premajhnih investicij. Vendar pa smo vedno vlagali toliko, kolikor smo zmogli in danes odpiramo avtomatsko formarsko linijo, ki bo bistveno izboljšala delovne pogoje.«
Prihodnje leto bodo v Titanu dokončali tudi avtomatsko po-cinkovalnico, ki je sicer bila sestavni del naložb za to srednjeročno obdobje, a so morali njeno uresničitev zaradi omejenega uvoza in nekaterih drugih zapletov podaljšati. Za naslednja leta pa načrtujejo nadaljnjo modernizacijo proizvodnje, ki naj bi vključila tudi predelavo kovin. Razvijali bodo programe, ki jih zdaj še uvažajo, vse napore pa bodo usmerjali tudi v povečevanje izvoza, ki pa že zdaj, kljub zapletom s surovinami, ni skromen, saj so letos izvozili za 47 odstotkov več kot lani.
Vsem trem praznikom kamniškega Titana je namenil osrednjo pozornost tudi slavnostni govornik Tone Pengov, predsednik izvršnega sveta ter še posebej osvetlil načrtovanje novih na-
ložb, pri katerih bi morali poleg gospodarske učinkovitosti kot element upoštevati tudi uvajanje domačega znanja in tehnologije, ki za zdaj v kamniškem gospodarstvu še nimata ustreznega mesta.
Po slavnotnem zasedanju vseh delavskih svetov Titana, na katerem so podelili zlati znak Titana prvemu predsedniku delavskega sveta Filipu Novaku ter prvemu predsedniku upravnega odbora Tonetu Medvedu, članom prvega delavskega sveta in prvega upravnega odbora pa knjižna priznanja, je predsednik izvršnega sveta vključil novo avtomatsko formarsko linijo za proizvodnjo odlitkov. Za 530 delavcev tozda Livarna je bil to prav gotovo eden najlepših trenutkov v tovarni. Ne le zato, ker so uresničili naložbo v vrednosti 130 milijonov dinarjev, ampak ker so se z novo avtomatsko proizvodnjo odlitkov bistveno izboljšali njihovi delovni pogoji. Krepko pa bo porasla tudi proizvodnja, saj so prej štirje delavci v enem dnevu naredili 600 form odlitkov, avtomatski stroj jih bo v eni uri izdelal 350. Gotovo je dosežek tudi to, da so novi stroj montirali, ne da bi prekinili redno proizvodnjo v livarni in da so osvojili proizvodnjo vseh orodij, ki jih bodo potrebovali na novi avtomatski liniji.
J. T.
braževanju se je predsedstvo dotaknilo tudi problematike Delavske univerze, ki mora v konceptu usmerjenega izobraževanja najti povsem novo mesto in vlogo. Koncept vloge in razvoja Delavske univerze v naslednjem obdobju bi morali izdelati Izobraževalni center Rudolfa Maistra, v okviru katerega deluje Delavska univerza, kakor tudi občinska izobraževalna skupnot.
Na seji je predsedstvo ocenilo opravljeno delo pri pripravi srednjeročnih planov in menilo, da ni razlogov, da plani ne bi mogli biti sprejeti v dogovorjenih rokih. Medtem ko je področje družbenih dejavnosti in rast sredstev usklajena z. načrtovanim družbenim proizvodom pa je na področju priprave planov v združenem delu nekoliko več težav. Te izhajajo predvsem iz nedodelanih programov investicij, ki predvidevajo mnogo previsoke bančne kredite. Pred sprejemom planskih dokumentov bodo morale biti investicije predhodno usklajene z bankami.
Predsedstvo je razpravljalo o ustavnih amandmajih SFRJ in SRS in o vplivu, ki ga bodo te spremembe imele na bodoče oblikovanje družbenopolitičnih skupnosti. Na seji so imenovali poseben odbor za usklajevanje razprave, na podlagi dopolnitev ustave SFRJ in SRS pa bodo izdelale tudi izhodišča za dopolnitev statuta občine.
J. Z.
Sprejeta materialna bilanca preskrbe
Trgovsko podjetje Kočna, ki je glavni nosilec preskrbe v občini, je za zadnjo sejo izvršnega sveta pripravila materialno bilanco preskrbe za prihodnje leto. Sestavili so jo na osnovi potrošnje v letu 1979, rta predvideni potrošnji v letošnjem letu ter številu prebivalcev. Bilanca preskrbe zajema osemindvajset vrst blaga; med njimi so poleg osnovnih živil še nekatera druga pomembna živila, detergenti in milo, krmila ter premog in drva. Kočna bo, tako predvidevajo, že do konca leta sklenila ustrezne samoupravne sporazume ali pogodbe z vsemi dobavitelji blaga. S tem naj bi v prihodnjem letu zagotovili nemoteno preskrbo prebivalcev. Kočna se skupaj z izvršnim svetom tudi dogovarja z našo enoto Ljubljanske banke o posojilu, ki ga bodo uporabili za oblikovanje tržnih rezerv sladkorja in olja.
Na seji so kritično spregovorili o razmerah v temeljni organizaciji Meso Kamnik, kjer so se očitno nagrmadile težave in nepravilnosti; na eni prihodnjih sej bodo na izvršnem svetu natančneje osvetlili razmere v tem toz-du in sprejeli ustrezne ukrepe.
J. T.
Obveščam vse stranke, da sem se preselila iz Kidričeve 24 v novo urejene prostore v Slatnarjevi 9. Se priporočam!
MILICA PLUT ŽENSKI FRIZER KAMNIK
• V stabilizacijskih časih proračun federacije ne more biti izjema
BEOGRAD - Tudi proračun federacije bo vključen v splo okvir stabilizacijske politike, saj bo pri novem oblikovanju proraču veljalo načelo, da je nemogoče porabiti več, kot je ustvarjenega, ugotovili na seji odbora za finance zbora republik in pokrajin sk« ščine SFRJ. Člane odbora je zvezni sekretar za finance Peter Kos seznanil tudi s načrtom ZIS, da bi odpisali zaostale proračuni obveznosti federacije iz prejšnjih let.
# Jugoslovanski prodor na trge socialističnih držav
LJUBLJANA - Jugoslavija je v prvem letošnjem polletju izvo v države EGS za skoraj 2K odstotkov več kot v enakem obdobju W po osmih mesecih pa je bilo to povečanje samo 32 odstotno. Pač se je precej bolj povečal izvoz v vzhodne socialistične države, ki j osmih mesecih znašal za 45,5 odstotka več kot lani, slovenski izvoz' se je v tem obdobju v primerjavi z lanskim povečal celo za' odstotkov, ugotavlja slovenska gospodarska zbornica.
• Peta partijska državna konferenca ima pomembno mesto v zgodovini ZKJ
ZAGREB - »Peta partijska državna konferenca ima zaradi časa katerem je tekla, zaradi temeljite priprave in širine, števila delega' i/, vse Jugoslavije zelo pomembno mesto v zgodovini ZKJ,« je <k\ na slavnostni seji OK ZKJ Stevan Doronjski. Seja je bila posvečji 40-letnici pete partijske konference KPJ.
• Vse naložbe morajo biti v skladu z doseženim dohodkom
LJUBLJANA - Vse investicije je treba zmanjšati glede na ob« povečati pa njihovo kakovost. Hkrati morajo biti naložbe v skladi ustvarjenim dohodkom v združenem delu, predvsem pa odločitvi investicijah ne smejo biti odtujene od delavcev, so poudarili na * predsedstva CK ZKS v razpravi o nalogah na investicijskem p dročju.
# Večji jugoslovanski in slovenski izvoz
LJUBLJANA - Slovenski izvoz je bil v letošnjih devetih mesec pokrit z izvozom 66,9 odstotno. Jugoslavija je septembra letos iz.V žila za 17,86 milijarde dinarjev, kar je za 19 odstotkov več k1 septembra lani in za štiri odstotke več kot avgusta lani. Slovens' izvoz v tem obdobju je znašal štiri milijarde dinarjev, kar je za' odstotkov več kot septembra lani in kar za 27 odstotkov več k' avgusta lani.
# Sprejeti vse ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja
BEOGRAD - Vse ukrepe, ki so bili napovedani v času devaK' cije, bi bilo treba čimprej sprejeti, hkrati pa bi se kazalo dogovoril' gospodarskih razmerah v prihodnjem letu. Prav bi bilo, če bi oblik1 vali tudi sistemske spremembe v izvoznem gospodarstvu, saj ! devizna sredstva za uvoz v zadnjem trimesečju vendarle že pora' ljena, so ugotovili na seji skupščine Gospodarske zbornice Jugos'' vije.
Prostovoljno delo - most preko težav
Na svoji 4. seji je predsedstvo občinske mladinske organizacije pregledalo in kritično ocenilo delovanje svojih organov in stanje v osnovnih organizacijah.
Večja afirmiranost mladine in s tem tudi ZSMS kot široke fornte mladih z najrazličnejšimi interesi pogojuje še večjo prisotnost mladih v vseh oblikah družbenega odločanja in skozi to pripelje tudi do krepitve socialističnih sil. Ta zaključek je bil verjetno izhodišče za obravnavo delovanja mladih v KS, DO, vzgojnih ustanovah, torej v vseh temeljnih okoljih, kjer se; zlasti po izteku zadnjih šolskih dni pokaže manjša akhtivnost, ki se vleče, vsaj ponekod, predolgo in povzroči največkrat v naslednji cikloidi kadrovsko menjavo in nov začetek. Prav mladinsko prostovoljno delo, organizirana šola samoupravljanja, naj bi v večji meri premostilo z zveznimi in republiškimi akcijami to obdobje in bi dajalo novih, prekaljenih kadrov za delo, ne le občinske konference pač pa tudi osnovnih organizacij.
Velik delež pa naj bi pri tem odigrala tudi mladinska politična šola Edvard Kardelj.
Tudi poizkus, da s pomočjo občinske organizacije Zveze prijateljev mladine v naslednjem letu organiziramo samostojno pionirsko brigado, bo verjetno spoznanje, da je resnejši pristop do dela s pionirji, kadrovsko bazo ZSMS, uspeh ni obrodil pričakovanih sadov truda.
Verjetno pa smo mladinsko prostovoljno delo in rešitev. Le večja angažiranost področnih konferenc oz. povezano delo bo pripeljalo do izboljšanja obstoječega stanja, ki ne bo le začasna rešitev, premostitev do naslednjega problema.
Še večje povezovanje in koordiniranje akcij z DO-D, kolektivnih članov, kluba študentov in mladine IC, bo ne le kadrovsko, ampak tudi vsebinsko obogatila delo občinske konference.
J
Prva naloga: dograjevanje prometnih objektov
Prah nad
Kamnikom
Ko smo v Kamniku dolgo desetletje pričakovali novo obvoznico, so se mnogi pritoževali, češ, da gre uresničevanje te naložbe po najslabši polževi poti. Zdaj, ko je prvi del obvoznice zaključen, pa spet niso vsi zadovoljni: nekatere moti, da je ob cesti preveč luči, drugi negodujejo, da je bila predraga, tretji stokajo, ker ni povezovalne ceste, pa še kaj bi bilo mogoče našteti.
Menda bo kar držalo, da ljudje nikoli nismo povsem zadovoljni, in tudi to, da znamo biti prav posebej sitni, ko gre za komunalne objekte. Zato smo s predstavniki samoupravne komunalne skupnosti in komunalnega podjetja nekoliko poklepetali o že omenjenih pripombah, nekoliko pa tudi o bližnjih načrtih na komunalnem področju.
Pa se pomudimo najprej pri obvoznici oziroma pri njenem prvem delu. Ta seveda še ne rešuje vseh prometnih zapletov v mestu, ampak daje možnost za nadaljnjo ureditev. Najbrž ne bo odveč ponovno pojasnilo, zakaj so se investitorji, kamniška komunalna skupnost in republiška skupnost za ceste, odločili za usek v pobočje starega gradu. Z usekom so namreč ustrezno in na najcenejši način razrešili iztek prvega dela obvoznice, saj bi bila s pokrivanjem Nevljice in mostovi prek nje cesta še znatno dražja. Zaradi negodovanja nekaterih posameznikov velja povedati, da samo zaradi obvoznice ne bi bilo treba graditi vse primarne komunalne infrastrukture ob obvoznici. A ker smo se v občini odločili za kompleksnejše urejanje zemljišč za stanovnajsko in drugo gradnjo in ker se seveda še kako jezimo, če je treba komaj
položeni asfalt zaradi te ali one napeljave še enkrat prekopati, je bila kompleksna komunalna ureditev povsem na mestu. Zaradi bodoče gradnje na Novem trgu je ob cesti tudi veliko svetilk, saj mora biti cesta skozi stanovanjsko naselje dobro osvetljena. Dokler pa zidava ne bo zaključena, seveda vse luči ne bodo gorele.
Z novo obvoznico je povezan tudi problem povezovalne ceste, katere nujnost vse bolj občutimo. Komunalna skupnost pri gradnji obvoznice ni imela dokončnega stališča o tem, kje naj bo povezovalna cesta. Pripravljeni sta namreč dve varianti. Prva mimo Metalke do križišča ob srednješolskem centru, ki so ji, morda nekoliko preveč v strahu, nasprotovali delavci šol, saj na povezovalni cesti ne bo tranzitnega prometa, ampak le lokalni. Druga varianta predvideva povezovalno cesto pri perovški brvi blizu Titana, torej po trasi, ki je bila prvotno predvidena za obvoznico. Da bi dilemo o povezovalni cesti končno razrešili, naj bi socialisitčna zveza izpeljala javno razpravo, katere rezultat bi bila dokončna odločitev o povezovalni cesti.
