Št. 105. VGorici v četrtek dne 14. septembra 1911. Tečaj XLI bbaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. Uri popoldne ter stane po pošti p^ejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Socatt v vseh tobakarnah. „S0ČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu ^Kažipot-bo Soriškem in GraaiŠčansSSm" in dvakrat v letu „ Vozni red že« ležale, parnikc? in poštnih zvez". Na naroČila brez dopcslane na« ročnine se ne oziramo. »Vae za narod, svobodo In napredek !c Dt, K. Lavrič, Uredništva ^i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru; Reklame i.< spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon it. 83. — »Gor, Tiskarna'« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zaL Francija je bila predložila glede maroškega vptašanja dobro premišljene predloge Nemčiji, ali ta je dala na francoske predloge odgovor, s katerim so se sedaj bavilš v Parizu. Francoski ministri in državni tajniki so imeli v torek 3 ure trajajoče posvetovanje. Zunanji minister de Selves je poročal na široko ter dal najširše informacije o najnovejši fazi pogajanjjer je predložil v glavnem črte odgovora, ki ga je on izdelal. Ministerski predsednik Caillaux se je nahaja! včeraj pri mane v rili v vshodnl Franciji ter se vrne danes v Pariz. Odgovor Nemčiji se ima odposlali danes. Nemčija stremi za tem, pridobiti si v Maroku povsem trdna tla. Nemčija hoče zase privilegirano gospodarsko staPšče v Maroku. Francoska javnost sodi, da so nemški piedlogi v celoti nesprejemljivi; nekaterim posameznostim je mogoče ugoditi, bistvo predlogov pa odklanjajo. Ko pride odgovor iz Pariza v Berolin, bo trajalo zopet več dni, da se sestavi odgovor cd strani Nemčije ter pride v Pariz, kjer bodo zopet rešetali nemške pred-bge in potem morda zopet francoske v Berolinu. Vprašanje je pač težko in ne more biti hitro rešeno. Francija se drži mirno in francoska javnost razpravlja stvarno dogodke, toda v Nemčiji, nekam vre ;n Vsenemci so pokonci ter so zahtevali na velikem zborovanja v i hlssekbriu. da mora dobiti Nemčija vos zahodni Maroko, Zahtevajo, da morajo Francozi ugoditi vsem nemškim zahtevam, če ne pa naj se takoj ustavi pogajanja. Francoski listi vprašujejo Nemčijo. kaj pravzaprav misli, ker vleče rešitev maroškega vprašanja tako mi dolgo. Ali meni. da pride po tej poti do večjih koncesij? Odgovarjaj:) jej, da se moti. Angleški listi povdarjajo. da čim bolj na dolgo se vlečejo pogajanja za Maroko, tim večja je možnost konflikta. Med tem ko se vršijo pogajanja, pa močno trpi nemško narodno gospodarstvo. Med prebivalstvo Nemčije je zanesen duh vojne. Ljudje se v takem slučaju najprej bojijo za svoj denar. Zato pa jemljejo denar iz hranilnic. Milijone so že vzdignili. Dasi skušajo oblasti pomiriti ljudi, runi na denarne zavode ne prenehajo. Francoski tovarnarji pa so vzdignili zadnje dni iz nemških bank 700 milijonov frankov. Ne pokajo še puške in kationi, ali boj je že tu. V Nemčiji je to, da so vzeli francoski mali in veliki podjetniki svo je milijone iz nemških bank, napravilo najslabši utis in ljudstva se polašča misel, da ni upanja, da bi skončala pogajanja ugodno, namreč da pride do vojne. Nato pa je prišla še vest, da so tudi ruski kapitalisti dvignili ogromne svote svojega v bankah v Nemčiji naloženega kapitala. Nemčija je pripravljena na vojno, Francija tudi. Anglija istotako, Belgija in Holandija sta že sklenili dogovor v svrho vzajemne pomoči, če izbruhne vojna. Položaj je resen. To spričujejo tudi ukrepi angleške vojne in mornarične uprave. Vaje kavalerije so odpovedane. Pridno prevažajo premog v škotska pristanišča. Angleži so zastražili vsa pristanišča. Nemci nakupujejo konje za nemško armado. — Francosko vojno brodovje je koncentrirano v Sredozemskem morju, angleško brodovje križari v Severnem ! liiprju, nemško pa se je umaknilo v Kiel v* varstvo topov. Z angleške strani se posebno povdar-ja slabo finančno stanje Nemčije ter sodijo, da bi Nemčija ne pričela vojne radi slabih finančnih razmer. Francosko časopisje je povedalo takoj, da francoski odgovor na nemške predloge bo prav miren. Kakor poročajo :z Pariza, se deloma ugodi zahtevam Nemčije, razne zahtevane gospodarske koncesije pa je odklonila Francija. V odgovoru so posebno važne tri točke: L Francija si pridrži v Maroku popolno politično svobodo; 2. Francija priznava vsem velesilam v Maroku enako-ptavnost in A. Francija jamči velesilam to enakopravnost na gospodarskem polju. Pogajanja se bodo nadaljevala, ker so Francozi odbili razne hnkc, na katere polagajo Nemci važmrt. Glede- francoskih koncesij Nemcem v Kongu poročajo, da se da Nemčiji direktni dohod do reke Kongo, dohod do morja -dobijo malo severno od Libreville. Nemčija dobi večji del plovnega Ubangi poleg drugih rodovitnih delov. Francoski odgovor dobi Nemčija danes ah jutri. Potem sledijo najbrže nova pogajanju, ako Nemčija ne sprejme točk francoskega odgovora. Sadjerejci, krmite v zimskem času prekorislne ptičke! Prošli teden sem obiskal podpisani nekega jako odličnega sadjerejca v Ri-hunbergu. Mož se mi je bridko pritoževal tadi letošnjih prežalostnih razmer, pro-vzročenih po strašanski suši. A pritoževal st mi je pa tudi radi škode, katero so mu spomladi na sadnem drevju gosenice pro-vzt oče vale. Imenoval mi je osobito gosenico tako zvanega zmrzlinea ali pedeca, katero, gosenico namreč, Vipavci edno-stavno mera imenujejo. Tako jo imenujejo j»a zato. ker se, kadar shodi, ravno tako stezuje ter skrčaje, kakor človek svoj pedenj, ako z nj.m kaj meri. Tudi latinsko ime tega škodljivca spominja na mero, kajti, latinski zove se geometra. In ker imamo dva zmrzlinea ali pedeca namreč velikega in malega, se zove prvi latinski geometra bramata, drugi pa geometra dcioliaria. Nemec imenuje tega škodljivca .