DOLENJSKI list - št. 15 (1496) - 13 . aprila 1978
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.	Novo mesto, 13. aprila 1978				P St. 10
1 ■■■■ ■■■ ■" — 	...		
VSEBINA
OBČINA TREBNJE:
107. Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
108. Odlok o obsegu komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje, o višini prispevkov za komunalno ureditev stavbnega zemljišča in pogojih za zunanjo ureditev okolice objektov
109. Poročilo o izidu volitev za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje na volitvah, ki so bile 12. marca 1978
OBČINA KRŠKO:
110. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Krško
111. Sklep o imenovanju direktorja Šolskega centra Krško
OBČINA METLIKA:
112. Popravek OBČINA RIBNICA:
113. Popravek objave št. 102 od 31. marca 1978
Občina Trebnje
3
so
N>
107.
Na podlagi 3., 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 155. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1978 sprejela
ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v občini Trebnje v me-jah določb zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: zakon), tega odloka in drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona.
Da si zagotove hitrejši, eko-nomičnejši in skladnejši razvoj naselij ter izboljšanje svojih komunalnih razmer, sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume.
2.	člen
Za stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, ki
je po urbanističnem in zazidalnem načrtu ali po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo in tisto zemljišče, za katerega je izdano lokacijsko dovoljenje.
II.	UPRAVLJANJE S
STAVBNIM ZEMLJIŠČEM 3.. člen
Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni skupnosti občine Trebnje, enoti za upravljanje s stavbnimi zemljišči ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge pravice v zvezi z upravljanjem stavbnega zemljišča, za katere je pristojna na podlagi zakona in tega odloka.
4.	člen
Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem tako, da izvršuje naloge, ki so navedene v 4. členu zakona, poleg tega pa še:
— razpisuje natečaje za oddajo v uporabo urejenega ali delno urejenega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini;
— skrbi za organiziranje in vodenje zbirnega katastra komunalnih naprav;
— pripravlja in sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča, ki temeljijo na razvojnih načrtih temeljnih in drugih "organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, samo-
upravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in občine ter jih predlaga v ' potrditev občinski skupščini.
IH.	FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN NA OBMOČJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NAČRTOM
5.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča na obočjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se financira zlasti iz naslednjih virov:
— sredstva investitorjev;
— sredstva, ki jih zagotavlja komunalna skupnost,
— sredstva organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena;
— sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za
-	financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav;
— del sredstev iz prodaje stavbnih zemljišč;
— sredstva, ki jih po posebnih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, stanovanjske zadruge in občani;
— nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
— sredstva iz prispevkov, ki
jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina;
-	druga sredstva.
IV.	NAČIN, POGOJI IN POSTOPEK ODDAJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA, KI SE UREJA Z URBANISTIČNIM IN ZAZIDALNIM NAČRTOM
6. člen
Stavbna zemljišča v družbeni lasti oddaja v uporabo upravljalec z javnim natečajem ali brez javnega natečaja, neposredno s pogodbo.
7. člen
Razpis javnega natečaja se objavi v glasilu Dolenjski list.
8. člen
Razpis javnega natečaja obsega:
1. zemljiškoknjižne podatke stavbnega zemljišča
2. podatke o zazidavi stavbnega zemljišča
3. rok za začetek in dokončanje gradnje
4. izklicno ceno
5. rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in stroškov urejanja stavbnega zemljišča
6. podatke o višini varščine
7. rok za vložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 1 15 dni od objave razprave
8. določilo, da imajo posebne ugodnosti pri plačilu ponudniki z nizkimi osebnimi dohodki, borci NOV ter člani stanovanjske zadruge
9. določilo, da se dokončna komunalna ureditev dogovori s posebno pogodbo.
9. člen
Javni natečaj izvede tričlanska komisija. Vsi člani komisije imajo namestnike.
Dva člana komisije in njuna namestnika imenuje komunalna skupnost, tretjega člana komisije in njegovega namestnika pa izvršni svet SO.
10. člen Predsednik komisije seznani
udeležence pred licitacijo s pogoji objavljenega javnega natečaja in z morebitnimi dodatnimi pogoji. Objavljenih pogojev na licitaciji ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati.