Bodi dovolj pojasnil o prvem delu obvoznice. V načrtih za bližnjo bodočnost je namreč gradnja drugega dela obvoznice, ki je že dobila zeleno luč tudi v dogovorih z republiško skupnostjo za ceste. Sprejeta je tudi že urbanistična dokumentacija, ki opredeljuje nadaljevanje prvega dela obvoznice preko mostu na Cankarjevo cesto. Gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, že letos pa bo območna vodna skupnost začela
z regulacijo reke in urejanjem Hočevarjevega jezu.
Med naloge, ki jih je komunalna skupnost opredelila za bližnjo prihodnost sodi tudi začetek gradnje avtobusne postaje, skupaj z njo pa gradnja centralnega zaklonišča ter glavnega kanalizacijskega sistema (ta je zdaj zgrajen do Utoka), na katerega bo priključena kanalizacija starega dela mesta, Grabna, v prihodnosti pa še Jeranovega in Mekinj. Sočasno bodo gradili tudi razbre-menilnik visokih voda.
Med načrte za prihodnje leto so poleg nadaljnje izgradnje obvoznice in prvega dela avtobusne postaje v komunalni skupnosti zapisali nadaljnje urejanje zemljišč za zadružno in blokovno gradnjo na Novem trgu, komunalno urejanje industrijsko obrtne cone, izvajanje programov na osnovi združevanja sredstev s krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in drugimi skupnostmi, odplačevanje obveznosti za odobrena posojila ter seveda redno vzdrževanje komunalnih objektov. Prav pri slednjem jih naloge nekoliko skrbijo, saj so zaradi nesprejetega sporazuma o financiranju komunalne dejavnosti letos opravili le dve tretjini načrtovanega dela, prihodnje leto pa zna biti položaj še slabši. Resolucijska izhodišča brez materialne osnove so namreč premalo za uresničevanje nalog.
Bolj vzpodbudna pa je misel, da bodo Duplico pri komunalnem urejanju upoštevali kot del Kamnika in naj bi bili torej Du-pličani deležni rednega pobiranja smeti, zimskega pluženja, pa tudi pometanja cestišč.
.    JANA TAŠKAR
Obnovljena cesta na Komendsko Dobravo
Krajani Dobrave in drugi se bodo v bodoče vozili po širši, bolj Sladki cesti. Obnovo so že dolgo časa težko pričakovali. Vsakodnevna pot v službo in v šolo po ozki, ovinkasti in luknjasti cesti je bila zelo naporna, v zimskem času pa tudi nevarna. Nihče ne skriva veselja, saj je nova cesta res velika pridobitev.
Organizacijo vseh grobih del -izkop brežin, polaganje odvodnih kanalov in dovoz gramoza - je vodila krajevna skupnost Komenda. Zaključna dela pri obdelavi vrhnjega sloja cestišča je izvršilo Komunalno podjetje Kamnik. Ureditev dva kilometra in pol dolge poti je bila v tem letu najvišja naložba krajevne skupnosti, ki je iz krajevnega samoprispevka prispevala 1-100.000 din. Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik 600.000 in Gozdno gospodarstvo 90.000 dinarjev.
Zemeljska dela so bila zelo obsežna, saj so cesto razširili, izravnali nepotrebne in nevarne ovinke, Preusmerili potok Vrtaščico in po-ložneje izpeljali »Boštarjev klanec«, ki je bil prej velika ovira za Promet. Na tako pripravljeno podlago so navozili 4700 m' gramoza "i nanj še tanko plast drobnega peska.
Realna vrednost opravljenega dela je ocenjena na 4.500.000 din, dejanski stroški pa so bili zaradi
odlične organizacije veliko nižji. Pri tem ne smemo prezreti prispevka člana sveta KS Jerneja Štuparja in še posebej predsednika KS Komenda Janeza Kimovca. Sicer pa prisluhnimo krajanom, ki so o novi pridobitvi povedali:
Tončka Juhant - upokojenka: Sedaj je cesta širša in bolj ravna. Želim, da bi jo obnovili tudi do Cerkljanske Dobrave.
Ludvik Juhant - upokojenec: Sem zelo zadovoljen. Tudi s kolesom se lahko peljem. Pohvalo zasluži Janez Kimovec za prizadevnost.
Stane Juhant - učenec: Dobro in hitro so jo uredili!
Peter Zmrzlikar - kmet: Obnovljene ceste sem vesel. Zaenkrat je v redu, želim pa, da bi nasuli debelejšo plast drobnega peska in cestišče bolje utrdili.
Ivan Kosirnik - kmet: Smo zelo zadovoljni. Močno so se potrudili in delo dobro opravili. Sedaj je cesta tako široka, da se lahko izogibamo in tudi bolj ravna je. Moti pa me, da vlačijo les po cesti in jo razrivajo.
Peter Juhant - delavec: Želim, da bi cesta taka ostala. Asfalta bi bil še bolj vesel. Ne morem pozabiti, da je bilo že leta 1975 v Kamniškem občanu napisano, da bomo dobili asfalt na Dobravo do leta 1980.
Ivica Juhant - učenka: S kolesom se težko peljem, ker je cesta pre-
Še nekaj mesecev nas loči od konca letošnjega leta, ki je obenem tudi zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja. Ko bomo ocenjevali, kaj je bilo v teh letih storjenega, bomo lahko ugotovili, da je bil skoraj na vseh p<xlročjih dosežen velik napredek. Žal pa bomo ob tem morali ugotoviti tudi, da nekaterih nalog, ki smo jih zapisali v srednjeročnem programu, ne bomo uresničili.
Poleg Centra usmerjenega izobraževanja je ena od najpomembnejših pridobitev nedvomno obvoznica. 7. njeno dograditvijo in z izgradnjo povezovalne ceste bo dobila svojo funkcionalno vrednost. S tem pa bo stari del mesta razbremenjen prometa, saj ga ho ob primerni lokaciji povezovalne ceste moč usmeriti izven mena. Žal pa se ob vsem tem pojavljajo še do/ocene težave. Hcvitalizacijski načrt ureditve starega dela mesta, ki naj bi mestnemu središču opredelil pomen in vlogo, namreč še ni izdelan. Zaradi tega se namesto prizadevanj za ohranitev starega mestnega jedra razprava vse prepogosto vrti okrog posameznih hiš, pri tem pa pozabljamo na ohranitev starega dela mesta.
Občinska   skupščina  je leta 1970 sprejela urbanistični načrt za ureditveno območje Kamnika - njegov sestavni del je tudi projekt  dopolnitve urbanističnega načrta za centralno območje Kamnika. V omenjenih dokumentih je hiša na Maistrovi 18 po študiji Zavoda za spomeniško varstvo Kamnik opredeljena kot kulturni spomenik tretjega reda, torej kot objekt presoje, ki ga je mogoče rušiti oziroma vključiti v novo zidavo. V tej urbanistični dokumentaciji je začrtana tudi nova prometna ureditev in gradnja avtobusne postaje med Kamniško Bistrico-Maistrovo in Usnjarsko ulico. Urbanistična obdelava nove avtobusne postaje, ki je sestavni del že omenjenih urbanističnih dokumentov, kaže, da bo za uresničitev novogradnje treba odstraniti hišo na Maistrovi 18. Gradnja avtobusne postaje je hkrati z rušenjem hiše na Maistrovi 18 zapisana tudi v odloku o zazidalnem načrtu stanovanjsko poslovne soseske za Graben in del Starega centra. V novelaciji urbanistične dokumentacije, ki so jo zbori občinske skupščine sprejeli leta 1978, je tudi novelirani urbanistični načrt območja Kamnika, katerega sestavni del je ostal opisani dopolnjeni načrt za centralno območje mesta. V oblikovanje urbanistične dokumentacije pred sprejemom je bil vključen tudi Zavod za spomeniško varstvo Kranj, Id ni imel pripomb na sprejem dokumentov.
malo utrjena. Traktorji, ki vlačijo les, razrivajo pesek.
Alojz Korbar - kmet: Dobra je! Mislim, da jo bo treba obnoviti tudi skozi vas in do Cerkljanske Dobrave.
Ljubomir Fatur - upokojenec: Za kraj je cesta velika pridobitev. Narejeno je veliko, končano pa ni. Zanima me, kaj bo Gozdno gospodarstvo ukrenilo, da ne bodo lesa vlačili po cesti? Tudi traktorii z verigami na kolesih kopljejo cesto.
Zofija Koželj - kmetica: V moji mladosti je bila cesta slaba, da smo hodili po vzporednih poteh. Pred obnovo ni bila dosti boljša.
Janez Juhant - učenec: Cesta je dobra: V šolo se vozim pet kilometrov daleč, zato si želim asfalt.
Janko Lap - učenec: Cesta je dobra. V šolo pridem hitreje. Želim, da bi bila bolje zvaljana. Na ostrih kamnih sem že enkrat prehode 1 kolo.
Franc Zupane - kmet iz Cerkljanske Dobrave: Nisem pričakoval, da bodo delo tako hitro in kvalitetno opravili. Klanec je zelo lepo speljan. Moti me le, da ni dokončan spoj do Cerkljanske Dobrave. Ko smo mi gradili cesto Zalog-Cerk-Ijanska Dobrava, smo jo asfaltirali do občinske meje. Pričakovali smo, da bo tU kdaj vozil avtobus. Če bo tako ostalo, to ne bo mogoče.
RUDI OCEPEK
V skrbi za mesto hi morali čimprej urediti tudi promet. Eden prvih korakov je nedvomno poleg izgradnje povezovalne ceste tudi izgradnja avtobusne postaje. V urbanističnem načrtu, ki je bil soglasno sprejet leta /970, je predvidena izgradnja avtobusne postaje, ob predvideni odstranitvi hiše v Maistrovi ulici 18. Gradnja avtobusne postaje je bila zapisana tudi   v   srednjeročnem načtu, zbran je bil tudi del sredstev, vendar do začetka gradnje zaradi različnih ozkih interesov, ki so se pojavljali kasneje, ni prišlo. Kljub skrbi za ohranitev starega mesta smo pozabljali na škodo in gnečo, ki so jo povzročali avtobusi v mestu, predvsem na Titovem trgu, ki ima  veliko arhitektonsko vrednost. Do začetka reševanja tega problema je z odstranitvijo hiše na Maistrovi IH končno prišlo, čeprav v izredno težkem gospodarskem položaju. V okviru avtobusne postaje bo zgrajeno tudi zaklonišče, za katerega se zbirajo sredstva pri občinski skupščini. Ob tem primeru bi kazalo razmisliti o tem, kolikšna je škoda oziroma korist od zavlačevanja, upoštevanja ozkih interesov posameznih skupin, ki nasprotujejo hitrejšemu razvoju.
Fotografije: Samo Simšič in Jana Taškar
KAMNIK
Pogovor z delegatom za 2. sindikatov
konferenco slovenskih
Pri osebnih dohodkih še nismo rekli zadnje besede
Nagrajevanje po delu in rezultatih dela je vrednota, ki zahteva maksimalno odgovornost, ne le tistih, ki delo ocenjujejo, temveč in predvsem tistih, ki delo opravljajo. Potrebno je hoteti in želeti z njim kar največ prispevati k splošnemu in skladnemu razvoju organizacije in samoupravne socialistične skupnosti nasploh. To je tudi dobra, morda celo najboljša osnova pri ugotavljanju stopnje integracije posameznika v skupnosti.
Borisa ZAKRAJŠKA smo na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta izvolili za delegata druge konference Zveze sindikatov Slovenije, ki bo konec novembra spregovorila o nalogah sindikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela in ga zaprosili za nekaj mnenj in ocen. Zanimalo nas je, kako so v Svilanitu speljali razprave o Dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in Dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Kaj menite o obeh dogovorih, kaj ste o njih rekli v Svilanitu, kakšno je uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela ter kakšna je uporabnost predlaganih rešitev?
»Kot vam je znano, je občinski sindikalni svet na podlagi razprav in stališč sveta za oblikovanje in delitev dohodka ocenil, da sta dogovora premalo konkretna, ne dajeta primernih rešitev, ki bi jih lahko v organizacijah s pridom uporabili. Nekateri bodoči udeležen-ci-podpisniki dogovora se obnašajo dokaj neresno, saj niso izpolnili tistih nalog, ki izhajajo iz dogovora. Pot do sestave enotnih metodologij na področju vrednotenja zahtevnosti dela in razvida del in nalog je očitno trd oreh.
V Svilanitu smo pred osmimi leti sprejeli nov sistem delitve sredstev za osebne dohodke. S pomočjo Biroja za industrijski inženiring smo uspeli sistem z nekaterimi dopolnitvami prenesti v našo organizacijo. V teh letih smo ga dograjevali, še največ sprememb pa je doživel,
ko smo samoupravne splošne akte s tega področja usklajevali z zakonom o združenem delu. Brez dvoma pa na področju delitve sredstev za osebne dohodke še nismo rekli zadnjo besedo. To je pokazala tudi analiza in razprava na izvršnih odborih sindikata, ko smo ob razpravah o obeh družbenih dogovorih kritično ocenjevali nekatera določila pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke.«
Kako ugotavljate delovni prispevek delavcev?
»Ugotavljamo ga na osnovi vseh znanih kriterijev količine, kvalitete in gospodarnosti dela. Te kriterije razgrajujemo na kazalnike, ki omogočajo individualno in skupinsko merjenje
oziroma ocenjevanje dela. Prostor nam najbrž ne dopušča podrobnejše razlage, poudarim naj le, da merimo (norme, normativi) v delovni organizaciji več kot 80 odstotkov del. Ostali del odpade na ocenjevanje, režijskih opravil. Toda tudi tu imamo nekatere iskustvene normative, ki omogočajo bolj objektivno merjenje delavčevega prispevka k živemu delu. Sicer pa ocenjevanje poteka preko samoupravnih teles -komisij, ki poskušajo biti pri svojem delu čimbolj objektivne. To jim za sedaj v večini tudi uspeva.