••frostspanner«. Taraj osobito o tem škodljivcem se mi je odlični nhemberŠki sadjerejec pritoževal, da mu je v prošli spomladi vse sadno drevje objedei. No, jaz sem mu svetoval, r:ij v bodočnosti v zimskem času ptiče, kakor seničiee, vrabiče, ščinkovce, krmi, pa bo te nadloge konec. Ker se je mož za stvar jako interesiral, povedal sem mu, kako se je v tej zadevi svoj čas na kranjski kmetijski šoli na Grmu godilo, in poznejši v Novemmestu samem. In ker gosenice gotovo tudi drugod po Primorskem škodo delajo, zvezdo naj to po tem članku tudi vsi drugi interesenti — sad-jerejci. Ko se je namreč kmetijska šola tam pričela, je bilo po obilem sadnem drevju toliko goseničje zalege, da je bila tedaj-šnjim učencem poglavita, dasi nikakor prijetna naloga, jo na vse mogoče načine uničevati. Pfiče!o se je pa tudi koj v dveh krmilnicah, ptičke v zimskem času redno krmiti. Posledica tega je bila ta, da so po preteku le par zim gosenice popolnoma zginile, tako, da se na obiranje gosenčje zalege nihče niti več zmislil ni. Isto se je zgodilo v Novemmestu. V Novemmestu ima skoro vsaka hiša svoj vrt, v katerem se nahaja sadno drevje. To drevje je bilo pe raznih gosenicah tako napadeno, da je bilo groza. No ko se je pisec teh vrstic v Novemmestu naselil, je ukrenil nabiranje prostovoljnih denarnih doneskov, potrebnih za omislitev več ptičjih krmilnic. In nabralo se je toliko, da je bilo mogoče 5 krmilnic, na petih mestih postaviti. V teh je podpisani po zimi redno vsak dan seničiee, vrabiče, ščinkovce in druge tiče krmil. In po komaj trizimhem krmljenju so izginile iz vseh vrtov po mestu gosenice tako, da je ni bilo v prošli spomladi in poletju skoraj najti. Potrebna krmila,-namieč seme sebičnih rož, koruzno moko ter sirovi loj za seničiee, ajdo in proso, oves pa za vrabiče in ščinkovce, nakupuje se tudi iz vsakoletnih prostovoljnih denarnih doneskov meščanov. Pa, ti doneski so znašali do zdaj toliko, da je postalo mogoče v novomeški hranilnici mali rezervni fond naložiti, to pod naslovom: Novomeški vrabiči in drugi tiči. Krmljenje samo se vrši tako, da ni ptičkom mizica vedno pogrnjena, kajti sicer bi ne imeli vzroka po gosenčji zalegi stikati ter jo vničevati. One so le zjutraj vsak dan redno s krmili prevklene, popoldne pa le ob času najhujše zime. Le loj je seničicam vedno na razpolago. Kar je pri krmljenju poglavitno, je pač to, da se z istim ne preneha takoj, ko zima ocheha in se spomlad bližati prične. Krmiti se mora tičke marveč toliko časa, da se pričnejo že parili, in da se vsleddega za krmilnice sami več ne zmeirjo. Tako se jih pridobi namreč za to, da gnjezdijo v neposredni bližini krmilnic, in se ne potegnejo v bližnje hoste. Da, kaj pametno je, ako se seničicam po drevju tudi pravilno narejene valilnice razobesi. Gnjezditev prav biizu vrtov, da v istih še celo, je namreč glede vničevanja gosenic največjega pomena. Vsi ptički in ne le seničiee, pitajo svoje mladiče izključno le z živalsko ne pa rastlinsko hrano, to je z raznimi gosenicami, najrajši >pa ravno z onimi mere in drevesnega belina in drugih. Da mora biti vsak ptičji lov absolutno prepovedan, razume se pač samo o sebi. Istotako razume se pa tudi samo o sebi tudi to, da treba tiste mačke, katere po ptičjih gnjezdih po drevju stikajo, v stran spraviti. Ako bi se po vseh sadjerejskih občinah na Primorskem, ptičke v zimskem času tako krmilo, kakor je tukaj nasvetovano, prav gotovo bi bilo v kratkem času ob vse gosenice. Kdor želi zvedeti, kako je ptičje krmilnice napravljati, kje za seničiee seme solncnih rož po ceni naročiti — bučna jedrca so v obilni meri povžita seničicam Škodljiva — izvoli naj se pismeno na mene obrniti. Pismu naj pa doda dve znamki po 10 vinarjev. Vsaj pri vseh ljudskih šolah, kjer se krmilnice še ne nahajajo, naj bi v prihodnji zimi že postavljene bile. Tako unemalo Di se i otroke za prekoristno stvar, za krmljenje ptičkov -v zimskem času. R. Dolenc v Novemmestu na Dolenjskem. Se s skupščine družba sv. Cirila in Metoda. S skupščine v Tržiču imamo poročati še to-le: Družbino delovanje. Podružnice. \ Tajnik dr. Janko Šlebinger poroča nato o družbenem delovanju za šolstvo in ipoda splošni pregled o delovanju podruž- < nic. Glavna ciora družbe so njene podružnice. Od lanskega leta seje ustanovilo na Kranjskem 7 novih podružnic, in sicer Col nad Vipavo, Knežak, Nanos, Planina, Stari irg-Predgrad,' Št. Janž na Dolenjskem in Št. Vid pri Vipavi. Delavnih podružnic je tedaj 98 z najmanj 7700 člani. Na število članov vplivajo razni momenti, ki so deloma gmotnega značaja, deloma pa je vplivalo na število tudi brezvestno hujskanje lastnih bratov. Na Štajerskem je bilo ustanovljenih 10 novih podružnic, že potrjene so tri; vseh delujočih podružnic na Štajerskem je sedaj 68, dveh, namreč v Šoštanju in v Gornji Radgoni, se še ni posrečilo vzbuditi iz spanja. Izmed koroških, ki jih je bilo predlansko leto, vsaj na papirju še 16, živi sedaj samo še 8. Vsaj nekoliko delavne so podružnice: Beljak, Blače-Loče. Borovlje, Celovec, Glinje, Kotmara ves, Rrevalje in Tolsti vrh. —* Na Goriškem je bilo ustanovljenih sedem novih podružnic, večinoma na kmetih: Devin, Tomaj-Dutovlje, Kred, Sv. Križ-Dobravlje, Selo-Vrtovin, Štanjel in Volčja Draga-Vogrsko. Sedaj je tam 42 podružnic in kakih 4600 članov. — Na Tržaškem je priraslo 5 novih podružnic: Lonjer, Sv. M. Magdalena Zgornja, Prosek, Vrdelca in Breg pri Trstu; število članov se je pomnožilo za kakih 550. — V Tstri krepko delujeta podružnici Klanec- Oeizla- Materija in Kozina okolica. Ameriški Slovenci imajo 36 popolno- . ma samostojnih podružnic. — Vseh članov podružnic je nad 17.000. Letos je sprejela družba 3045 otrok v svoje okrilje, vzdrževala je 20;i otroških vrtcev s 1329 otroki in 7 ljudskih šOl;Z'32 razredi, ki jih je obiskovalo 1716 otrok. V družbenih šolah podučuje 12 moških "in 22 ženskih učnih moči, 5 katehetov iitiŠO vrtnarje. — Tajnik se foavi nato s* .krivičnimi razmerami v Trstu, kjer Slovenci domačini ne uživajo niti onih dobrot, ki jih privošči država peščici Nemcev.