11. člen Ponudnik mora ponuditi
kupnino, ki je enaka najmanj izklicni ceni.
Vsak naslednji ponudnik mora ponuditi najmanj tako kupnino, ki je višja od prejšnje ponudbe za 1.000 din po stavbni parceli. Nižje ponudbe se ne upoštevajo.
12. člen Stavbno zemljišče se odda
zadnjemu ponudniku, če po njegovi ustni ponudbi, ki jo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi, ostali ponudniki ne dajo višje ponudbe.
13. člen Upravljalec mora o izboru
obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsakdo, ki se je udeležil natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalca, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je potekel rok za ugovore.
Odločitev organa iz prejšnjega odstavka lahko vsak, ki mu ugovor ni bil pozitivno rešen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču, najpozneje v roku 30 dni po rešitvi ugovora, oziroma ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor.
14. člen
Po pravnomočnosti odločitve o oddaji stavbnega zemljišča na javnem natečaju skleneta upravljalec in investitor pogodbo.
Občanom z manjšimi osebnimi dohodki, pri katerih' dohodek na člana gospodinjstva ne presega poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, borcem narodnoosvobodilne vojne in občanom, ki gradijo
družinske hiše v okviru stanovanjske zadruge, se lahko začasno odloži plačilo odškodnine za zemljišče in prispevka za komunalno urejanje, vendar največ za dobo 1 leta.
Za začasno odložitev plačila mora ponudnik sam zaprositi in predložiti ustrezna dokazila.
15. člen
Vplačana varščina se prido-
bitelju stavbnega zemljišča všteje v kupnino, ostalim udeležencem natečaja, ki niso uspeli, pa se varščina vme, najpozneje v roku 15 dni po pravnomočnosti odločitve o oddaji stavbnega zemljišča.
Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vme.
16. člen
Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče, ki je potrebno:
- za graditev komunalnih objetkov in naprav, objektov za potrebe ljudske obrambe, gradnjo nadomestnih objektov v zvezi z naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo,
— za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve,
— graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge,
- za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja ter zemljišče, kije potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje ipd.).
17. člen
V	kolikor na stavbnem zemljišču niso zgrajeni vsi komunalni objekti v skladu z urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom, mora investitor predhodno skleniti z upravljalcem pogodbo, s katero določita v skladu s programom in zazidalnim načrtom način in roke za izgradnjo manjkajočih komunalnih objektov.
V.	UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN OBMOČJIH, KI SE UREJAJO Z
URBANISTIČNIM REDOM
18. člen
Posamezna stavbna zemljišča
v krajih in na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom in so družbeno pomembna, upravlja in oddaja pristojna krajevna skupnost po določilih tega odloka. Krajevna skupnost pa lahko s pogodbo prenese upravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in od-
dajanja stavbnega zemljišča na komunalno skupnost.
19. člen
Stavbno zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom, se šteje za urejeno:
— če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje,
— če je urejena preskrba s pitno vodo,
— če je urejena preskrba z električno energijo.
20. člen
Planiranje urejanja stavbnega
zemljišča, ki se ureja po urbanističnem redu, temelji na srednjeročnih planih in letnih programih krajevne skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in občine.
21. člen
Stavbna zemljišča, ki se urejajo z urbanističnim redom in so družbena lastnina, se oddajajo v uporabo po določilih tega odloka.
22. člen
Investitor, ki pridobi stavbno
zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati krajevni skupnosti prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa se investitor in krajevna skupnost lahko dogovorita, da bo investitor v celoti sam financiral ureditev stavbnega zemljišča.
23. člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katerega skrbi krajevna skupnost, so zlasti naslednji:
— sredstva investitorjev
— sredstva krajevne skup- \ nosti
— sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo organizacije združenega dela in občani
— sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu prispeva samoupravna komunalna skupnost krajevni skupnosti
— nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
— druga sredstva.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Do ustanovitve enote komunalne skupnosti za upravljenje s stavbnim zemljiščem upravlja s stavbnim zemljiščem občina.
25. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/67, 28/69).
26.	člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-01/78-10 Datum: 30. 3. 1978
Predsednik skupščine občine: SLAVKO KRŽAN, 1. r.