Gibljivi del osebnega dohodka je 30 odstoten. Tudi tu pride do določenih problemov, kajti učinkovitost in smisel tega dela pri opravljanju proizvodnih del in nalog pride veliko bolj do izraza kot pri režijskih delih, kjer razlike niso izrazite. To, pa tudi precejšnja solidarnost do slabih delavcev, so področja, ki
jih bomo morali še dopolniti.« Minulo delo je ena izmed kategorij v sistemu delitve sredstev za osebne dohodke, ki smo jo najmanj razvili. Kje iskati vzroke za to in kako je pri vas?
»To je res. Vzrok za takšno stanje najdemo v predlaganem osnutku dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ta namreč za minulo delo nakazuje neko rešitev, ki naj bi jo prinesel bodoči zakon. Pripravljalci osnutka zakona pa v njegovih določilih niso našli nobenih konkretnih, oprijemljivih rešitev.
Tudi v Svilanitu na področju minulega dela nismo napravili »revolucije«. Pri nas velja nekoliko modificiran dodatek na delovno dobo, ki ga je poznala že »sindikalna lista«.
Po sprejetju zakona o združenem delu smo se intenzivno lotili področja nagrajevanja na vseh delih in nalogah v tovarni. Zato smo nekoliko zanemarili sestavo razvida del in nalog. Dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je nekatere pojme, za razliko od zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih, različno opredelil. Predvidena je tudi enotna metodološka osnova tega področja, ki naj bi jo pripravila gospodarska zbornica. Zaradi slabih dosedanjih izkušenj, bomo naše delo na razvidu del in nalog kljub temu nadaljevali.«
Prostor nam res ne dopušča, da bi se podrobneje pogovorili o teh vprašanjih. Kaj bi kot delegat za 2. konferenco sindikatov še dodali k našemu razgovoru?
»Naj mi bo dovoljeno, da kot delegat 2. konference zveze sindikatov opozorim na dejstva, mimo katerih v tem družbenopolitičnem trenutku ne moremo. Naloga sindikata, da sodeluje pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela bo otežkoččna, če bomo še nadalje priča sedanjim gospodarskim gibanjem. Tendence po uravnilovki bodo večje, če bo zaradi hitre rasti življenjskih stroškov standard delavca ogrožen. Bil bi že skrajni čas, da najdemo sistemske rešitve poleg osebne tudi za splošno porabo.«
T. M.
Pot do brezplačne šole
V naši ustavi je lepo zapisan člen, ki govori, da je osnovna šola za vse obvezna in tudi brezplačna. Vsi pa se dobro zavedamo, da načelo o brezplačni osnovni šoli v današnjih razmerah še ni uresničljivo, zato morajo starši vse šolsko leto segati v žep, da poravnajo stroške za otrokovo prehrano, ki jo organizira šola. Potem so tu izdatki za mladinski tisk, za poučne ekskurzije in ne nazadnje za šolske potrt, ščine.
Lahko si mislimo, kaj to predstavlja za družino s povprečnimi osebnimi dohodki, posebno še, če je v njej več šoloobveznih otrok. Posebno učbeniki in ostali učni pribor, ki ga v današnji osnovni šoli rabi sleherni otrok, predstavlja za marsikatero družino precejšen finančni problem. Zlasti še, če upoštevamo, da so knjige in delovni zvezki vse prej kot poceni blago.
Da bi staršem vsaj delno pomagali premagovati njihove finančne težave, se je tudi osnovna šola Frana Albrehta Kamnik s svojimi podružnicami že pred leti vključila v vsesplošno akcijo, katere namen je, naše učence oskrbeti z brezplačnimi učbeniki in delovnimi zvezki. Začetek akcije je bil vse prej kot lahek, toda ob sodelovanju vseh članov učiteljskega zbora smo prvo akcijo uspešno izpeljali do konca. Zlasti prvo leto so bili nekateri starši izražali številne pomisleke, toda z dobro zastavljeno vzgojno akcijo so bile tudi te težave kmalu premagane. Tako tudi uspeh ni izostal. Že v prvem letu, ko se je naša šola vključila v to nadvse vzgojno in družbeno koristno akcijo, so se stroški za učbenike, ki naj bi jih prispevali starši, zmanjšali za 55 odstotkov, v lanskem šolskem letu je bil uspeh še boljši, saj so starši prispevali le 33 odstotkov celotne cene, za letošnje šolsko leto pa beležimo nadvse razveseljiv podatek. Od povprečne cene učbenika, ki je v knjigarni 65,00 din, plača učenec namreč le še 14,50 din, ali dobrih 22 odstotkov polne cene.
Povedati pa je treba, da je akcija lahko stekla in dosegla tako zavidljiv uspeh le zato, ker so v
njej sodelovali prav vsi pedagoški delavci. Prav tako pa so k doseženim rezultatom mnogo pripomogli tudi starši oziroma njihovi šolarji, ki so svoje rabljene učbenike brezplačno prepustili šoli.
Omeniti velja še, da so to akcijo podprle tudi knjigarne, ki priznavajo 5 odstotkov popusta za vse učbenike in delovne zvezke, nabavljene preko šole. Pomembno vlogo je odigrala tudi OIS Kamnik, saj že vsa leta, odkar akcija teče, namenja določena sredstva tudi za delno pokrivanje stroškov za nabavo novih učbenikov.
Pri vsej stvari ne smemo gledati le na trenutni finančni učinek, kajti zdi se mi, da je vzgojni mo-
ment tu še važnejši. Če se ne bomo naučili štediti že v najro-snejših letih, bomo tudi kot odrasli člani naše skupnosti težko dojeli, da je včasih treba tudi malo bolj preudarno in varčno živeti.
Naše delo, to je delo pedagoških delavcev, pa s tem še ni končano, saj bomo morali vložiti še mnogo truda v to, da bomo pri naših učencih vzgojili čut za pravilno vrednotenje in čuvanje šolskih učbenikov. Šele ko bomo dosegli tudi ta cilj, bomo lahko rekli, da je akcija dosegla ves svoj namen, saj je končno tudi to ena izmed oblik naših prizadevanj za izenačevanje socialnih razlik, za varčevanje in stabilizacijo.
PAVLE SLABE
Slovo od
partizanske
matere
Redke, vedno redkejše so vrste legendarnih partizanskih mater, ki so med NOB okusile vso trpkost, bolečino, grozo in žrtve vojne vihre. Bile so trdne, neomajne tudi tedaj, ko so žrtvovale svoje najdražje, vse svoje imetje za svobodo, neodvisnost, za naš lepši današnji in jutrišnji dan.
Tudi Frančiške Seme j a z Duplice ni več. Tako tiho in neopazno je odšla od nas, kot je tedaj pred mnogimi leti in vse do svojega poslednjega diha molče nosila v sebi bol za tremi otroki in možem, ki jih je pokosila sovražnikova puška. Ostal ji je samo sin Mirko in snaha Anica, katerima vojna prav tako ni prizanašala, še posebno Anici, kiji je bilo življenje zaradi hudih ran in taborišča skoraj na nitki, pa tudi njena partizanska družina je utrpela težke izgube. Morda sta si bili prav zaradi tega tako blizu. Po končani vojni so vsi trije, Frančiška, Mirko in Anica ostali skupaj pod istim krovom.
Pričelo se je novo življenje, rojevali so se vnuki, pravnu-ki, v njihovih srcih pa je bilo dovolj ljubezni, ki jih je družila. Družili so jih tudi nepozabni spomini na kruto preteklost; polno izgub in nemškega taboriščnega življenja, ki ga je tudi Frančiška okušala poltretje leto.
Kmalu bi Frančiška Seme-ja dopolnila 90 let. Vsi, ki so jo poznali in jo imeli radi ji tokrat ne bodo stisnili roke, šopek rož pa ji bodo namesto v naročje položili na njen zadnji dom, v katerem je našla počitek brez bolečine in žalostnih spominov. Zopet je nastala praznina v vrsti legendarnih partizanskih mater.
M. J.
Za mir in prijateljstvo med narodi sveta
Letos poteka jubilejnih 35 let od sprejema temeljnih načel Organizacije združenih narodov. Taka, kot so biki sprejeta 24. oktobra 1945, ostajajo tudi danes osnova za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti, za razvijanje prijateljskih odnosov med narodi, za reševanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov. Organizacija združenih narodov pa ostaja središče na-jraznovrstnejših dejavnosti za uresničitev teh skupnih ciljev.
Svet je v teh 35 letih doživel velike spremembe. Spremenili so se tudi Združeni narodi. Od prvotnih 51 združujejo danes več kot 150 suverenih in enakopravnih dežel sveta.
Reševanje najhujših političnih nasprotij predstavlja le del dejavnosti velike družine narodov.
Vse bolj namreč postaja jasno, da so vzroki političnih nasprotij globlji, da je nujno vlagati vse
sile v hitrejši gospodarski in socialni razvoj držav.
Velike in male, bogate in revne, z različnimi političnimi in družbenimi sistemi in kulturami, si dežele članice Združenih narodov prizadevajo za rešitev največjih problemov človeštva.
Dosegli so že velike uspehe pri odpravljanju rasnega razlikovanja in ostankov kolonializma. Še vedno pa v Južni Afriki pa tudi drugod obstojajo človeka nevredni odnosi. Milijoni še vedno vsako leto umirajo od lakote in bolezni, ki jih prinaša s seboj revščina. Množice žensk v sodobnem svetu so še vedno skrajno zatirane. Število beguncev narašča iz dneva v dan kot posledica novih in novih napetosti med državami, ki neredko izbruhnejo v vojaške spopade. Več kot.polovi-co otrok sveta ne uživa osnovnih človekovih pravic. To so problemi, s katerimi se človeštvo srečuje že desetletja, stoletja. Aktivnost Združenih narodov pa opre-
deljujejo tudi vedno novi problemi, ki jih poraja razvoj. Tekmovanje v nuklearnem oboroževanju med velesilami, vse bolj onesnaženo okolje, poseganje človeka v vesolje so sklopi dogajanj, ki zahtevajo, poleg že omenje-
nih, širitev in poglabljanje dejavnosti Organizacije združenih narodov.
Leto 1981 bodo Združeni narodi posvetili prizadetim osebam. Njihovo popolno vključevanje v
družbeno življenje je obveznost, ki so jo dežele članice sprejele z Deklaracijo o pravicah prizadetih oseb in Deklaracijo o pravicah duševno prizadetih.
Cilji mednarodnega leta prizadetih so: pomagati prizadetim,
da se fizično in psihično vključujejo v družbo, razvijanje najrazličnejših oblik usmerjanja in usposabljaqja prizadetih, skrb za njihovo zaposlovanje, pospeševanje raziskovalne dejavnosti, ki bo pomagala prizadetim v vsakodnevnem življenju, ter seznanjanje javnosti s pravicami, ki jih imajo prizadeti ljudje.
Naša socialistična družba je gotovo med tistimi, ki jim vsestranska skrb za prizadete ni neznanka. Še vedno pa seveda ostajajo problemi, ki bi jih z več znanja in pripravljenosti lahko hitreje reševali.
Ljudje našega mesta imamo ne le v tem letu posebno izjemno možnost, da potrjujemo svojo človečnost tudi v odnosih do prizadetih. Kaj bomo storili v njim posvečenem letu, da bo tudi v njihova življenja posijalo več sončnih žarkov?! Sonce ni kar tako njihov simbol.
TATJANA DJALIL
PRILOGA ZA DELEGATE
>ori Skupščine SR Slovenije
bori Skupščine SR Slovenije so 30. septembra 1980 med drugim sprejeli: ,h a i a     sklepe °b obravnavi informacije o uresničevanju družbene
»brazbe pravosodja;
osnutek zakona o upravah za družbene prihodke;
osnutek zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva °uPravnih pravic in družbene lastnine;
sklep ob obravnavi stališč in usmeritev Zveze sindikatov Slovenije za P|    družbenoekonomskega položaja delavcev za stabilizacijo gospodar-| m načrtno usmerjanje družbenega razvoja; Predlog periodičnega delovnega načrta vseh treh zborov republiške skup-za četrto tromesečje 1980. or združenega dela in zbor občin sta sprejela: Predlog zakona o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk »ujsav za republiški davek iz dohodka TOZD v letu 1980; .°*"u,ek zakona o stanovanjskem gospodarstvu skupaj s stališči Izvršnega Janje P^'ne SR s'ovenije in Republiškega komiteja za varstvo okolja in
' »nutek zakona o kompenzacijah;
j osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemlji-
predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepo-
nomadske paše z osnutkom zakona; ^ "sn«jtek zakona o igrah na srečo;
predlog zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR *en,nv|clu |ysi;
meta11'0* Zako"a (> spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega
•sklep o soglasju k osnutku zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o ■veenju proizvodov in storitev v prometu;
^predlog odloka o soglasju in pristopu k sklenitvi dogovora o usklajevanju nov davčne politike za spodbujanje stanovanjske graditve s pritegnitvijo ,_hnJh »redstcv občanov.
- <>r združenega dela in zbor občin sta na predlog Izvršnega sveta Skupščine
Slovenije odložila obravnavo: pred oga zakona o davkih občanov; I Podloga spremembe in dopolnitve 16. člena zakona o samoupravnih ^""1 skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet. Coiptf™ združenega dela se je iz naše občine udeležil tovariš Frane
u;>fcK, zbora občin pa Ivan SPRUK\ Oba sta na sejah tudi razpravljala.