- Po- , sebno pozornost je obračala družba na tržaško Slovenstvo, kjer je bilo v 2 razredih 652 učencev in 813 učenk. V Trstu zgradi družba svojim šolam pri-S v.-. Jakobu moderno šolsko poslopje. Da zadosti vsaj deloma goriškim zahtevam, je^družba razen že obstoječe dvorazrednice v Kr-minu, letos sezidala v bližini državnega kolodvora, na Blanči v Gorici enonad-stropno poslopje za vrtec in dvorazrednice. — Na Koroškem imamo štirirazred^-nico v Št. Rupertu pri Velikovcu, katero je obiskovalo 66 dečkov in 111'deklic,'-kar znači nazadovanje za 7 otrok, čemer je krivo posebno, da šola nima pravice javnosti. DružJba je kupila posestvo v Volčji vasi, kjer namerava postaviti novo triraz-t rednico. Šola na Mnti je dobila pravico javnosti, sedaj je tam vpisanih 92 otrok. V Mariboru vzdržuje družba K. razred slovenske dekliške šole in otroški vrtec, ki sta v dskrbi šolskih sester. V Studencih pri Mariboru sezida družba poslopje za dvorazrednico, otroški vrtec in telovadnico-. Nadzorništveno poročilo. Prof. dr. Ilešič je nato prečital nadzorništveno poročilo. V imenu nadzorništva usojam' si poročati, da je imelo nadzorništvo družbeno denarno poslovanje v stalnem pregledu, deloma s tem, da se je nadzorništvo udeleževalo odborovih sej, deloma s pregledovanjem knjig in s skontracijo blagajne od časa do časa. V posebno zadoščenje mi je, da smem poročati, da je družbeno knjigovodstvo vzorno, tako da je iz pregledno vodenih knjig vsak čas mogoče razvideti stanje družbenega imetja. Enako je denarno poslovanje jako umno. S posredovanjem poštne hranilnice in z nalaganjem denarja v tekočem računu je vsak najmanjši družbi pripadli znesek takoj naložen plodcnosno. Da ob tem položaju tudi nenadna skontracija ni podala niti najmanjše nepravilnosti,. je upoštevati tembolj, ker denarni promet Družbe izkazuje jako visoke vsote. Zlasti moram potrditi, da v bilanci za leto 1910, predloženi slavnemu zboru, izkazani • prejemki in izdatkii ter izkazana .Družbena imovina najde svojo oporo tako v družbenih knjigah kakor v resničnem stanju blagajne. Zategadelj imenom nadzorništva stavljam predlog ne samo, da se odboru podeli običajni absoiutorij, ampak da slavni zbor izreče svojo pohvalo tako odboru, kakor še posebej družbeni pisarni Sklepom tega poročila se usojam poudariti to-le: Res je, da znaša danes družbena čista imovina blizu en milijon kron. Na tem lepem premoženju ima Pružba zahvaliti v prvi vrsti one po imenu znane rodoljube in rodoljub-ke, ki so v svoji idealni ljubezni do svojega rodu naklonili Družbi naravnost kraljevski dar, zahvaliti moramo dalje izredno požrtvovalnost naroda slovenskega brez razlike stanu in sloja in zahvaliti na zadnje sedanje Družbeno vodstvo, ki ume s tem premoženjem gospodariti vestno in umno. Toda za slovenske razmere lepa vsota čiste imovine ne sme omejiti ali zmanjšati naše požrtvovalnosti. Redni izdatki za leto 1910 so znašali glasom bilance 196.615 K 91 v, torej blizu 200.000 K, kar odgovarja kapitalizovano 5 milijonov kron. Najmanje toliko bi morala znašati Družbena imovina, ako maj iz nje obresti" vzdržujemo vse Družbene zavode po današnjem stanju brez nadaljnega poziva na požrtvovalnost naroda slovenskega; ako pa hočemo svoj delokrog razširiti, pa, še več. Zakaj, le tedaj smemo reči, da se za trdni obstoj naših zavodov, šol in otroških vrtcev ni bati in da ima naše uči-teljstvo zagotovljeno eksistenco, ako Družbeno delovanje krije glavnica, koje obresti zadoščajo rednim Družbenim izdatkom. Donos sedanje čiste imovine, ki mora ostati nedotaknjena, krije komaj peti del Družbenih izdatkov; pridobitev ostalih 160.000 K je še vedno vezana na ra-dodarnost slovenskega naroda, ki mu mora biti sveta dolžnost, da zbere vsako leto najmanj toliko za kritje rednih izdatkov in še nekaj več za pomnožitev Družbene glavnice. Sklepam torej s pozivom do slovenske javnosti: Ne odjenjaj v svoji dosedanji požrtvovalnosti, pomni, da narod, ki je zmožen iz lastne svoje moči si ustvariti kulturno svojo eksistenco, si je že s tem, če tudi mal po številu, priboril pravico sedeti v eni vrsti z velikimi kulturnimi narodi. Z velikim navdušenjem je bilo sprejeto poročilo in njegov predlog, da izreče skupščina svojo pohvalo tako odboru, kakor še posebe družbeni pisarni, je bil soglasno sprejet. DOPISI. iz ajdovskega okraja* Iz Ajdovščine. — Pri .odboru podpisane podružnice S. P. D. se je zglasil oni obrtnik iz ajdovske okolice, ki se je čutil prizadetega po članku v »Soči« od dne 9. t m. o poškodovanju naprav S. P. D. in izjavil, da je pred časom res našel njegov hlapec neko izruvaino kažipotno tablo na cesti na Dol ter jo zopet postavil na njeno mesto. Pozneje jo je našel zopet vso razbito in jo vzel seboj domov, prebarval ter postavil doma 'z drugim reklamnim napi-pisonv On (gospodar) je bil takrat odso- ten, a je tablo, ko se je vrnil, dal odstraniti s svoje lastnine. Zato prosi, da se ga ne smatra kot sokrivca pri onem poškodovanju. Podpisani odbor jemlje to na znanje in izjavlja, da s- ni hotelo tega g. obrtnika v omenjenem članku obdolžiti kot storilca onega poškodovanja, ampak, da je bil in je prepričan, da so to storile povsem druge, Žal, do sedaj še neznane osebe. Za od-Lcr podr. S. P. D. v Ajdovščini: Šink t. č. podpredsednik. Iz goriške okolice. Iz Št. Friana pri Gorici. — V 36. številki dne 7. t. m. »Novega