108.
Na podlagi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni Ust SRS, št. 7/77), zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni Ust SRS, št. 24/75) ter 155. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1978 sprejela
ODLOK o obsegu komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Trebnje, o višini prispevka za komunalno ureditev stavbnega zemljišča in pogojih za zunanjo ureditev okoUce objektov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa obseg komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, kriterije za izračun in plačilo višine komunalnega prispevka za urejanje stavbnih zemljišč in ureditev okoUce objektov v naseljih občine Trebnje.
II. KOMUNALNA UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
2. člen
V	občini Trebnje se glede na obseg komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča določijo tri kategorije urejenosti stavbnega zemljišča:
I. kategorija obsega: napeljavo elektrike v kabelski izvedbi, napeljavo vodovoda, kanaU-zacije, javne razsvetljave ter ureditev asfaltiranih cest z robniki in pločniki;
II. kategorija obsega: napeljavo elektrike, vodovoda, kanalizacije ter ureditev cest delno
v	asfaltni izvedbi ter delno v makadamu;
III. kategorija obsega: napeljavo elektrike in vodovoda; priključitev na triprekatno greznično jamo ter ureditev cest v makadamski izvedbi.
3. člen
Stavbna zemljišča v krajih in območjih, ki se urejajo z urbanističnim aU zazidalnim načrtom, ureja Samoupravna ko-
munalna skupnost občine Trebnje. Stavbna zemljišča, ki se urejajo z urbanističnim redom, pa ureja krajevna skupnost.
Komunalna oziroma krajevna skupnost lahko s pogodbo poveri posamezna strokovna dela posebni, za taka dela usposobljeni organizaciji združenega de-
^	4.	člen
Investitor, ki bo gradil na novem, še nezazidanem stavbnem zemljišču na območju, ki se ureja z urbanističnim ali zazidalnim načrtom in v obstoječih, že zazidanih naseljih, za katera zazidalni načrt ni izdelan (dopolnilna gradnja), mora skleniti pogodbo o komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Trebnje. Investitor, id bo gradil v naselju, ki se ureja z urbanističnim redom, pa sklene pogodbo o komunalni opremljenosti s krajevno skupnostjo.
5. člen
Pooblaščena organizacija za izdelavo zazidalnih načrtov mora pri izdelavi le-te h upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti po tem odloku.
UL PRISPEVEK ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
6. člen
Samoupravna komunalna skupnost oziroma krajevna skupnost mora stavbno zemljišče iz drugega člena tega odloka dokončno komunalno urediti pred oddajo stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo.
7. člen
Izjemoma lahko komunalna oziroma krajevna skupnost odda investitorju v uporabo za gradnjo delno urejeno stavbno zemljišče s pogojem, da se investitor s posebno pogodbo zaveže, da bo' na lastne stroške v sporazumno določenem roku zgradil manjkajoče komunalne objekte in naprave:
Sporazumno določen rok ne sme biti daljši od dveh let. V vsakem primeru pa morajo biti zgrajeni vsi komunalni objekti in naprave pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki ga investitor gradi.
8. člen
Investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje.
9. člen
Prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča se ne plača v primem gradnje nadomestnega stanovanjskega in poslovnega objekta, če je
obstoječi objekt že ustrezno komunalno opremljen.
Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja novega stanovanjskega ali poslovnega objekta v primerih, če je obstoječi objekt prizadet ob elementarnih nesrečah, ko gre za rušenje objekta zaradi gradnje širšega družbenega interesa (ceste, kompleksna stanovanjska in druga graditev) in ko želi občan zaradi starosti ali nefunkcionalnosti zgradbe zgraditi nov objekt (novo hišo ah poslovni prostor).
Oprostitev plačila komunalnega prispevka iz prvega in drugega odstavka tega člena ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za več kot 50% presega tlorisno površino prostorov prejšnjega objekta.
Ce novo zgrajeni stanovanjski ali poslovni objekt za več kot 50 % presega tlorisno površino prejšnjega objekta, plača investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča v sorazmerju s povečanjem tlorisnih površin stanovanjskega ah poslovnega objekta.