KUC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR LOVENIJE 5. NOVEMBRA 1980
^s,n'e zbori bodo obravnavali:
m    zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti; ■ Predi8 Zakona ° notranjih zadevah
isiL * zakona o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za vprašanja Koene ureditve;
predlog zakona o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za gospodar-.p^j "> ekonomsko politiko;
bražp   g.zakona o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za vzgojo in
e Ujjjjj0* zakona o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za mednaro-
ločn^frf s'luPšč'n občin Litija in Zagorje ob Savi o uresničevanju ustavnih sti j materialne osnove oziroma sistema financiranja krajevnih skup-Jotavl°Snutk0m ugotovitev, stališč in sklepov Skupščine SR Slovenije o lovnih t?!!« ma,erialne osnove za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb
- osnut 1     obcanov v krajevni skupnosti;
mi r« ■ zakona o republikah in pokrajini, ki se štejejo za gospodarsko -osnmT V obodbiu °d leta 1981 do leta 1985;
Sa raz • zakona ° stalnih sredstvih sklada federacije za kreditiranje hitrej-dnh^V°Ja, Sospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v
- osnut t C,a 1981 d0 leSa 1985;
t» raz ■ zakona4° delitvi sredstev sklada federacije za kreditiranje hitrej-doh;TV°Ja. SOspc4arsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v -osni Ti   3 1981 d0 le,a 198S;
I leta ino, 2akona o dopolnilnih sredstvih republik in avtonomnih pokrajin c,a '981 do leta 1985;
Irejšeoa zakona o spremembah zakona o skladu federacije za kreditiranje 2bor zHraZVO'a 8osPodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin;
- Predlo Ze?ega dela in Zbor občin bosta obravnavala tudi:
vam™. * zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih -prne°'irskih objektov in naprav; ~ osnutek   t °na 0 vpisu v sodni re8's,er;
Publike J ona.° zagotovitvi sredstev za udeležbo Socialistične federativne ivoj-     "goslavije pri VI. dopolnitvi sredstev mednarodnega združenji* za
Juk!°i* zak?na 0 ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom 'dnarodn V')e V!ado LR Ki,aJske ° vzajemni davčni oprostitvi dohodka od 3mor«l ga P°tn'škega in blagovnega oziroma potniškega ali blagovnega -doo pr?meta;
rvenstvoV°r ° 'Zda,iPlacilu dopolnilne poštne znamke za XXXVI. svetovno Zbor Tri ?amiznem tenisu v Novem Sadu;
- osnut t6"683 dela pa 1x5 obravnaval ,udi:
tlo ekon    Z.akona 0 dopolnitvah zakona o jugoslovanski banki za mednaro ~ Predi0"1     sodelovanje in o skupnih finančnih organizacijah; ja in o zhf,iZa'<0.na 0 ratifikaciji konvencije o migracijah v pogojih zlorablja->rejete n in 'u možnosti vseh delavcev migrantov ter njihovega tretmaja, Zbor,!*     zasedanju konference 24. junija 1975; -prre2bi,n Pa bo obravnaval še:
brnočia "S.zakona o postopku za ustanovitev, združitev ali spremembo
Vsi iriiehJ?    ° obniocJih odredim«. ■ z      'majo na dnevnem redu sej tudi volitve in imenovanja ter *<• m vprašanja delegatov.
8 dela samoupravnih interesnih skupnosti
DeleoM^f0 -zemljiška skupnost občine Kamnik
Jr°čilo o jmet!Jsko zemljiške skupnosti so se sestali 13. oktobra. Sprejeli so :uPnost o .lzvrsnega odbora skupnosti od leta 1974. V tem obdobju je kmetijs|tj''rav'ia'a..Pp'eg nalog v zvezi z varstvom in smotrnim razpolaganjem ' c'e'egat'm' zem!i'šc' tudi naloge s področja pospeševanja kmetijstva - tako 0sPeševa|'nena| ^j' obravnava''     sprejeli tudi poročilo o delu kmetijske
jem natani°8a'' sPreJemali novi statut skupnosti, so menili, da je potrebno v deležen* Kie °Preclel'«i, kdo lahko da pobudo za sklic seje skupščine. Med rganizacp skuPn°sti pa naj bi vključili še Fructal-Alko ter obe temeljni, Mi več k' ."lenega dela Gozdnega gospodarstva Kamnik. V statut tudi ne ,rnouprav0m'sija za razv°j kmečkega turizma - njeno mesto bo poslej v Brez Da nem skladu za intervencije v kmetijstvu.
^rtovanih0^1? M dcleBati sprejeli finančni načrt skupnosti za leto 1980. Od reusmeH, -775 prihodkov za pospeševanje kmetijstva so namenili za
|°.000 d i6"6 Pro8rame in načrte 30.000 din, za delo pospeševalne službe ''"'estne Za sofinanciranje reprodukcije živine 800.000 din, za regresiranje kuPnosti l?n Za kredi,e 20.000 din, za izobraževanje 50.000 din, ta strojne 0sPesevai ,0 din' za regresiranje umetnih gnojil 300.000 din in za druge ..Odnaar,   akc'Je 261.775.
'jskih zem0"?"'*1 4-201.239 din prihodkov za spremembe namembnosti kme-,elioracii„       so za Potrebe pašnih skupnosti namenili 200.000 din, za Ob obra Za odkuP kmetijskih zemljišč pa 4.001.239 din. l skuPnoVnaV' sarnouPravnega sporazuma o temeljih plana kmetijsko-zemlji-"Pnosti pS'riZa Pr'n°dnie srednjeročno obdobje so sprejeli predlog krajevne ■"etiiskr, "dgorje, naj skupnost posebno skrb posveti usmerjanju gradenj na manj pomembna območja.
Ohranitev njivskih površin za proizvodnjo hrane je v današnjih razmerah v svetu in tudi pri nas ena od življenjsko pomembnih nalog vse družbene skupnosti. Da bi preprečili neracionalno porabo prostora za gradnjo, so delegati zadolžili komisijo kmetijske zemljiške skupnosti, naj prouči in predlaga občinski skupščini spremembo prostorskega plana občine.
Za delegata skupnosti v skupščini samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Kamnik so izvolili tovariša Alojza MATJANA.
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti 16. oktober 1980
Delegati skupnosti - od 42 delegatov zbora uporabnikov se je seje skupščine udeležilo le 23 delegatov, medtem ko so bili navzoči skoraj vsi delegati zbora izvajalcev, so "sprejeli poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta občinske izobraževalne skupnosti. Ugotovili so, da so dejavnosti skupnosti v 1. polletju 1980. leta potekale v okviru dogovorjenih programov. Finančna sredstva so pritekala ugodno, zato so. obveznosti do izvajalcev lahko redno izpolnjevali.
Ko so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti, so sklenili črtati besedilo 33. člena osnutka in ga nadomestiti z naslednjim členom:
»Za zagotovitev navedenih sredstev iz 32. člena tega sporazuma bomo delavci in drugi delovni ljudje in občani združevali sredstva po prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov v višini: Prispevna stopnja v %
v letu	Skupaj	od tega občin	za republ.
		ski program	programe
1981	6,1	5,6	0,5
1982	6,2	5,7	0,5
1983	7,2	6,7	0,5
1984	7,1	6,5	0,6
1985	6,2	5,6	0,6
Sklenili so, naj 35. člen postane 34., 35. člen pa naj se glasi: »Konkretne obveznosti delavcev v združenem delu, drugih ljudi in občanov iz 32. člena tega sporazuma objavi občinska izobraževalna skupnost Kamnik pred iztekom leta za naslednje leto.«
Črtali so tudi 37. člen in ga nadomestili:
»Presežki iz priliva sredstev nad dogovorjenimi sredstvi, ugotovljenimi z letnim zaključnim računom občinske izobraževalne skupnosti Kamnik, se poračunajo zavezancem pri obveznosti na naslednje leto.«
V sporazum so vključili tudi gradnjo 6 novih učilnic v Komendi.
Delegati so podprli predlog sklepa o pripravi dolgoročnega programa razvoja šolstva na območju krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ, saj bosta na tem območju z izgradnjo učilnic v Komendi kar dve popolni osnovni šoli.
Da bi občinske izobraževalne skupnosti dosegle skupne cilje in oblikovale skupne osnove politike vzgoje in izobraževanja, je tudi kamniška izobraževalna skupnost sprejela osnutek samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-1985.
Posebno pozornost so delegati posvetili osnutku družbenega dogovora o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji.
Podprli so družbeno usmeritev dogovora, ki zagotavlja tudi naši občini razvoj usmerjenega izobraževanja.
Delegati so podprli predlog izvršnega odbora skupnosti, da občinska skupnost ne bo zmogla finančnih obveznosti, ki bi jih prevzela s podpisom družbenega dogovora o gradnji doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah, zato so zavrnili podpis dogovora.
Skupščina izobraževalne skupnosti je spremenila sklep o organizaciji šole s prilagojenim programom v Dijaškem domu. Sprejela je. sklep, da bo sodelovala pri gradnji nove osnovne šole s prilagojenim programom v Domžalah, saj bi bila gradnja šole v Kamniku za 75 učencev s pedagoškega in materialnega vidika nesmotrna.
Ker so se potrebna finančna sredstva za gradnjo telovadnice pri Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra povečala zaradi kasnitve pri izdelavi načrtov in spremembi načrtov, so delegati sprejeli sklep o najetju dodatnega bančnega posojila v višini 5.460.000 din. Ta denar bo Izobraževalni center vračal skupnosti iz svojih sredstev.
Skupščina je imenovala dva nova člana izvršnega odbora skupnosti: Vjero Frantar-Ferbežar in Miho Šlebirja.
Tudi kmečki zavarovanci naj bi potrjevali zdravstvene izkaznice
Izvršni odbor Občinske zdravstvene skupnosti se je sestal i 5. oktobra.
Obravnaval je vloge zavarovancev - kmetov za odpis pri*;*vkov za zdravstveno varstvo. Strokovna služba skupnosti je podatke preverila na davčni upravi Skupščine občine in ugotovila, da je le eden od prosilcev zaprosil za znižanje davka. Vloge so obravnavali tudi pristojni organi krajevnih skupnosti, ki so za vse - razen enega, predlagali odpis prispevka za zdravstveno varstvo, čeprav za to niso izpolnjevali pogojev.
Izvršni odbor je sklenil, da je možno prispevke odpisati izključno zavarovancem - kmetom, ki so zaradi ostarelosti in bolezni nesposobni za delo in nimajo svojcev, ki bi jim pomagali. Dolg so sklenili odpisati tudi umrlim zavarovancem in tistim, katerih dolg je že zastaral. Izvršni odbor je zadolžil strokovno službo regionalne zdravstvene skupnosti, naj prouči možnos. potrjevanja zdravstvenih izkaznic tudi za kmečke zavarovance. Le-ti namreč uživajo enake pravice iz zdravstvenega varstva kot vsi drugi delovni ljudje, zato so zanj tudi dolžni prispevati. V večini primerov zavarovanci dolgujejo skupnosti le manjše vsote.
Izvršni odbor bo predlagal medobčinski zdravstveni skupnosti, naj vključi v prihodnji srednjeročni plan tudi sredstva za nakup opreme za splošni in zobozdravstveni ambulanti v Lazah in v Komendi. Krajevni skupnosti sta prispevali denar za prostorsko ureditev, za opremo ambulant pa sredstev nimata.
Prehodni podatki o nekaterih pomembnejših stroških zdravstvenega varstva v Kamniku kažejo, da je finančno stanje skupnosti v prvih devetih mesecih letošnjega leta pozitivno, je ugotovil izvršni odbor ob koncu seje.
V javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985
Na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Kamnik ter zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih
sklepamo
delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani občine Kamnik
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985
Namen in cilji
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom določajo podpisniki:
- cilje in načela uveljavljanja raziskovalne dejavnosti v občini
- načrtovanje raziskovalne dejavnosti
- občinski raziskovalni program
- obseg potrebnih sredstev za uresničitev dogovorjenega raziskovalnega programa in drugih nalog skupnosti
- izvajanje infrastrukturnega programa s svobodno menjavo dela
- osnove in merila za oblikovanje sredstev ter način zagotavljanja potrebnih sredstev.
2. člen
Pri določanju temeljev plana občinske raziskovalne skupnosti Kamnik upoštevajo podpisniki načela in smernice srednjeročnega družbenega razvoja v občini Kamnik in republiki ter smernice občinske raziskovalne skupnosti Kamnik.
3. člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo z uveljavljanjem raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini:
- večali delež znanja v strukturi dela
- prispevali k uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja kot osnove družbenega in gospodarskega razvoja občine
- prispevali k izboljšanju življenjskih razmer in delovnih pogojev delovnih ljudi in občanov
- prispevali k naraščanju produktivnosti uela. donosnosti naložb in k stabilni rasti življenjskega standarda
- prispevali k smotrnemu izkoriščanju surovinskih in energetskih virov ter hitrejšemu razvoju in posodabljanju proizvodnih procesov.
4. člen
Pri usmerjanju, izvajanju in spremljanju raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini bodo podpisniki upoštevali načela:
- raziskovalno delo mora postati sestavni del načrtovanja v združenem delu. Izhajati mora iz konkretne problematike, opredeljene v vsebinskih in finančnih načrtih OZD;
- reševanje razvojne problematike organizacij združenega dela mora temeljiti na večjem vključevanju znanja, predvsem domačega znanja in lastnih inovacijskih dosežkov;
- raziskovalno dejavnost je treba vključiti v stabilizacijska prizadevanja tako, da se bo zmanjšala surovinska in tehnološka odvisnost od zunanjega sveta in da ne prispeva k racionalnejši potrošnji na vseh področjih;
- upoštevati je treba raziskovalne potrebe, ki jih bo zahtevalo prestrukturiranje kamniškega gospodarstva v prihodnjem obdobju;
- vso pozornost je potrebno posvetiti vzgoji in usposabljanju in izobraževanju inovatorjev ter njihovemu nagrajevanju na osnovi ovrednotenih rezultatov, podpirati in pospeševati je treba inventivno dejavnost pri mladini in vključevanje mladih v raziskovalno delo;
- potrebno je pospeševati razvoj informacijskih sistemov, strokovnih knjižnic in IDOK dejavnosti ter posredovanje in uporabo rezultatov raziskovalnega dela;
- pomemben dejavnik pri planiranju raziskovalnega dela je obrambna sposobnost naše samoupravne družbe, zato je treba to upoštevati pri vsaki konkretni raziskavi.
NAČRTOVANJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
5. člen
Podpisniki tega sporazuma načrtujejo, izvajajo in usklajujejo raziskovalno dejavnost;
- organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti načrtujejo raziskovalno dejavnost v svojih temeljih planov. Za lastne potrebe izvajajo raziskovalno in razvojno dejavnost predvsem v lastnih raziskovalnih organizacijah in z neposredno menjavo dela. Raziskovalno dejavnost, ki se izvaja v okviru raziskovalnih skupnosti, načrtuje in vsklajujejo s temi skupnostmi;
- v okrivu občinske raziskovalne skupnosti se izvaja program, ki obsega: občinski raziskovalni program, pospeševanje raziskovalne dejavnosti in pospeševanje inovacijske dejavnosti;
■ - v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti se dogovarja in izvaja raziskovalni program v okviru panog. Raziskovalna dejavnost v okviru PORS se načrtuje in izvaja v obliki raziskovalnih projektov in programov z jasno opredeljenimi cilji in pročakovanimi rezultati;
- v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije se izvaja skupni raziskovalni program, ki obsega: raziskave skupnega nacionalnega pomena, temeljne raziskave ter raziskave geoloških in surovinskih virov.
6. člen
Za uresničevanje raziskovalne dejavnosti na vseh področjih bodo delavci OZD, drugih organizacij in skupnosti zagotovili potrebna finančna sredstva v dogovorjenem odstotku od družbenega proizvoda.
Raziskovalni programi Raziskovalne skupnosti Slovenije in posebnih raziskovalnih skupnosti se bodo izvajali na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov o temeljih plana 1981-1985.
7. člen
Podpisniki soglašajo, da bodo namenili za raziskovalno dejavnost (v okviru raziskovalnih skupnosti in za neposredno menjavo dela) sredstva odvisno od svojih potreb in ekonomskih možnosti ter pri tem upoštevali naslednje kriterije: ekonomsko uspešnost, tehnološko zahtevnost panoge, stopnjo organiziranosti in potrebe po hitrejšem razvoju. Na osnovi teh kriterijev naj bi najrazvitejše organizacije združenega dela namenile najmanj 4% sredstev od družbenega proizvoda za raziskovalno dejavnost. Ta delež za raziskovalno dejavnost naj bi bil dosežen vsaj v letu 1985.
PROGRAM RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
8. člen
A) Splošni program dela občinske raziskovalne skupnosti
Občinska raziskovalna skupnost Kamnik bo v obdobju 1981-1985 izvajala naslednji splošni program, ki ga terja zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih:
- ugotavljanje in opredeljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti v občini v stalnem stiku z razvojnimi službami združenega dela, KS in SIS,
- usmerjanje raziskovalnih pobud z razčlenjevanjem raziskovalnih potreb, njihovim usklajevanjem in pritegnitvijo ustreznih raziskovalcev,
- pomoč delovnim organizacijam pri prijavljanju in organiziranju raziskovalnega dela (v sami OZD, v posebni raziskovalni skupnosti ali v okviru skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije),
- pospeševanje uporabe raziskovalnih dosežkov v praksi z vključevanjem visoko izobraženih strokovnjakov v proizvodno delo,
- organiziranje in pospeševanje samoupravnega sporazumevanja o zagotavljanju sredstev in o merilih za vrednotenje raziskovalnih dejavnosti,
C
PRILOGA ZA DELEGATE
- populariziranje raziskovalne dejavnosti med delovnimi ljudmi in občani s prirejanjem odprtih razgovorov v OZD o problematiki njihovih raziskovalno razvojnih prizadevanj,
- spodbujanje množične inventivne dejavnosti z vztrajanjem na sprejemu in izvajanju ustreznih sporazumov v TOZD in podeljevanjem javnih priznanj inovatorjem,
- spodbujanje znanstvene misli med mladino z razpisovanjem primernih nalog in spisov o pomembnosti raziskovalne dejavnosti,
- informiranje delavcev, delovnih ljudi in občanov o raziskovalni dejavnosti, pomembni za razvoj občine, z objavljanjem člankov v občinskem glasilu in z drugimi sredstvi obveščanja.
Spodbujanje inovacijske dejavnosti:
- zbiranje informacij o odnosu TOZD do inovacijske dejavnosti v vseh smereh, po katerih je mogoče priti do novega znanja,
- pomoč delovnim organizacijam pri uveljavljanju samoupravnih sporazumov o nagrajevanju koristnih predlogov, tehničnih izboljšav in izumov,
- podeljevanje nagrad in priznanj inovatorjem. Propagiranje znanstvene dejavnosti:
- organiziranje razgovorov med delegati občinske raziskovalne skupnosti zbora združenega dela ter raziskovalci v TOZD in raziskovalnih organizacijah,
- objavljanje inovacijsko spodbudnih člankov in poročil o dejavnosti ORS v občinskem glasilu.
B) Program raziskovalnih nalog Vplivni faktorji na družbenoekonomski razvoj občine
Projekt je sestavljen iz raziskovalnih nalog, ki zajemajo posamezna področja. Delo na nalogah obsega raziskavo stanja, predlog smernic in ugotovitev perspektiv do leta 2000.
Naslovi raziskovalnih nalog:
1. Prebivalstvo - sestav, zaposlovanje, šolstvo, migracija:
2. Energija in surovine - viri, poraba, razvoj, energetska bilanca;
3. Onesnaževanje okolja - povzročanje, posledice, odpravljanje;
4. Promet in zveze;
5. Urbanizem, stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo.
Izvajalci nalog morajo vseskozi upoštevati smernice družbenopolitičnih organizacij, zlasti princip policentričnega razvoja in sodelujejo z vsemi prizadetimi dejavniki (krajevne skupnosti, skupščine občine, samoupravne interesne skupnosti, SKG itd.).
Projekt vodi projektni svet. Rezultat projekta bi po uskladitvi nalog moral biti prostorski plan.
9. člen
Vrednost občinskih programov za obdobje 1981-1985 znaša:
Vrednost din v cenah 1979
A) Splošni program opredeljen v 8. členu tega sporazuma     1,500.000.00 din
B) Program raziskovalnih nalog opredeljen v 8. členu tega sporazuma
3,500.000,00 din
Skupaj za občinske programe v obdobju 1981 -1985 5,000.000,00 din
PREGLED FINANCIRANJA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA I ČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
II. člen _»
SKUPNI REPUBLIŠKI INFRASTRUKTURNI PROGRAM
10. člen
Skupne naloge oličinskih raziskovalnih skupnosti, ki sc uresničujejo v Razi-. skovalni skupnosti Slovenije so:
- zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter spodbujanje medrepubliških raziskav;
- zagotavljanje vključevanja v mcdnarmlno znanstveno dogajanje:
- pospeševanje priprave in prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso;
- usmerjanje razvoja raziskovalnih kadrov;
- pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov;
- pospeševanje inforniacijsko-dokurnenlacijske dejavnosti;
- pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture.
Delež občinske raziskovalne skupnosti Kamnik za skupni infrastrukturni program znaša za obdobje 1981-1985 (v cenah 1979) 550.000,00 din
	1981	1982	1983	1984	1985 SI
Splošni program pospeševa-					
nja raziskovalne inovac. de-					
javnosti	300	300	300	30(1	300 1
Občinski program razisko-					
valnih nalog	700	700	700	700	700 -1
Republiški infrastrukturni					
program	III)	1 10	1 10	110	110«
Skupaj	1.1 K)	1,110	1,110	1,110	1,110 1
12. člen
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje programa raziskovalne dejav bomo udeleženci združevali po enotni stopnji od dohodka. Razliko, nastala zaradi nepredvidenih gibanj dohodka, bomo poračunavali letno.
Natančnejši letni program dejavnosti, način združevanja (osnovo in spevno stopnjo) sredstev bomo opredeljevali v letnih načrtih in v dot) temu samoupravnemu sporazumu.
I.l.člcn
Izvajanje tega sporazuma in uporabo sredstev v skladu z dogovpj programom prevzame skupščina občinske raziskovalne skupnosti. i
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti mora ob periodičnih obrali ob zaključnem računu analizirati izvajanje programa ter po potrebi sf» ustrezne ukrepe.
14. člen l, Podpisovanje tega sporazuma poteka s pristopnimi izjavami udeleži:1
Sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi najmanj polovica udeležence'.
ugotovi skupščina ORS s posebnim sklepom. 11 Podpisani sporazum je mogoče spremeniti samo po postopku, po katera
bil sprejet. L
It
> Novost v Malograjskem dvoru
Polži
- tokrat na krožniku
Dandanes se ob polžu brž spomnimo na počasneža, ki je skregan z urnostjo in okretnostjo. Če pa ob polžu omenimo še gostinstvo, se kaj radi pohudujemo na »polžjo« postrežbo v • številnih naših gostiščih. Toda minuli četrtek v kamniškem hotelu ni šlo za kritiko gostincev, temveč za njihovo novo domislico, ki bo obogatila gostinsko ponudbo.
Hotel »Malograjski dvor« in klub Nedeljskega sta organizirala pokušino polžjih specialitet, ki so jih v tem hotelu pred leti že stregli. Tokrat je šlo za obogateno ponudbo polžjih jedi, ki jih je pripravil Franc Stušek, znani kuhar iz blejskega hotela Golf. Konzervirane polže je prispevala kamniška ETA, ki se je s svojimi izdelki uveljavila tudi izven meja naše domovine. Ob tem so kamniški živilci predstavili tudi nekatere nove izdelke, ki jh je v trgovinah že moč kupiti.
Mojster Stušek je pripravil pet polžjih jedi, ki sicer slovijo kot posebna poslastica. Gostje so poizkusili hladne polže na obloženih kruhkih, ocvrte polže, polže po francosko v hišicah, s sirom in s pikantno omako. Res zanimivo in okusno pripravljene jedi, čeprav nam manj znane, so romale na krožnike žal ne preveč številnih obiskovalcev.
Naj omenimo, da kaže nadaljevati s podobnimi akcijami novega vodstva tega tozda, saj bo le pestra ponudba in seveda dobra postrežba zopet privabila v restavracijo hotela goste, ki so nekdaj tja radi zahajali.
M. J.
Delavci Postaje milice Kamnik so bogatejši za dve novi pridobitvi. Nedavno so namreč dobili novo terensko vozilo (land rover) ter službenega psa, nemškega ovčarja Amorja. Obe pridobitvi bosta dragocen pripomoček pri skrbi za red in varnost v občini, omogočili pa bosta tudi hitrejše in učinkovitejše delo delavcem postaje, milice.
Dopisujte v
Kamniški občan
Kamnik Tomšičeva 2/11.1 telefon 831-311
Društvo invalidov Kamnik
Kamnik, Kajuhova pot 11
Obvešča vse svoje člane, da so uradne ure vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter vsako prvo sredo v mesecu od 14. do 16. ure kot pravna posvetovalnica.
Kdor še ni plačal članarine za leto 1980 in morda še za prejšnja leta, naj to stori najkasneje do 15. decembra 1980. . Kdor še nima članske izkaznice, ali jo je izgubil, naj čimprej dvigne novo. «
Za leto 1981 bo letna članarina znašala 20,00 din ter vpisnina v članstvo 10,00 din.
Članarino za leto 1981 bo treba plačati najkasneje do 30. 6. 1981.
Društvo invalidov Kamnik
Kmalu k zobozdravniku v Komendo
Montažno podjetje ZARJA
Kamnik
Komisija za delovna razmerja
objavlja
dela oz. naloge
1. MEHANSKEGA DELAVCA V DE ELEKTRO
2. ČISTILKE
BI
ih ot u
Ste
Itč
je R
Pogoji:
pod 1. osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj pri opravlja' f nju objavljenih del oz. nalog
pod 2. osnovna šola i
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom i" poskusnim delom, ki traja 30 dni.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Montažno podjetj« P ZARJA - kadrovska služba, Molkova pot 5, 61240 Kamnik- 0 O izidu izbire bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh p° [ izteku roka za vložitev prijav. t
-—-
Dostikrat se je zgodilo, da so zjutraj na pni avtobus čakali tudi ljudje, ki niso Šli na delo, ampak k zdravniku v Kamnik. Od doma je bilo treba iti zgodaj, drugače si ostal brez številk« in nisi prišel na vrsto. Mnogi se prav zaradi poti in čakanja niso odločili za obisk pri zdravniku, v svojo škodo seveda. Slišati je bilo želje, kako lepo bi bilo, če bi k zdravniku spet lahko hodili v Komendo kot pred leti.
Taka je bila želja vseh krajanov, vendar je kljub dolgotrajnim poskusom vseh odgovornih v krajevni skupnosti kazalo, da se stari časi ne bodo vrnili. Nič koliko je bilo v zadnjih letih napisanega o ponovni uvedbi zdravstvene službe v Komendi, dosti je bilo razgovorov, vendar brez uspeha. Le prizadevnim posameznikom, ki niso vrgli kar tako puške v koruzo, se moramo zahvaliti, da ni vse skupaj tonilo v pozabo.