Časa« me je napadel neki Št. Ferjanski dopisnik radi obč. blagajne. Pravi, da je prejšnji »Novi Cas< prinesel pomotoma notico, da je v obč. blagajni 600 K primanjkljaja. Sedaj trdi, da je že 6000. K, kar pa seveda n? resnica. Tudi klepeta, da je med Št. Frjanci radi tega strašno ogorčenje. Trdi tudi, da so njegovi pristaši pri sejah zahtevali, da naj se naloži ves denar na obresti. Resnica je pa, da je 18. avg. t. 1. naš pristaš podž. g. j Steka r predlagal, da naj se denar, ki pre- j ostaja, naloži na obresti. Pri prejšnjih se- j jah pa se to ni nikdar sklepalo. Mogoče sc^ dopisniku sline cedijo po obč. tisočakih in' zraven še po obligacijah v vrednosti 44.400 K, da bi jo potem lahko pobrisal čez lužo. Nadalje tudi trdi dopisnik, da nisem nič obč. denarja naložil na obresti do 1910. Pač pa kaže hranilna knjižica št. 21 od 19. avgusta 1909 na tek. račun, da je bilo naloženih pri »Kmečki banki« 16000 K, 6000 K pa je bilo tudi naloženih na obresti od 1. januarja t. 1. Ako ne dokaže dopisnik, da obč. denar do 1. 1910. ni bil naložen na obresti, ga smatram kot zlobnega ohrekovalca, lažnilka in lurnpa. Ker pa dopisnik talko dobro zna iar-•bati ljudstvo in ker vse tako »resnično« govori, bilo bi prav, da bi se pod svojimi dopisi vedno podpisal. Josip Klanjšček, župan in t .č. blagajničar. Renče. (Volitev župana.) — Dne 11. t. m. se je vršila dopolnil/na volitev župana. Županom je bil izvoljen podžupan Andrej Merljak. Po volitvi se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 18 K. Čukarija v Prvačini. — V nedeljo so priredili »čuki« v Prvačini svoje zvera-nje ter tako izzivanje nnirnih naprednja-kov, da je bilo domače ljudstvo močno ogorčeno. Klerikalni kolovodje ter slavni »čuki« se imajo zahvaliti edino le nekaterim starešinam ter voditeljem »Sokola«, ki so ogorčeno ljudstvo mirili, da ni prišlo do kakih izgredov. Nesramna farška cunja — »Gorica«, nas v zahvalo še zraven zmerja z razgrajači, tolovaji, junaki kamenja, gnilo so-kolado itd. Prvačkovci si bomo to dobro zapomnili. Vprašam pa slavne kaporjone okoli »Gorice«, kdo so bili oni razgrajači, tolovaji in junaki kamnov, mi ali vaši slavni »čuki«? Prišli ste v Prvačino izzivat, pa ne prirejat veselico. To smo se prepričali že koj zjutraj pri sv. maši, ko je pri pridigi neki slavni kaplanček menda izpod sivega Čavna, prišel hvalit in navduševat klerikalno čukarijo ter zabavljat čez napred-njake ter družbo sv. C. m M. Rekel je, da smo naprednjaki (ali liberalci, kakor nam oni pravijo) brezverci ter pagani, da imamo več bogov, ker imamo narod v srcu na prvem mestu, in potem še !e boga. Nadalje se je lotil družbe sv. (i in M. ter kričal, da ta liberalna družba nt narodu v korist, ampak v korist nekaterim naprednim voditeljem, kojim polni s kupčijo žepe. Rekel je, da smo ci-riimetodarji biksarji, ker prodajamo biks družbi v korist. Ali ne ve oni kaplanček, da so v Prvačini dve Ciril-Metodovi podružnici, koji člani in članice si doma v Prvačini ne dovolijo od enega podgorskega kaplana, da jih zmerja z biksarji, in enakimi imeni! Popoldne pa je prišlo izzivanje do vrhunca. Na veseličnem prostoru (za Sok. domom) so klerikalci nadlegovali naprednjake, ki so iz radovednosti mirno gledali čukovsko zveranje. Posebno se je odlikoval načelnik gorišiki.i »Čukov« šo-štar Medvešček ter dobro znani »Luka brez klobuka«. Posebno pa zadnjemu bomo prvaški »Sokoli« o priliki povedali, kdaj je postal »Sokoiski dom« podružnica neke laške banke iz Gorice, kakor se je on * izrazil. Klerikalci so uhajali v napredne gostilne, nadlegovat mirne prvaške naprednjake. Po cesti so kričali: Na zdar »Orli«, dol s »Sokoli«, »Prvačina je pro-pala« itd. Ha, gospodje okoli »Gorice*, ali niso ta dejstva izzivanje? Zahvalite boga, da ste vsi srečno odnesli zdrave glave iz napredne Prvačine. Da pa nas vie boste zmerjali s tolovaji ter junaki kamenja, bodi Vam povedano, da imam pisec teh vrstic debel kamen, ki je priletel skozi okno vipavskega vlaka \z roke klerikalnega rudečesrajčnika ravno men! v nogo I Za danes dovolj. — po potrebi še kaj! Na zdar! Prvačkovec. Naročajte, ponudite, ...... zahtevajte in pijte samo - - - - Toistovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilu:« in namizna kisla voda. Od vsakega ?,ab.-ja plača podjetje v narodne namiM' c-%0 vin., kamor naročnik dj-loc-i. - i aslov: TolstovHka slatina, pošta GuStanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Družba sv. Cirila in Metoda. Zahvala. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakeršenkoli način pripomogli, da se je 26. glavna skupščina v Tržiču dne 10. septembra t. 1. izvršila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje pripravljalnemu odboru, v prvi vrsti njega načelniku g. notarju Marinček-u, tržiški podružnici, ki je po svojih odbornikih in Članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupšči-narjev, nadalje tržiškemu Sokolu in bral, nemu društvu, čitalniškemu pevskemu zboru iz Kranja, pevskemu društvu »Lira« iz Podbrezij, orkestru »Sloga«, sploh vsem društvom, korporacijam in posameznikom, ki so sodelovali pri vsprejemu in pri veselici. Prisrčna hvala za iskrene, navdušene pozdravne govore, gosp. prof. dr. Ifešiču za ganljivi govor na grobu mecena Viljema Polaka, vse priznanje otroški vrt-narici gdč. Ivanki Kastelčevi in malim gojencem otroškega vrtca *a lepe dekiama-cije in igrice. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu prijaznega trga Tržič in vsem prebivalcem ob lokalni železnici, ki je sprejemalo skupščinarje z bratskimi čustvi in narodnimi prapori. Hvala pa tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem eenle-j nim delegatom naših posameznih podružnic in zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo vspe-lemu zborovanju letošnje velike skupščine. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 12. septembra 1911. Audr. Senekovič 1.1. Anton Berce 1. r. - prvomestnik. tajnik. J.z Pevme so darovali za družbo sv. C. in M. gospod Anton Gravner 2 K. gospa Ana Jug 80 v. Nabiralnik gospoda Ivana Pavlina na Brdih K 3.20. Šola na Blanči. Slovenski stariši! Vpisovanje za otroški vrtec in prvi razred se vrši v Šolskih prostorih v petek in soboto dne 15. in 16. t. m. od 8.—10, ure pred. in od 3.-6, ure pop. ter v nedeljo, dne 17. t m. od 9,—11. ure predp. Redni pouk začne v četrtek dne 21. t. m. Slovenski otrok v slovenske Šole! Odbor Ciril-Metodove družbe. Domače vesti. Smrtna kosa. — Sinoči ob 8. uri je -preminul g. Josip Jakil ,iz Rupe, Pokojnik, ki je dosegel visoko starost 81 let, je oče gg. Jakil iz Rupe. Pogreb se vrši jutri ob 77,, uri zjutraj. Razžaloščenirn rodbinam naše iskreno sožalje! Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) aaznanja, da prične redno vpisovanje učencev v društveno šolo za klavir, gosli in petje v petek, dne 15. septembra t. I. in traja vse dni do vštevši soboto dne 2\ septembra t. 1, od 10. ure dop. do 1. ure pop. v društvenih prostorih ulica Sv. Ivana št. 7. — Radi boljše določitve učnih ur je v interesu učencev, da se oglasijo za vpis v navedenih dneh, pri poznejših prijavah se bo moralo ozirati na razpoložljivost časa. Izredni občni zbor dne 17. junija t. 1. je določil za leto 1911/12 članarino stari-šev l K na mesec, vpisnina za vsakega licenca letno 1 K; učitina za posamezne predmete: teorija (obligatno) 2 K za semester, klavir 4 K mesečno, gosli -1 K mesečno, solopetje 8 K mesečno. Za eventuelne druge predmete se določi učnimi po dogovoru. Odbor. Šolske knjige naj kupujejo slovenski učenci in dijaki v domači knjigarni A. Gabi šček v Trgovskem domu. C. kr. j t nnazija v Gorici. — Naznanilu o zače^:u šolskega leta 1911—1912. 1. Vpisovanje nanovo vstopajočih učencev v prvi razred (s slovenskim učnim jezikom) se bo vršilo dne 16, septembra od 9 do i 2. ure. Tedaj naj učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ali pa po pošti predložijo sledeča izkazila: L krstni (ali rojstni list, s katerim učenec dokaže, da je deseto leto že končal, ali da ga bo končal še v 1. 1911. 2, obiskovalno spričevalo (šolsko naznanilo itd.) kot dokaz dosedanje ljudskošolske izobrazbe. N6. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 17. septembra od 10. do 12. ure dopoldne pismeno, od 2 ure dalje ustmeno. NB. Učenci morajo priti točno ob napovedani uri. II. Nanovo vstopajoči učenci II. do VIII. razreda se bodo sprejemali dne 17. septembra od 11. do 12. ure. Prinesti morajo s seboj krstni (rojstni) list, zadnji dve spričevali, in morebitne odloke o epro-ščenju šolnine in o podelitvi ustanov, Dosedanji čuenci našega zavoda se morajo zglasiti dne 18. septembra dopoldne s spričevalom leta 1910/11. Dodatni, ponavljalrii in morebitni sprejemni izpiti (za II. do Vili. razr.) se bndo vršili ifi., 17 in 18 septembra. Popravek. ~ Sklicevale se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da objavi čislano uredništvo »Soče« v postavnem roku in na pristojnem mestu to-le: »Soča« z dne 9. sept. t. I. piše: »Na shodu »Slov, kat, delavskega društva« v »Centralu« v nedeljo se je delavski farbar. ki sliši na ime dr. Andrej-Pavlica, obregnil ob znano narodno podjetje ter govoril o nepravem in lahkomiselnem gospodarstvu« in dalje: »Značilno pa je, da stvar z enim podjetjem tako veseli lepo dušo se-meniškega profesorja, da je moral dati temu duška na lavnem shodu.« Na to izjavljam, da me stvar z onim podjetjem ne veseli m da torej tudi nisem dajal na javnem shodu duška svojemu veselju. V Gorici, dne 11. spet. 1911. Dr. A. Pavlica. Opomba uredništva: Kaj bo sedaj popravljal in izjavljal g. dr. Pavlica! To, da se je zaletel v ono podjetje, pač ni tikalo na delavski shod. To ve vsak in tudi dr, Pavlica. Zato je sodil vsakdo tako. da je dr. Pavlica, ker se je obregniil ob ono podjetje, pokazal le svoje veselje, katerega se sedaj brani. Kaj se bo branil sedaj, ko je že izgovoril, kar mu je bilo na srcu. Pametneje bi bil storil semeniški profesor, da ni poslal te popravkarske izjave! V Beleingradu je »mrl odvetnik Uroš Kuzmanovič, v čegar hiši Je marsikateri Slovenec, ki je došel v Beligrad, užival gostoljubnost. Njegova soproga je Slovenka, sestra nadučitelja R. Megušarja v Podzemlju na Kranjskem. Kuzmanovič v javnosti ni nastopal. Dosegel je starost 47 let. Zapušča soprogo in ISletno hčerko. Vpisovanje v »Dijaško kuhinjo« se bo vršilo dne 18. in 19. t, m. od 11 do poldne v prostorih v ulioi sv. Ivana št. 7. — Za sprejem se mora vsakdo izkazati i zadnjim šolskim spričevalom. Oni, ki mislijo prositi za brezplačen sprejem, morajo prinesti s seboj tudi ubožno spričevalo. .— Odbor. Na c. kr. moškem učiteljišču y Gorici bo vpisovanje za vstop v kak višji tečaj razen prvega (v II., III., ali IV.) v soboto, dne 16. septembra t. 1. od 9.—12. ure dopoludue. Ta dan in pa dne 18. in 19. septembra se zvrše tudi sprejemni in ponav-Ijalni izpiti. V sredo, dne 20. septembra ob osmih zjutrai^ffDtviiiftvp^^ ši pa v šolskih razredih 'objava**dflfcip)i-narnega reda in urnika. V četrtek, dne 21. septembra, prične redni pouk. i, .Pevska vaja Sloy. Jna!. in podpornega društva se* bo vršila drevi ob 8Va v društvenih prostorih. Gg, pevci so uljud-no vabljeni, da pridejo vsi! Umrl je v Gorici Adoif dr. Codermas, urednik in lastnik dnevnika »II Gazzetti-no Popolare«. Pobrala ga je sušica, ki ga je mučila dolgo časa. Pokojni je bil svoj čas mestni živinozdravnik, izdajal je list »Sentineila« ter bi! v ospredju »odrešilnega gibanja« med tukajšnjimi Lahi. To gibanje ga je zapletlo tako, da je prišel v zapor na Tirolsko ... Potem so ga zapustili nekdanji prijatelji, Codermas je bil šel v Italijo pa se je kmalu vrnil ter se posvetil iurnalistiki. Ubiral je v svojem listu mirnejše strune ter delal na spravo med Lahi in Slovenci. Jutri popoldne ga pokopljejo na tukajšnjem pokopališču. Slovenska trgovska šola v Trstu (ulica Acquedotto 20/1.). Vpisovalo se bo dne 16. in 18. septembra 191-1 od 9.