Investitorji, ki izkoristijo ugodnost tega člena, morajo v roku treh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja ah vselit-
vi	v nov stanovanjski objekt, starega porušiti in odstraniti ves material ter okolico primemo urediti.
10. člen Investitor mora k vlogi za izdajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja predložiti pogodbo o komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča ah soglasje, iz katerega izhaja, da je oproščen plačila prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča.
IV.	VIŠINA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
11. člen Investitor je dolžan povrniti
komunalni ali krajevni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena.
Investitor stanovanjskega objekta ah objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača komunalni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjene za skupno rabo.
12. člen Sorazmerni del stroškov po
prejšnjem členu se določi na
podlagi poprečnih stroškov za zgraditev omrežja komunalnih objektov in naprav glede na njihov pomen in rabo na določenem območju.
Poprečnii stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne površine stavbe.
Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča so investotorji dolžni plačati delež, ki ga določi komunalna skupnost. t
13. člen
Višina prispevka za komunalno urejeno stavbno zemljišče v obstoječih, že zazidanih naseljih ah soseskah se določi na podlagi poprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč naselja ali soseske tega naselja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom. Višino prispevka določi komunalna oziroma krajevna skupnost s soglasjem občinske skupščine.
14. člen
V	kolikor see zaradi specifičnosti lokacije objekta po prejšnjem členu s poprečnimi stroški ne more pokriti popolna opremljenost stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost takega zemljišča določi z izračunom dejanskih stroškov komunalne opremljenosti.
15. člen
Prispevek za komunalno
opremljenost zemljišč v naseljih, ki se urejajo z urbanistični redom, se določi na podlagi dejanskih stroškov komunalne opremljenosti, ki jo določa ta odlok.
16. člen
Investitor je dolžan plačati
stroške za urejanje stavbnega zemljišča ob podpisu pogodbe.
Komunalna skupnost lahko investitorju odloži plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča ali pa se z njim dogovori, da bo stroške odplačeval na obroke; odlog plačila oz. odplačevanja posojila ne more trajati več kot 2 leti.
Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo aU gradijo stanovanja v kompleksu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih, tako da plačajo celoten znesek v štirih letih, ko je nastopila njihova obveznost plačila po pogodbi, sklenjeni s samoupravno komunalno skupnostjo.
17. člen Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, izračunani po določbah zakona in tega odloka, mora skleniti z upravljalcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je oziroma mu je bila kot bivšemu lastniku po posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje.
18. člen Investitor, uporabnik ah lastnik objekta je dolžan plačati sorazmeren del stroškov za komunalne objkte in naprave, ki jih je komunalna skupnost v skladu z zazidalnim načrtom oz. urbanističnim redom neknadno zgradila oziroma jih je zgradila potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo.
19. člen
Vsak investicijski elaborat za stanovanjski blok, stolpič ali drug stanovanjski objekt za industrijski objekt ali javno zgradbo mora vsebovati projekt ureditve okolice ter je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
V.	UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV
20. člen Investitorji družbenih in zasebnih objektov, stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo urediti okolico objekta, preden zaprosijo za uporabo dovoljenja.
21. člen
Pogoji za zunanjo ureditev objekta se določajo z zazidalnim načrtom in morajo biti vsebovani v gradbenem dovoljenju.
Za objekte v naselju, ki se ureja z urbanističnim redom, se pogoji za zunanjo ureditev določijo na lokacijski obravnavi.
Organizacija, pooblaščena za izdelavo lokacijske dokumentacije, mora pri izdelavi iste upoštevati pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
VI.	KONČNE DOLOČBE
22. člen Izvajanje določil tega odloka
nadzoruje medobčinska gradbena in komunalna inšpekcija.
23. člen Sredstva, ki jih komunalna
skupnost dobi z urejanjem stavbnega zemljišča, se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za kritje stroškov dejavnosti komunalne skupnosti.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skuščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420—01/78—10 Datum: 30. 3. 1978
Predsednik SLAVKO KRŽAN, 1. r.
109.