V marcu letos je bil o tem vprašanju spet sklican sestanek sveta krajevne skupnosti, na katerem so bili navzoči še predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik, predstavniki Zdravstvenega doma Kamnik in občinske zdravstvene skupnosti. Po krajši razpravi so bili sprejeti konkretni sklopi in s strani Zdravstvenega doma kar naenkrat ni bilo nobenih zadržkov več. Finančno pomoč je bila pripravljena nuditi tudi občinska zdravstvena skupnost. Zato je krajevna skupnost že nekaj dni po sestanku pričela s temeljitimi pripravami, ker je prevzela ureditev vseh prostorov. Po strokovnih ogledih in ugotovitvah, kaj vse je treba adaptirati, so se člani sveta ponovno sestali in sklenili, da bodo s prostovoljnimi delovnimi akcijami pomagali pri ureditvi zobozdravstvene in zdravstvene ambulante. Obnova sedmih prostorov je zahtevala
veliko zidarskega dela, napeljavo vodovodne instalacije, popolnoma novo elektronapcljavo in napeljavo centralnega ogrevanja. Urediti je bilo potrebno še čakalnico in kompresorsko postajo. Nova so tudi tla v prostorih, kot je bilo domenjeno pri ogledu. Vsi prostori (osem) so na novo prepleska-ni. Samo stroški nabave materiala bodo po predvidevanjih znašali več kot 20 starih milijonov.
Ker bodo v Komendi na voljo zobozdravstvene in zdravstvene usluge tudi krajanom krajevnih skupnosti Križ in Moste, je bilo domenjeno, da le-ti prispevata sorazmeren delež sredstev. Razdelitev je bila naslednja: KS Križ 10.000 din, KS Moste 40.000 in KS Komenda 150.000 din. Vse instrumente in opremo bosta zagotovila Zdravstveni dom Kamnik in občinska zdravstvena skupnost.
Celotno organizacijo del je prevzel
odbor v sestavi: Marjan Žnidar, Ciril Kern in Janez Kimovec, ostali člani sveta pa so brezplačno opravili skoraj vsa dela, kar je stroške bistveno zmanjšalo.
Prostori bodo tako kmalu nared in le dokončanje nekaj manjših adapta-cijskih del nas loči od prihoda težko pričakovanega zobozdravnika, ki naj bi pričel z delom novembra letos, v začetku prihodnjega leta pa še splošni zdravnik. Zobozdravnik bo delal za. predšolske in šolske otroke ter odrasle.
Krajani vseh treh krajevnih skupnosti smo si tako močno oddahnili, saj nekajletna prizadevanja le niso bila zaman. Je pa uvedba zdravstvene službe v Komendi tudi eden prvih korakov k politiki policentričnega razvoja občine Kamnik, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
KOMITE OBČINSKE KONFERENCI ZKS - KAMNIK
Razpisuje
prosto delovno mesto za opravljanje .1
FINANČNO-RAČUNOVODSKIH
ter EViDENČNO-STATISTIČNIH DEL
Pogoji za opravljanje del in nalog so:
- popolna srednja šola ekonomske smeri,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj pri takšnih ali podobni* delih in nalogah,
- moralnopolitična neoporečnost
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Komite OK ZK' Kamnik, Titov trg 1 Razpis velja do 15. novembra 1980.
»SLElaiiOBČAN / 27. oktober 1980
knjižnica odprta le lopoldne
I 1. novembra letos bo ka-gSa knjižnica odprta le do-.-g»e do 15. ure oziroma v sre-1—o 16. ure, v soboto knjižnica » več odprta. Tako je sklenil >  | kulturnega centra Kamnik, se druge možnosti zdele 1   t' članov sveta neustrezne. S ,      je delovni turnus knjižni-I   skladil z delovnim časom v -'vnih službah in drugih de-Ih organizacijah. .'ja*je je vzrok za take spremem-
'"■ Oddaljenost od doma, slabe no. L       ' ». ,
, in,etne zveze in družinske ra-lodre delavk, zaposlenih v knjiž-Svet je upošteval pri odloči-se naštete težave, ki so očit-H^ttsnile ob stran pripombe o im prometu v popoldanskem "spina dclovne sobote. Tako "do izposojevalci knjig mo-sprijazniti z dejstvom, da .^mica ne more biti izjema ^.c, šolami, muzejem, admini-
:,j°, trgovinami... tcrfncnjene    spremembe pa rž ne bodo prinesle večjih Inosti in izboljšav za bralce, delovni čas bo normalizi-
ral notranje odnose v delovni enoti, ne bo pa pripomogel k hitrejši ponudbi novitet. Prostovoljnega nadurnega dela namreč ne sme biti več, so se odločili na svetu. Dejstvo pa je, da ima kamniška knjižnica na okrog 180 m2 površine 40.000 knjig, zaposleni pa so le trije delavci. Ob teh navedbah je rednim bralcem čakanje, gneča in utesnjenost samo po sebi razumljivo dejstvo. Še zlasti takrat, ko zaradi bolezni izostaneta eden ali dva delavca. Potrebovali bi višjega knjižničarja in morda še knjižničarja, vendar se na razpisana prosta dela ni nihče priglasil. Stabilizacijske usmeritve so letos preprečile ponoven, drugi razpis. Morda je neuspelemu razpisu kriva tudi prostorska utesnjenost, saj so police za knjige pripete po vseh kotih in tudi po odprtem podstrešju. Tudi vse podružnice so polne knjig in jih tja ni mogoče odpeljati.
Vprašanje pa je, ali bodo občani razumeli ta spravljiva pojasnila, ali bo učenec prisluhnil le-
Jr,e razstavljal v Stolu
^* kair,niški slikar Dušan Sterle je od 26. septembra do 17. :u 3QrfZstav'''a' v Stolovem salonu pohištva Interier na Duplici stavo vnm del. Med obiskovalci salona pohištva je bilo za stavi' 'Zfecfno zanimanje, s to razstavo so se odprle nložnosti jev ^a ^ drugim umetnikom, saj je prostor primeren, slike pa ft)™'"0 dopolnjujejo razstavljeno pohištvo. (Foto: M. JAN-
pim besedam, ko bo zbegan zaman iskal čtivo ali berilo? Ali bo nestrpen iskalec, ki vidi knjige »pod ključem« razumel naloge knjižničarjev, kot so kontrola, strokovna pomoč, vsebinska delitev in pomanjkanja delavcev, da ne naštejemo tudi nevestnosti nekaterih brezbrižnih izposoje-valcev knjig.
Težavam se po vsej verjetnosti ne bo mogoče izogniti in narekovale bodo odločne in hitre odločitve. Knjižnica je kulturno prosvetna ustanova in kot taka sestavni del življenja v občini, zato je ne smemo postavljati ob stran. Še toliko manj, ker je nakup novih knjig ugoden, ker družbenopolitične organizacije poskrbijo za posebno materialno pomoč in ker je stavba prenovljena. Vendar poka. Kakor pretesna obleka. Potrebni so novi prostori, vsaj tisoč kvadratnih metrov. Šele potem bo knjižnica lahko ponudila to kar ima, kar more in mora.
S. Z.
Gostoval je moški zbor iz Westfalije
Pred nedavnim se je na kamniškem predstavil moški pevski zbor Lorelev iz Diilmena v West-fafiji - ZRN, katerega gostitelj je bil zopet moški zbor Lira. Sodelovanje in izmenjavanje koncer-
tov med obema zboroma se je začelo že pred leti v okviru nemške pevske zveze. Okrog 40 članski zbor iz Diilmena je vodil dirigent Robert Kemper, ob klavirski spremljavi Sama Vremšaka
pa je zapel tudi tenorist Rolf Klein Kovin. Občinstvo je z zanimanjem in navdušenjem spremljalo lep koncertni večer ter s ploskanjem izrazilo priznanje izvajalcem. jvi |
V Mostah
ustanovljeno kulturno društvo
V sredo, 8. oktobra so se v osnovni šoli v Mostah zbrali krajani na ustanovnem sestanku kulturno-umetniškega društva KS Moste. Vodil ga je Anton Špenko. Prisotne, bilo jih je okrog štirideset, je seznanil z vsebino delovanja kulturnega društva. Po krajši razpravi so izvolili za predsednika društva Ivana Pibernika, za podpredsednika Braneta Hafnerja, za blagajnika Alojza Cesarja in za tajnico Marinko Ovijač. Izvolili so tudi izvršni in nadzorni odbor, v katerem so učenci, študenti, delavci, uslužbenci.
Društvo naj bi poživilo kulturno življenje, skrbelo za prireditve, ki jih je bilo do sedaj zelo malo. Poleg pevskega zbora deluje tudi dramska sekcija. Tudi folkloristi bi radi zaplesali, le učitelja ne morejo najti. Pevci in igralci se bodo prvič predstavili na proslavi ob prazniku republike.
Navzoči vašcani so razpravljali tudi o nazivu pravkar ustanovljenega kulturnega društva. Spomnili so se domačina Jurija Bobiča, grafika v Valvazorjevem času, ki je verjetno naslikal fresko na meščanski cerkvi. Menili pa so, da je ime premalo znano, zato bodo društvo imenovali kar KUD KS Moste.
Vsak začetek je težak in upajmo, da prve težave ne bodo zaustavile ljubiteljev domače pesmi in besede.
IRENA URBANEC
Pevski zbor LORELEY je iz Dülmna v Westfaliji, iz »mesta divjih konj«. Mesto Dülmen leži nad Porurjem, v pokrajini Münsterland, v ravnini z rahlimi vzpetinami. Na periferiji mesta se pase prosto v naravi velika čreda divjih konj, last princa Clemensa von Croya, edinstvena v Evropi.
Zaradi številnih zborov je Dülmen znan kot pevsko mesto in kot takšno uživa tudi sloves. Dülmenski pevski zbor LORELEY je pevska družina amaterjev, sestavljena iz vseh slojev prebivalstva. Ob številnih koncertih doma in šestih turnejah v inozemstvu, predvsem v Avstriji in Jugoslaviji, so pevci naleteli na navdušene poslušalce in prijatelje zborovskega petja. S štirimi pobratenimi zbori »Chorgruppe Kemper«, skupine, imenovane po skupnem umetniškem vodji Robertu Kemperju, so nastopili med drugim v Kopcnhagnu na Danskem, v Italiji (Petrova bazilika v Rimu, v Bologni in v Benetkah) in še v nekaterih katedralah. LP-plošča »Singendes Münsterland« (Pojoča dežela Münsterland) nudi reprezentativen prerez dela tega velikega pevskega združenja.
Z LP-ploščo »Grüsse aus der
Stadt der Wildpferde« (Pozdravi iz mesta divjih konj) daje zbor LORELEY v pokušnjo svoje dosežke in svoje znanje. V srednjem registru, ki je zborova domena, blesti z izvstnim pianom. Članom zbora pomeni petje smiselno porabo prostega časa »v znamenju muz«. Hkrati žele predstaviti sodobno zborovsko glasbo širši javnosti. V repertoarju imajo poleg klasične zborovske literature še nemške ljudske pesmi, folkloro evropskih sosedov, nekaj iz zakladnice preko-morskih dežel in pa seveda tudi zabavno zborovsko pesem.
S svojimi nastopi in turnejami si želi zbor LORELEY pridobiti novih prijateljev zase, predvsem pa za lepo zborovsko glasbo. Večkrat slišimo, preuranjeno, da se tradicija zborovskega petja bliža svojemu koncu. To, se ve, ni res. Prav nasprotno bi mogli trditi za pevski zbor LORELEY. O nastopih tega zbora piše tisk med drugim: »... zborovska glasba - podana na tak način - ni le imenitna oblika vedrih doživetij, temveč z obilnim trudom poplačana naloga: bodočnost zborovskega petja.«
Prevedel: SAMO VREMŠAK
Mlada pesnica Miranda Mrčela se predstavlja
Osrečuje me tisoč drobnih stvari
j Prep^ePESMIMirandeMrêela . o'rostva,
" kh?«a' Pravljična in" lepa mladost,
pesmi doživetij sveta, otroa?' pravlii(* lepote, kakor je ki u£* Pravljična in lepa mladost, beseriT    "ačelo življenje.« S temi « uvodnV"'      Tone Kuntner začel leti,- t m'Sl' prve zbirke Pesmi 19" ' tos izrM "lJke Pesnice- ki J° Js - smeri »i    Gimnazija pedagoške \   w- Mubljani. la brutida 'e Pred nedavnim posta-Ljubn   ■ "a FilozoIski fakulteti v hrvašk"1' lt'er ^e vP'sala smer srbo-krui20ega.m slovenskega jezika. S mlade«« )C SDOPr'Jateljila že v rani, Ijivi pt ln od •edaj sta nerazdruž-
naPisala °*PeSm'CO ° Prvem maJu Je ■    ze v 2. razredu osnovne
Cvetna Z obJavo v šolskem glasilu Od tedVe'lca doživela prvi uspeh, stvareh" tJC VCS ias P'sala, najprej o najbiij:' j ° °froku v 'em obdobju ttierno njenemu razvoju pri-pcsmi 4° se razvijale tudi njene 5. ra ' ^veseljem in zanosom je od krožk da
1 sodelovala v literarnem spisje"' Pesmi je dopolnila tudi s v|adova'i    >e nCka' žasa cel° Ud«Jstvovr V "jenem
aovalo
vanju.
pre-literarnem
Ie obdobje, ko prenehaš s
»pesmimi po naročilu«, nisem hotela biti utesnjena na določene priložnostne teme, na papir sem hotela zliti svoja notranja doživetja, radosti, bolečine, hrepenenja in sanje. Mislim, da sem »ta zaresne« pesmi začela pisati ob koncu osnovne šole. To je značilno obdobje zamišljeno-sti, otožnosti, sanjarjenja.«
Si 'mela pri pesnikovanju kakšnega vzornika?