—11. dop. rer od 3.-6. pop. Učencem se je oglasiti v spremstvu starišev ozir. njih namestnikov, ali jim je pa prinesti rojstni list, zadnje šolsiko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Učenci, ki že pripadajo zavodu, se zgiasijo dne 19. septembra cd 9.-J2. dep, V pripravljalni tečaj se sprejemajo učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno predizohrazbo. V I. letnik vstopijo lahko vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter oni, ki dokažejo pri sprejemnem izpitu, da jim bo mognče s prid:.ni slediti po,,1ga imate garzon«, ter trdil, da gori navedene slovanske jezike zna boljši, ter je celo »držal« lekcijo o slovanstvu. Ko ni nekaj razumel, je dejal: povejte po nemško. Odgovor: nemško nečem sedaj govoriti. On: jaz pa znam vse jezike, tudi francoski. Pri vas pa če govo-Hte samo slovenski, ni to nobena trgovina, nego samo komedija. S tem pozdravom je mož odšel s korakom goriškega magistratovea. Toraj, vse drugo samo slovenski ne. Ali naj počakajo še malo, in odigrana bode njih »komedija« na magistratu; kajti Slovenci smo tukaj, če tudi nas na magistratu nečejo poznati in vedno več je nas! Gibanje med poštarji. — Z Dunaja poročajo, da so v torek sklenili zastopniki avstrijskih poštarjev v posebni seji, da se poslužijo energičnih sredstev za končno izpolnitev zahtev poštarjev. Poleg zbolj- i sanja napredovanja v službi, zahtevajo I poštarji ureditev aktivitetnih. doklad in •primerno draginjsko doklado. Ker se pa te zahteve krijejo z zahtevami železničarjev, se je sklenilo .stopiti ž njimi v zve-/^-SVJdia ^Kupnega^ postopanja. Preneumno. — -»Gorica« čveče na koncu, svoje notice o »lierostratu« v soboto zopet o »gospodih, ki nam hodijo pravit, ,da obsojajo Gabrščeka in »Sočo«. — »Nam«! Kdo-pa so tisti »nam«? H Gregorčiču ne gre nobeden, s člani uredništva »Gorice« ne govori noben naprednjak; razumeti je namreč notico v »Gorici« tako, da napredniaki obsojajo Gabrščeka in »Sočo«. — S tisto »obsodbo naprednja-kov« prihajajo klerikalci dosledno vselej, kadar se jim pove kako bridko v obraz ter se jih zadene, da pihajo kot gadje. Na to je prav getovo vselej v »Gorici« odgovor, da tudi naprednjaki obsojajo »Sočo« in pa Gabrščeka. Je že preneumno. Zmerom godejo eno in isto. Glasovi iz te lajne so tako zoperni, da škodujejo le klerikalcem samim. Ubogi bravci, ki požirajo take bedaste izmišljotine. — Pripeti pa se včasih, da kdo, ki ni ne klerikalec ne naprednjak, potegne srborite gospode, sedeče pri pollit-rih vina, z zabavljanjem na Gabrščeka, ker jim to tako dobro dene. So pa tudi taki, ki v napredni družbi strahovito zabavljajo na klerikalce, v klerikalni pa na »liberalce«, — »GoriČini« možje pa so tako britit-ni, da ne čutijo, kako jih vlečejo izvestnt ljudje. Slavnost 10 letnice in razvitja zastave Št. Jakobške čitalnice v Trstu, ki se je imela vršiti dne 13. avgusta, a je bila baje iz zdravstvenih ozirov prepovedana, se vrši prihodnjo nedeljo 17. t. m. na prostornem zemljišču g. Preloga (Kons. društvo Jadran) za cerkvijo sv. Jakoba. Ta slavnost obeta biti nekaj izrednega, iker je že do sedaj prilašenih k sodelovanju 24 društev s 16 zastavimi, ki bodo ponosno plapolale po tržaških ulicah. Slavnosti se vdeleži kakor se govori tudi tržaško Sokolstvo; kar bo dalo slavisti še slavnostneje lice in bo ob jednem tudi za širjenje Sokolske misli velikega pomena, ter bo podlaga postavitvi temelja bodočemu Št. JakobŠkemu Sokolu v Trstu. . Jubilantinja Št. JakobSka Čitalnica se trudi, da ostane ta dan zapisana z zlatimi črkami v zgodovini tržaških Slovencev. Pridite zate mili bratje ta dan v Trst. k ti velepbnicmbni slavnosti Na svidenje kliče: Vipavski. »Goriška slovenska mladina« naznanja, da se bo vršil IV. redni občni zbor 23. septembra t. i. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Zlati Jelen«. V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih občni zbor. Opozarjamo vse člane, da se občnega zbora vdeleže polnošteviino, da bodo imeli vpogled v celotno društveno delovanje odbora in raznih odsekov. Na svidenje! Odbor. Zlato dolgo verižico je prodajala neka ženska po Gorici. Rekala je, da jo proda za 230 K. Slednjič je res dobila ne-| kega, ki jej je šel na Hm. Dal jej pa ni zahtevane svote, ampak 39 K — vse skupaj pa je bilo vredno kake 3 K. Ono žensko, ki se piše Helena Brajuha, doma iz Puija, so aretirali na južnem kolodvoru. Aretiral1! so v Gorici 32letnega Karla KuJota iz Gorice, ker je na sumu, da je izvršil razne sleparije. V Krminu so aretirali krčmarja V. Paschiera, italijanskega podanika," ker sumijo, da bi bil on okradel poštni urad v Krminu. Paschiera pa pravi, da je nedolžen ter da je bil ono noč v Trstu. skupno in to na bradlji, konju in dveh kozah. Prvič na Goriškem pa se bodo izvajale ob noči vaje z gorečimi kiji. — Je to točka; ki bode ugajala gotovo vsakemu obiskovalcu. — Ostali netelovadni program pa je tak,- da bode lahko vsak ž njim zadovoljen. K vsakemu dobremu vspehu pa je potreben dober obiska strani občinstva in tega pričakujemo. — Na zdar! Veselica prične ob 4. pop. ' Telovadno društvo »Sokol« v Prva- čini bode imdo dne 24. t. m. letni redni občni zbor ob 2 uri popoldne v Sokol- skem domu z navadnim dnevnim redom. Računi stavbe »Sokolski dom« so razpoloženi v sokolskem