»Nikoli nisem imela standardnega vzornika, po katerem bi se hotela zgledovati. Veliko pa mi je pomagala hrvaška revija za mlada dekleta Tina. Iz nje sem tudi spoznala, da je literarna umetnost tisto, kar se porodi,v tebi samem, da pesništvo ni obrtništvo.
Miranda je že odraslo dekle, polno samozavesti in samokritičnosti, vendar njeni igrivi pogledi, gibi rok in celega telesa, ki spremljajo živahno pripoved, še vedno izražajo hrepenenje in radost otroške iskrenosti. Tudi sama pravi:
»Še vedno se počutim otrok. Težko verjamem, da so že mnoge moje vrstnice žene, matere, delavke v tovarni, čeprav je tudi to lepo. Jaz pa zaenkrat ne želim iz mojega otroš-
tva. Vem, da je življenje resnica, vendar je od mladosti težko pričakovati ne vem kakšno pamet, pre-mišljenost, preračunljivost. Zaenkrat nisem taka in tudi to je moja velika sreča, ki mi jo morda kdo celo zavida.«
Zopet sva se vrnili k njenemu pesniškemu delu. Njene pesmi, kasneje pa tudi spisi in članki, so bili objavljeni v številnih glasilih in re-
vijah. Kdaj se je prvič pobliže predstavila občinstvu?
»Moje pesniško delo je bilo prvič obelodanjeno zadnje leto osnov-nošolstva na literarnem večeru v Komendi, ki ga je organizirala tamkajšnja mladina. Pesmi sem sama recitirala. Imenitno se mi je zdelo in bila sem srečna. Tudi starša sta bila prijetno presenečena, ker sem jima svoje, skoraj skrivnostno pesniško delovanje, prvič predstavila v živi besedi.«
Mirandina pesniška pot se je nadaljevala tudi na kamniški in kasneje ljubljanski Gimnaziji pedagoške smeri. Se naprej je sodelovala pri šolskem glasilu, bila nekaj časa celo urednica, skratka, največji razcvet je doživela v Ljubljani. Sodelovala je tudi v kulturnem tednu Podobe trenutkov, kjer so se mladi literati srednjih šol predstavili s svojimi najboljšimi deli. Vsa vzhičena se spominja nepozabnega srečanja s Pepco Kardelj. Mladi književniki so jo obiskali z izdajo Podobe trenutkov, ki je izšla ob kulturnem tednu in je bila hkrati posvečena tudi obletnici rojstva Edvarda Kardelja. Bilo je to dolgo prijetno kramljanje
brez prepada med generacijama.
Prav gotovo nas najbolj zanima, kako se je rodila Mirandina prva pesniška zbirka Čas pesmi.
»To rojstvo bi skoraj lahko imenovali porod. Od predloga moje mentorice do izdaje je preteklo natanko devet mesecev. In vmes trdo počitniško delo. Zbrala, popravila in uredila sem 60 pesmi. Nisem rada popravljala. To je bilo zame najtežje delo, kajti najboljše so bile pesmi take, kot so nastale v danem trenutku. Vseeno sem se potrudila in se znojila v najtoplejših poletnih dneh, hkrati pa si kar nisem upala
MIRANDA MRČELA
BOGATA SEM
Bogata sem. Imam ljubezen, imam dneve, imam čas,
imam drevje in oblake in trave in sonca, imam svobodo. Bogata sem. Kaj hočem še več?
razmišljati, da se mi bo velika želja zares uresničila. Mojo zbirko je spodbudno ocenil tudi Tone Kuni ner, ki je zbirki dodal uvodne misli. Nadvse sem bila vesela, ker sem srečala še enega pristaša mojih pesmi. Tudi z ilustracijami, ki jih je pripravila prijateljica Andreja Pe-klar iz Kamnika in z naslovnico brata Marina sem bila izredno zadovoljna.«
Miranda je z izdajo pesniške zbirke doslej dosegla največji uspeh med mnogimi uspehi. Prav te dni pa se pripravlja že na 3. regionalno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo letos na Jesenicah.
Brskajoč po spominih si ves čas z roko sega v lase, sproščenega nasmeha in živahnosti ji ne moreš z ničemer za trenutek skaliti. Tudi na vprašanje o ljubezni je odgovorila brez rdečice na obrazu.
»V nobeni pesmi ne izražam konkretne ljubezni. Moji idoli so namišljeni, ki jih v življenju še nisem srečala, ki jih ni. Zdi se mi, da še nikoli nisem bila resnično zaljubljena, temveč samo zagledana. Najbrž s tem nisem ničesar zamudila, kajti ljubezen znam doživljati na najrazličnejše načine. Zame je ljubezen prijateljstvo, spoštovanje, nežnost in vse, kar me osrečuje. In kaj me lahko osreči jutri? Moj prvenstveni cilj je dokončati študij in delo, ki ga bom z veseljem opravljala. Pesmi pa bodo ostale moja duševna hrana.
MIRA JANČAR
Alprem prvak
V organizaciji nogometnega kluba Kamnik je bilo končano letošnje sindikalno prvenstvo za naslov občinskega prvaka v malem nogometu. Nastopilo je 11 moštev iz devetih podjetij. Turnir je potekal po izločilnem sistemu v dveh skupinah. Največ uspeha so imeli igralci Alprema, ki so zlahka premagali vse nasprotnike. Omeniti velja, da je zmagovalno moštvo v štirih nastopih doseglo kar šestnajst zadetkov, prejelo pa samo enega.
Najboljši strelec turnirja je Andrej KOŽELJ - Alprem s 6 zadetki.
Zmagovalno moštvo je nastopilo v postavi: Galin, Kemperle, Plut, Veršnik, Erjavšek, Podjed, Koželj, A., Koželj P., Jeglič in Kožlakar.
Rezultati - skupina Kamnik:
Stol B - Svilanit 3:1 (1:0), Graditelj A - Alprem 0:5 (0:3), Utok - Gradbinec B 3:0 b. b. Polfinale:
Alprem - Utok 4:0 (1:0) Solt B
- prost
Finale:
Alprem - Stol B 5:0 (4:0) Rezultati - skupina Duplica:
Titan - Gradbinec A 6:4 po 7 m (4:4, 1:2), Graditelj B - Viator 2:3 (2:2), Stol A - Menina 5:1 (2:1) Polfinale:
Stol A-Titan 4:0 (2:0), Viator -
prost
Filiale:
Stol A-Viator 2:1 (1:0) Tekmi za končno uvrstitev: Za 1. in 2. mesto: Stol A - Alprem 1:2 (0:1), za 3. in 4. mesto: Stol B - Viator 0:3 b. b. Končni vrsti red:
I. Alprem, 2. Stol A, 3. Viator (Kamnik), 4. Stol B, 5. Utok, 6. Titan, 7. Graditelj B, 8. Gradbinec A, 9. Svilanit, 10. Menina,
II. Graditelj A
ANDREJ PERČlC
Jesenski krosi
Odbor za rekreacijo pri ZTKO je tudi letos organiziral jesenski kros, katerega je dobro izvedel smučarski klub Kamnik.
V zelo ugodnem vremenu se je tekmovanja (proga je potekala za plavalnim bazenom) udeležilo veliko tekmovalcev, predvsem mlajših. Nastopilo jih je 816. Slabo je bil obiskan popoldanski del tekmovanja, saj je v 9 kategorijah nastopilo le 55 temoval-cev.
Prijavljena ni bila nobena tekmovalka v skupini članic in le dva v skupini teritorialne obrambe.
Kritiko pa si vsekakor zaslužijo klubi v Kamniku, saj so nastopili le tekmovalci štirih klubov (košarka, smučanje, plavanje in boks). Prav gotovo so tudi množične akcije in prireditve del njihovega programa in ne samo tekmovalni del.
Uspeh pionirjev - gasilcev iz
Pionirji gasilskega društva Moste že nekaj let uspešno nastopajo na občinskih tekmovanjih. Ta desetina je preteklo leto dosegla prvo mesto. Zato je smela nastopiti tudi na regijskem tekmovanju. Pravico do nastopa so si priborile tudi mladinke. Tekmovanje je bilo septembra lani na Duplici. Mladinke so dosegle prvo mesto, pionirji pa drugo, za pionirji GD Mengeš.
Z dobro uvrstitvijo so se udeležili republiškega tekmovanja, ki je bilo letos maja na Ptuju. Naši pionirji so zasedli tretje mesto, mladinke pa deveto.
Mesec pozneje smo dobili dopis Gasilske zveze Jugoslavije, naj se udeležimo zveznega tekmovanja, ki
bo 6. in 7. septembra na Tjentištu, v socialistični republiki Bosni in Hercegovini.
Veseli smo bili povabila, vendar se je obenem pojavila skrb, kako zagotoviti dovolj denarja za pot in tridnevno bivanje. Pionirji so se sami odločili, da gredo raje na tekmovanje kot na obljubljeno letovanje na morju. Takoj smo začeli z vajami, obenem pa zaprosili za denarno pomoč.
Čeprav je bil čas počitnic in dopustov, so se fantje redno udeleževali vaj. Zaradi boljše priprave je bil v Celju organiziran nekak izpit za tekmovalce iz vse republike. Po mnenju republiškega načelnika tovariša Vr-hovca nastop vseh desetih ni bil najboljši, posebno slabo so delali z roč-
nim gasilskim aparatom. Fantje so še z večjo vnemo vadili vsak dan.
Dan nastopa se je neusmiljeno bližal. Na Tjentište smo se dopeljali z avtobusom skupaj s pionirji in člani iz Mengša in Doba. Po petnajstih urah vožnje smo prišli na cilj.
Tjentište je mesto ob reki Sutjeski, v legendarni dolini, kjer je med NOB padlo toliko borcev. Še isti dan smo si ogledali muzej in veličasten spomenik žrtvam bitke na Sutjeski.
Drugi dan smo se že zgodaj odpravili na tekmovalni prostor. Najprej je bila svečana otvoritev, potem se je začelo tekmovanje. Po strogem pregledu pri komisiji A smo pripravili orodje za vajo s hidrantom, popolne pa smo imeli še štafeto s preprekami.
Že zvečer nas je razveselila vest, da moramo naslednji dan nastopiti na reviji še z drugimi tremi desetinami. To nam je dalo vedeti, da smo med prvimi štirimi.
No, končno je prišel težko pričakovani čas, ko so razglasili rezultate. Pionirji B: prvi so bili pionirji iz kraja Težanj, Hrvatska, druga desetina iz Begunj na Gorenjskem, tretji pionirji iz Most.
Povzpeli smo se na tretjo stopnico, kjer so nam podelili bronasto medaljo in ročni gasilski aparat. To je bilo enkratno doživetje in hkrati največji uspeh našega društva dosedaj.
Finančno so nam priskočili na pomoč: SIS za požarno varnost, skupščina občine Kamnik, krajevna skupnost Moste in matično društvo. Vsem se ob tej priložnosti zahvaljujemo.
Ta uspeh je obveznost za delo naprej, obenem pa želimo, da bi bilo v naši družbi še več zanimanja za delo v gasilskem društvu.
A. GAŠPERLIN
Mladi nogometaši so uspešni
Smo sredi nogometnih dogajanj v novi tekmovalni sezoni, tako v selek-cijskih kot v rekreacijskih ligah.
Tekmovanje IV. mladinskih selekcij poteka vzporedno s tekmovanjem V. članskih selekcij. Nič manj zanimivo in pomembno tekmovanje je po krivici odrinjeno na stran. Po sedmih kolih ni bilo zaslediti v sredstvih javnega obveščanja niti rezultatov, pa vendar bodo v bližnji bodočnosti prav ti mladi nogometaši nosilci in akterji nogometnega dogajanja pri nas.
Medtem ko članske selekcije tekmujejo na republiškem nivoju v enotni slovenski in dveh področnih ligah, iz katerih se potem prvaka uvrstila v enotno ligo, poteka tekmovanje IV. selekcij v štirih enakovrednih ligah, kjer se na koncu prvaki v zaključnih tekmah borijo za naslov republiškega prvaka. V »A« skupini nastopajo mladinci, katerih člani tekmujejo v republiški ligi, v »B« in »C« mladinci, katerih člani nastopajo v obeh območnih ligah in v »D« skupini vsa ostala mladinsk mladinska moštva brez članskih selekcij. Tekmovanje poteka po štirikrožnem sistemu, dva kroga jeseni, dva spomladi.
Prvo nedeljo v oktobru se je končal prvi krog jesenskega dela. Ekipa Kamnika, ki nastopa v »B« ligi, premočno vodi brez izgubljene tekme in z enim samim neodločilnim rezultatom. Že v pretekli sezoni, ko je še kot kadetska vrsta zasedla sicer skromno 9. mesto med mladinci, so bili v klubu prepričani, da bi morali biti v letošnji, še bolj pa v naslednji sezoni, med
najboljšimi mladinci v Sloveniji. Seveda, v kolikor bi uspeli realizirati svoje načrte, kljub nezadostnim finančnim sredstvom.
Rezultati Kamnika v prvem delu jesenskega prvenstva:
Elan (Novo mesto) : Kamnik 0:4 (0:1), strelca za Kamnik Bekrič 3 in Fricelj,
Kamnik : Tabor (Sežana) 10:1 (5:0), strelci Bekrič 4, Fricelj 3, po 1 zadetek Železnik, Rak in Resnik,
Litija : Kamnik 2:6 (0:2), strelca Bekrič 4 in Juršič 2,
Kamnik : Primorje (Ajdovščina) 3:0 (2:0), strelca Bekrič 2 in Železnik. Tekma je bila v 41 minuti prekinjena, ker so gostje nešportno zapustili igrišče na zahtevo svojega trenerja.
Kočevje : Kamnik 2:3 (2:2), strelci Fricelj, Bekrič in Juršič,
Kamnik : Jesenice 1:1 (0:0), edini zadetek je dosegel Modrijan B.,
Bela krajina (Črnomelj) : Kamnik 1:2 (0:1), strelca Bekrič in Vugrinec.