domu (soba na levo) od dne 17. t. ni. dalje. Ogleda si jih lahko vsaki brat kakor tudi vsaki prijatelj sekostva, kateri je prispeval k zgradbi. Na zdaj! Odbor. rrouvsko-obrtne in gospodarske vesti. Tečaj za šivilje v Komnu je bil zaključen dnč 7 .t. m. po poduku, ki je trajal-tri tedne. Vseh učenk je bilo 27. Vspeh poduka je povsem zadovoljiv. Znižanje tarif o v za prevažanje krme iti stelje. —¦ Železniško ministerstvo je sklenilo znižati tarife za prevažanje krme in stelje za 50/f na vseh državnih železniškimi progah ter na lokalnih železnicah, nahajajočih se v državnem obratu. Ta na-redba stopi takoj v veljavo ter ostane v i veljavi do konca leta 1912. Cene istrskega namiznega grozdja. — Trgovska-obrtna zbornica v* Rovinju je določila za namizno grozdje takc-le cene: Koper, moškat K 38. belo K 33.50, črno K 31, Izola, grozdje na sploh K 27.33, Piran K 30, Uinag K 28; Poreč K 28; Lušinj, moškat K 36, drugo grozdje 30; Čres K 28. »Sokol« v Gorici priredi v nedeljo dne 17. t. m., kakor je objavljeno po plakatih, na Katarinijevem vrtu svojo veselico. Program je izbran ter bode slavnemu občinstvu nakazal napredek »Sokola« v Gorici. — Med drugim proizvajale se bodo prvič skratne vaje na treh konjih. — Vaje te so lepe in zahtevajo veliko truda ter popolne pričujočnosti duha vsakega posameznega proizvajalca. — Skupine bode proizvajalo Članstvo in naraščaj Goriška kolesarska zveza.. Ustanovni občni zbor kolesarskega društvo »Ilirija« v Gorjanskem se bo vršil dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne g. Ludv. Blažiča. Vabi se torej vse prijatelje tega športa, da se polnošte-vilno udeležijo, ker je društvo važno in potrebno. Pripravljalni odbor: Vinko Ru-dež, predsednik, Dragotin Petelin, tajnik. Politični pregled. Rekonstrukcija ministerstva. — Baron Gautsdi potrebuje zanesljivo večino, ako hoče jeseni spraviti pod streho obrambni zakon, finančno reformo ita. Zato pripravlja razne spremembe v svojem minister-stvu. Obnoviti hoče institucijo ministrov-tojakov, tako da bi dobili Čehi in Nemci mhtistra-rojaka. Čehi dobijo primerno .število svojih ministrov, vprašanje je sedaj, kaj bo z Jugoslovani? Nemci so odločno proti temu, da bi bili Jugoslovani zastopani v ministerstvu. Gautsch hoče imeti zase glasove Jugoslovanov, ali ministra jim ne misli dati. Najbrž ga tudi ne ho, samo slov. klerikalci bi dobili kake subvencije, kaj strankarskega, namesto da bi imeli Jugoslovani v ministerstvu svojega zastopnika. Kravja kupčija je že pripravljena. Ogrski proračun. — Khuenova vlada razširja o proračunu za leto 1912., ki ga hoče predložiti državnemu zboru koncem septembra, same lepe reči. Pravi, da bodo ! stroški za brambno reformo veliko manj- ši, nego se je mislilo, da pa se bodo stroški za socialne in kulturne namene ravno toliko zvišali kolikor »za rnilitaristične!, že, mogoče, samo izplačali jih ne bodo.'"'V. Češki deželni zbor je sklican na dan 20. t,ru .; , Iz Maroka poročajo, da so, doživele španske čete Občuten poraz. En regiment so Maročani čisto pobili. Španska Vlada je odredila mobilizacijo. Razne vesti. Zločinsko babico so aretirali v Trstu. —. Imenuje se Ana Bajec. Ta je bila prav podjetna, »fabrikantinja angeljčkov«, vedno pripravljena za denar za vsako »diskretno pomoč« in to z neverjetnim cinizmom. Deklice in dame »najboljše družbe« so se zatekale k njej, da bi zalkrile posledice svojih grehov. Glede otroških tru-pelc, najdenih svoječasno v cerkvi Sv. Vincenca Pavi. in na Opčinah, je baje že dokazano, da je Bajčeva imela svoje prste pri tej stvari. Posluževala se je vseh mogočih sredstev, da bi se iznebila trupelc. Navadno je kupovala — zdi se sicer nekam romantično — šopek cvetlic, skrila med cvetlice žalostne ostanke nastajajočega živega bitja in položila šopek v ra-kev k tej ali oni mrtvi ženski, do katere je prihajala v žalobni dom pod to ali ono pretvezo. Večinama je opravljala to manipulacijo v bolniški mrtvašnici. Celo spravljala je trupeka v kako Skatljo in jih sama zakopala na grobu svoje matere. Kazenska preiskava je dovedla še do drugih grozot. Babica-hijena je bila tudi jako podjetna sovodnica. Ko je stanovala v ulici Salice 21, je vzdrževala pri sebi pravcat lupanar za gurmande iz »najfinejših« krogov. Upati je, da ne bo z ozirom na one »fine« gospode ta škandal potlačen (kakorse je že enkrat zgodilo). — Bajčeva je imela tudi ljubimca, nekega Antona Babulich (ne PikuliČ), ki jej je bil zvest pomagač pri njenih zločinih. Bajčeva je takoj po aretaciji tajila, nazadnje pa je začela priznavati svoja hudodelstva. Rekla je v svoje opravičenje, da je bila ona ravno tako »ustvariteljica angeljev«, kakor vse druge babice! . ' Umetniška razstava v Trstu. — Vršijo se priprave za stalno umetniško razstavo v Trstu. Prva bo razstava slovenskih umotvorov. O tvori se najbrže dnč 15. oktobra t. 1. - Velikanski požar v Antwerpnu. — V pristaniščnem skladišču je izbruhnil požar, ki se je nagloma razširil. Železniška postaja in več bližnjih poslopji je upepeljenih. Sedem oseb je poškodovanih.. Škode je okoli 15 milijonov. Bruhanje Etne. — Na Etni je odprtih 32 žrel; 7 teh bruha lavo, druga dim,- kamenčke in pepel. Tok lave iz Sch igli tona je razdejal pokrajinsko cesto; železniški promet je pretrgan. Lava je ©pustošila mnogo vinogradov. Ulice v Kataniji so polne pepela, ki pada iz Etne. Čuti je večkrat potresne sunke. Francoski aviatik poročnik Chartand je padel iz aeroplana ter umrl za poškodbami. Kolera se v Turčiji širi dan na dan. V Skopljem je bilo zopet 10 novih slu-, čajev kolere. Segla pa je tudi že v kraje, kjer je doslej ni bilo. (Dalje na četrti strani.) nuji iifonna ki se bosta hranila v „Dij->5ki IftO UuulluO; kuhinji", sprejme na stanovanje slovenska družina v svoji novi hiši. -Pojasnila daje tudi predsedstvo Dijaške kuhinje t Tužnim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul naš preljubi oče ozir. stari oče, gosp. JOSIP JAKIL sinoči ob 8. uri v 81. letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek" 15. t. m. ob 7l/, uri zjutraj na domače pokopališče v RupL Brez posebnega obvestila. —¦ Prosi se za tiho sožalje. • V RUPI, dne 14. septembra 1911. Družine: Andrej, ?ran, 3osip 3akil in Cmilija Čolar roj'. Mil. 5263 Pdldrug milijon dolgov ie zapustil knez Rad ti« d^fceli (in celo v moatu) nihče ne poina, ker nik]*r ao tat«rira]o. Skoda ni mnjhna. ena, zračna, meblovana soba vSn.m v sredini mesta se odda takoj v najem. — Naslov pove naše upravništvo. vanje. — Naslov pove naše upravništvo. Proda se v Bukcvici veliko hišo ložečo tik državne ceste 5 minut oddaljeno od železnice. K hiši spada obsežen vrt, 1 njiva ztnilje in vinograd. Ugodni plačilni pogoji. — Naslov: Petronio, Bukovica. [iva oijakuli dve pspndični,;:, ffiSS stanovanje T ulici Codelli št. 10. L'-in ali riuo l/anfiiriatinii se sPrei,ne ml fcllu ali UiC IVdllUIUdllllJI stanovanje in brano. — Kje pove naše upravništvo. SprejmeTse na stanovanje in hrano :> ali 3 dijake iz boljše družine. - Naslov pove naše upravništvo. j Dobra uradniška družina aJSSft«6.1^ i vanje. Zdrava solnčna soba, izborna domača j Urana, strogo nadzorovanje, šola blizu. Mesečna ; plača 52 kron. — Naslov pove naše upravništvo. J Gorica- ulica Morelli št. 12 - Gorica. Vsakovrstni sodi škafi za pranj*', navadni skali, »rente za vino, leseni eepi in navadni z a maski, asbestovi žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest, masa zx filtriranje se dobi v zal si vsakovrstnih kletnih pretetov E. Bregant Gorica - ulica Morelli št. 12 - Gorica :&m~ Šolske knjige za vse šole prodaja ---••- Knjigarna i MršM, - »Trgovski Dom".j - v »Goriški tiskarni" se priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, registrov, brošur itd. zagotavlja lično delo in dobro postrežbo po zmerni -----ceni. ~— Radi opustitve vinske trgovine proda se več vinske ' posode od 1-70 hI po nizki ceni. Ljubljana, Prisojna ulica št. 5. Grajzerjevi nasledniki. Anton Fotafzky v Goric. naslednik Jas. Terpln. Na sredi Bsftelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevalifa ntnberifcoga le drtbaegi fetift ter tktili, prsjft Ib nitij. POTREBŠČINE la pisarniee, kadile* in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojašs in tievlfatfa. STetinJIcc. — &ožn1 *©„<»!. — »»Sne knjtilee, tišna obuvala m yse Isfns Jase. Posebnost: Semena m zmajava, trava is ialalja. Najbolje c^rMjeKa valoga za kramarje, biofinjarjo, prodajalce po sejmih in krgib ff-r na daželi. * »*- 8___ lako se obranimo želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje Človeštvo, se pride vspcSr ter se jim moro energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja Dr. Bngel-nov nektar. moCan želodec in dobra prebava, tvorijo temelj zdravem telesu. Kdor hoč-ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' mi vspehih sloviti roje s.lravjV Dr. Engel-nov nektar. Ta pijana, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliv vestnega izdelovanja jako, dobrodelno na prebavo l>ki želodčni liker, ozironi ter nima nikakih Škodljivih posledic". Zdravi aH bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vsbndljivo na tvoritev Zato se priporoča vžitek vsi iA sv- >jetra žel hI C ilo vino drav okov u. N •kur - Dr. Bngel-novega nektarja vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam. teZki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količin? bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. zubranjujo torej nespečnost, dn j iH ševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po :t Iv in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: r. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm, Palma, Uervinjan. Oglej, Fiumičei, Urade?.. Sežana. Vipivr.. Pogojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih iJuriŠko-lfradiščanski- in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici X ali več steklenic nektarja pi> originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! udlikovana pekarija ia sladfiiftaraa Karol Draščik v Gorici na Korny v (lastni hiil) zvrfitije naročila vsakovrstnega tudf najff nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vin« In llk«?J« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča ao slavnemu občinstvu m mnogc-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo iw^ po Jako zmernih cenah. ""*® Zahtevajte izrecni Dr. Engel-nov nektar. ~ Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos -J0O. vi.M malmra L00, vinski Strkljaj ."i0. glicerina 100. črno vino 100. sok jerebike Kjo. rrešnjev sok -2'ii> brinje 80 in mnogo drugih zeljišč. Te zcstavine se pomešajo. ' •> vValilperle hnz alkohola Edini izilelovatelj napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — Postavno zavarovano. -- Zdravniško priporočeno. moriti LBni, Briinn-HnssoiDitz. ~n*i 4& fir.. Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte ^Primorka" Na prodaj so v Gorici: v knjigami A, Gnhv»ioh, Gosposkn ulic« »t. 7, tpffoviui €hmpnvtUm u» Travniku 5t. 24, v t »lutkam i Sar- djiijii«, GoBpoaka ull€»a, v Holkaitu: iolmkaraiR Aailfej Učen, v Kojskem; trgovina Karol licitariUč. 5$* » il««««««««W««««««««««««««««9««9^«ffi W^^.prl|^^^^yy ^ Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Baijel-u Gorica Stolno ulica 2-4. Mehanična delavnica. Prodala tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih Švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se siara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrljone itd. 098911 68