Od 14 možnih je Kamnik osvojil 13 točk, dosegel 29 in prejel 7 zadetkov. Najučikovitejši strelec je bil Bekrič s 15 zadetki, sledita Fricelj s po 5 in Juršič s 3 zadetki; poročno je ekipa na tekmo zadela 4 zadetke. Moštvo je tudi med najbolj discipliniranimi v ligi. V dosedanjih tekmah je bil izključen samo en igralec (2 rumena kartona na isti tekmi).
Enako kot v prvenstvu nadaljujejo z uspešnimi nastopi tudi v reprezentanci Slovenije. Vseh šest reprezen-tantov iz lanske sezone je ohranilo svoj reprezentančni status in so nasto-
Državno prvenstvo Komendi
Prizadevni delavci Konjeniškega kluba iz Komende so v začetku oktobra organizirali šesto državno prvenstvo v mimaryju. Državno prvenstvo so organizirali v času, ko praznujejo 25 letnico delovanja kluba.
Prvenstvo je trajalo tri dni, saj se zahteva disciplina military sestoji iz
'KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Olga Brulc - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rdkopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
treh delov in sicer: tekmovanje v dre-suri, terenski del tekmovanja in preskakovanja ovir. Žal jo j organizatorjem, kot že velikokrat, zagodlo vreme in deževni dnevi so odvrnili precejšnje število gledalcev. Zaradi slabega vremena je odpadlo tudi nedeljsko tekmovanje kasačev z najzanimivejšo dirko - kasaški maraton, pa tudi razvitje klubskega prapora so morali preložiti na kasnejši čas.
Prvi dan je v dresuri nastopilo devet tekmovalcev. Najboljši jc bil Rajko Dokič - Graničar Novi Sad na Hero-dešu, drugi je bil domačin Miha Ta-bernik na Hani, sledijo pa Mirko Faj-trič iz Beograda, Pavle Djukič iz Novega Sada itd.
Na cilj terenskega dela tekmovanja je drugega dne prijahalo le šest tekmovalcev, med katerimi je bil najboljši Božo Mršič iz Beograda na Japanu, njemu pa so sledili: Rajko Dokič Novi Sad, domačina Maja Čerček na Welfu in Miha Tabernik, Seleš Pal - Novi Sad na Rinaldu in Branko Nikolič -Beograd na Bonaparteju.
Tretji dan je bilo na hipodromu še tekmovaje v preskakovanju ovir. Dež je močno razmočil teren, tako da konji niso ubogali jahačev in so ta del tekmovanja zaključili le trije tekmo-
valci od sedmih nastopajočih. Najboljši je bil Branko Nikolič, druga Maja Čerček in tretji Rajko Dokič. Skupni vrstni red po treh dneh tekmovanja:
1. Rajko Dokič na Herodežu -Graničar Novi Sad
2. Maja Čerček na Welfu - Komenda
3. Branko Nikolič na Bonaparteju -A. Dundič Beograd
4. Miha Tabernik na Hani - Komenda
5. Božo Mršič na Japanu - A. Dundič Beograd
6. Seleš Pal na Rinaldu - Graničar Novi Sad
Ekipno je zmagala ekipa Graničar-ja iz Novega Sada, drugi so bili Ko-menčani in tretji Aleksa Dundič iz Beograda.
Prvenstvo je bilo vzorno organizirano za kar gre zahvala marljivim članom kluba, v prvi vrsti pa Mihi Taber-niku, ki je s sodelavci postavil proge, kar ne zahteva ravno malo dela. Uspeh pri organizaciji letošnjega državnega prvenstva in marljivosti članov kluba obeta konjeniškemu klubu Komenda organizacijo balkaskega prvenstva v tej disciplii čez dve leti.
MAJ
pili na Dnevu mladinskega nogometa pred srečanjem državnih reprezentanc Jugoslavije in Danske v Ljubljani. Fricelj, Modrijan in Bekrič so razen tega okrepili tudi moštvo Slovana na 11. Memorialu M. Perca.
V klubu so se zavedali, da najboljši lahko samo z nastopi na mednarodni sceni potrjujejo svojo kvaliteto in nadarjenost, zato so prisluhnili prošnji Slovana, čeprav so se zavedali, da bodo s tem rezultati v rednem tekmovanju zaradi preutrujenosti glavnih igralcev slabši. Samim igralcem pa so takšni nastopi nagrada in vzpodbuda za še bolj trdo in zavzeto delo.
Odgovorni v klubu pa se bojijo, da bodo uspehi in navdušenost počasi začeli upadati, saj nimajo realnih možnosti za ustrezno nadaljevanje začrtane poti in so vse večji pritiski iz močnejših klubov za prestop najbolj perspektivnih igralcev v njihove sredine.
Klub je v letu 1980 močno skrčil obseg delovanja prav zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Vsaka prošnja združenemu delu za dodatno pomoč je ostala brez odmeva.
SI-VI
Uspešno prestali državno prvenstvo
Jesen je in sezona HUNTER and FIELD turnirjev se izteka. Zaključili smo jo z zadnjim velikim turnirjem -državnim prvenstvom HUNTER AND FIELD.
Državno prvenstvo je bilo 13. in 14. septembra v Kamniški Bistrici. Organiziral ga je Lokostrelski klub Kamnik. Tokrat so se člani kluba pri organizaciji res potrudili. Tekmovalci so začeli prihajati že v petek popoldne. V soboto zjutraj pa so se podali na progo, ki je bila po oceni tekmovalcev dobro pripravljena, zahtevna, vseeno pa so bili doseženi dobri rezultati.
Dva dni so tekmovalci hodili od tarče do tarče in preizkušali svoje tekmovalno znanje in moč, v nedeljo popoldne pa so bili izidi sledeči:
Državni prvak HUNTER AND FIELD free style (prosto) pri članih je Aco Oblak iz Lokostrelskega kluba Donat iz Radovljice, hunter rezultat 476 krogov, field pa 477 krogov, skupno 953 krogov. Barebow (instinktivno) Dejan Bleiweis - Lokostrelski klub Jugobanka iz Ljubljane (353, 386 - 739). Mladinski prvak free style je Marko Podržaj iz Lokostrelskega kluba Exoterm Kranj (923), barebow pa Mile Desnica -Lokostrelski klub Kamnik (440). Barebow seniorke Marjana Drobnič iz Kamnika (420), compound pa Rogelj Dušan iz Ljubljane (712).
Ostali naši tekmovalci pa so se odrezali takole:
Dušan Letnar je bil med seniorji barebow 3. z rezultatom 703 krogi, Vojc Čolnar je s 632 krogi zasedel peto mesto. Pri mladincih prosto je Dragan Desnica dosegel rezultat 566 krogov in drugo mesto. Mladinca barebow Miro Čolnar (392) in Brane Lukan (318) sta dosegla drugo in tretje mesto. M D.
Umrl je starosta
kamniškega
alpinizma
V začetku oktobra smo se Kamničani poslovili od 76-lett Pavla Kemperla, staroste kamniškega alpinizma in alpinis gorskega reševalca, aktivnega planinskega delavca.
Planinsko javnost, posebno kamniško, je novica o njé nenadni smrti močno pretresla, saj smo ga še nedavno sff na njegovih sprehodih.
Bil je skromen in tih mož in vedno pripravljen za pogo gorah. Znal je snovati čudovite misli o doživljajih v gi odnosih ljudi do gorskega sveta, lepotah in nevarnostih, lik pravega gornika in zato vzor vsem kasnejšim generai kamniških alpinistov in gorskih reševalcev. Živel je za s< ideale, ljubezen do gora in njim je ostal zvest vse i življenje. Le kdor se ne razdaja mnogoterostim in dosleden v svojih hotenjih, lahko dosega svoje cilje. Taki bil Pavle Kemperle. Položil je temelje kamniškemu alpinift
Kod mlad Kamničan je že v zgodnji mladosti hodil po in bregeh nad Bistriško dolino. Kdor gore doživlja v (Ktane njihov, in Pavleta so kasneje vsa pota vodila k flj Zanimal se jc za svet prvobitnosti in občudoval ga jc kraljestvo, zato ga jc sla po premagovanju sten nad BisV dolino še bolj zbliževala z. gorami.
V Kamniških Alpah se jc srečeval z bistriškimi t/omi drvarji in lovci, veliko so mu pomenila srečanja s plen drenova in skalaši, ki so v tridesetih letih, poleg tujcev, i plezali v Kamniških Alpah. Med njimi ni našel prijatelja, t' pa je rabil soplezalca, s katerim hi se lahko navezal na vrv;1 pa do začetka štiridesetih let v Kamniku ni našel.
Leta 1932 se mu je končno nasmehnila sreča. V KamiV je priselil Karel Biško, ki je do tedaj plezal z skalaši. I kasneje sta že plezala v severozahodnem razu Kompd Imela sta skromno plezalno opremo, zato sta sezula kvedr1 in plezala kar v volnenih nogavicah. Isto leto je Kempet\ plezal v zapadni steni Brane in prvenstveno smer v P/an/avi je čas, v katerem je Kemperle napravil majhen korak zsS velik korak za kamniški alpinizem, zato to leto lahko up čeno imenujemo rojstvo kamniškega alpinizma.
Kemperle se je leta 1934 že pridružil takratnim gofi reševalcem v Kamniški Bistrici in sodeloval v prvi rese'1 akciji na severnem pobočju Brane.
Plezalni navezi Kemperle - Biško so se kmalu pridružili drugi Kamničani: Prezelj, Rostan, Kumer. Hoteli so ustart' nekakšen plezalni klub Skala, po zgledu Jesenic in Ljubi} Do ustanovitve ni prišlo, ker so nekateri iz te druščine plet opustili. V letu 1935 je plezal z raznimi plezalci, v zalf steni Planjave smeri Yin Kumrom v severozahodni steni '■ jerske Rinke.
Kemperle je vztrajal. Aktivni navezi Kemperle - Prezt je leta 1936 pridružil odlični plezalec Kamničan Bine Bet vič. Isto leto je z njim preplezal zimsko smer po grapi na tf< in poleti v zahodni steni Planjave prvenstveno smer X. I /9.17 ponovno pleza Kemperle z Benkovičem v južnem1 Turške gore in v trojni navezi Kemperle-Benkovič-rV premagajo novo smer v izredno krušljivi severozahodni i Rzenika.
S plezalnimi vzponi nadaljuje tudi v naslednjem leV Kalški gori, Vežici in Planjavi.
Kemperle si je nabral moči in izkušenj, zato je imel oči t v 500 m visoki navpični zid severozapadne, rdečkaste in * hotno krušljive stene Rzenika. Kar je bila tedaj za severna Triglavska stena, to je bila stena Rzenika za Kami Alpe. Steno sta Kemperle-Benkovič zmogla v dveh dneh /' 19. maja ¡939. leta. Da je smer težka, dokazuje dejstvo, i bila prvič ponovljena šele leta 1950.
Kemperle je plezal tudi v Julijskih Alpah. V navezi z Bet vičem in Vidmarjem, je leta 1940 preplezal Dolgo ne® smer v severni Triglavski steni. Močno si je prizadeval $ ključni problem v 1200 m visoki severni steni Planjave, l\ visoki Glavi Planjave. Z Benkovičem nista uspela, ker ted> tehnika plezanja in oprema tega nista dopuščali. V $ Planjave je Kemperle prvi pri nas uporabljal svojo /znaj' lesene zagoz.de za široke razpoke. Zanimivo pri tem je, i takšne pripomočke v tujih deželah začeli rabiti po letu l\
Nastopila je druga svetovna vojna. Mnogi so športne zite zamenjali s puškami. Tudi Kemperlova plezalna aktW med obema vojnama je bila zaključena.
V začetnih letih po drugi svetovni vojni je bil zopet aW; plezalec, nekaj časa na Jezerskem, potem pa se je preselil
v Kamnik. Srečal se je mlajšo generacijo kamniških plezaf Štuparjem, Čebularjem, Čebuljem in drugimi. Z njimi jed vil tudi nekaj plezalnih smeri, pomembno prvenstvo smer P v tem času preplezal z Murovcem v Dolgem hrbtu.
V kasnejših letih se je Kemperle posvetil delu v Planina društvu Kamnik in vzorno uredil arhivsko gradivo društ^, je najpopolnejše v Sloveniji. Dolga leta je bil načelnik gd reševalne službe v Kamniku. Veliko je tudi pisal o s^ doživetjih, navadah in običajih planšarjev na Veliki pW\ sodeloval v radijskih oddajah »Odmevi z gora«.
Kemperle je za alpinizem v Kamniku dal veliko, zaH presenetljivo, da so kamniški alpinisti iz leta v leto dosti, večje uspehe. Vse pogosteje je bilo slišati o njihovih uspelt ^ - Kamničan/ uspešni v Centralnih Alpah ^ - Kamničani premagali najtežjo steno, v centralnem t1 kazu - Križ Užbe
- Četrtino 2. himalajske odprave sestavljajo Kamničatf
- Kamničani v himalajski odpravi na sedemtisočak Kanj čen
- Kamničani v odpravi v Hindukuš, sedemtisočak Notf -Kamničani v himalajski odpravi na osemtisočak Mak'
- Kamničani v uspešni himalajski odpravi na Everest. 9 lahko naštevali.
Iz Kemperlove kali klasičnega alpinizma so zrasla *** debla sodobnega alpinizma v Kamniku.
Kemperle je za svoje delo prejel vsa planinska priznaflr odlikovanje zasluge za narod, pri tem pa je ostal skrort. 'Dolgujemo mu veliko zahvalo za njegovo nesebično delo-t
GRS in A O KAAfl