Na podlagi 82. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št 24/77) daje občinska volilna komisija Trebnje po ugotovitvi glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine Trebnje, ki je bilo dne 12. marca 1978, naslednje
POROČILO o izidu volitev za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje na volitvah, ki so bile 12. marca 1978
Izid volitev je naslednji:
1. Na območju občine Trebnje je vpisanih v volilne imenike 11.680 volivcev, od tega jih je 187 na delu v tujini, torej se na podlagi 170. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine upošteva za volilni izid 11.493 delegatov oziroma
11.496, ker so 3 volivci volili s potrdili.
2. Na 78 voliščih je glasovalo 10.906 volivcev, 131 volivcev je glasovalo po pošti; skupaj je glasovalo 11.037 volivcev.
3. Za kandidatno listo je bilo oddanih 9.124 glasov.
4. Proti kandidatni'listi je glasovalo 946 volivcev.
5. Neveljavnih glasovnic je bilo 967.
6. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov:
1. kandidat Franc ANŽLO-VAR	9100
2. kandidat Ciril BUKOVEC
9108
3. kandidat Cvetka DVORNIK
9095
4. kandidat Silvo FILIPIČ
9099
5. kandidat Željko GRIČAR
9099
6. kandidat Dragica GRUBIŠA
9098
7. kandidat Milan KONESTA-BO	9095
8. kandidat Stanislava KRAMER	9100
9. kandidat Milan KRANJC
9105
10. kandidat Anton KRESE
_ 9087
11. kandidat Rudi KROŠL
9086
12. kandidat Stane MIKLIČ
9097
13. kandidat Anka OSTANEK
9066
14. kandidat Janez OVEN
9034
15. kandidat Ivanka PAVLIN
9036
16. kandidat Tomaž PLAZ AR
9026
17. kandidat Peter PODOBNIK
9044
18. kandidat	Vladimir
SILVESTER	9040
19. kandidat Igor SLAK 9050
20. kandidat Jože TOMAŽIN
9049
21. kandidat Ivan VOVK 9047
22. kandidat Alenka ZAJC
9047
23. kandidat Ivan ZAJC 9053
24. kandidat Janez ZAJC 9041
25. kandidat Tone ŽIBERT
8931
7.	Občinska volilna komisija Trebnje ugotavlja, da je večina delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico, glasovalo za kandidatno listo in sta bili na tej listi izvoljeni več kot dve tretjini vseh kandidatov, zato je lista kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Trebnje sprejeta.
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
V	Trebnjem, 22. marca 1978 Številka: 013-01/78-10
Predsednik: JANEZ GARTNAR, L r.
tajnik:
MARIJA GRDEN, 1. r.
člani:
MILENA SLAPNIČAR, L r. REZKA UHAN, 1. r. IVAN KOS, 1. r.
Občina Krško
110.
Na podlagi 6. in, 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št 21-224/74, 39-468/74,	5-180/76,
10—381/76. 31-1393/76) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 31.
3.	1978 in na seji zbora Krajevnih skupnosti dne 31. 3. 1978 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Krško
1.	člen
V	odloku o davkih občanov občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št .5—45/76, 5-58/77 in 32-353/77) se 5. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejav-
nosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah in skupinah katastrskih občin, in sicer:
- v II. skupini katastrskih občin
7,5%
- v III. skupini katastrskih občin
4,6%
- v IV. skupini katastrskih občin
2,5%
Davek se obračuna po stopnji, ki veja za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Poleg davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku tega člena plačujejo lastniki zemljišč, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali niso zdravstveno in pokojniilsko zavarovani kot kooperanti, dodatno (kompenzacijsko) stopnjo v višini 6 % od katastrskega dohodka negozdnih površin.
Občinski davek od osebnega dohodka iz gozdov se plačuje od cene lesa na panju v višini 23%.
Lastniki zemljišč, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kooperanti, plačujejo dodatno (kompenzacijsko) stopnjo v višini 24 % od vrednosti lesa na panju.
Pristojni občmski upravni organ davčne službe lahko na prošnjo zavezanca oprosti plačila davka od osebnega dohodka od gozdov tiste zavezance, ki les podarijo za javne namene, ga uporabijo za lastne potrebe ali ga podarijo drugim oškodovancem v primeru elementarne nezgode.
2. člen
V 7. členu se v drugem odstavku znesek „3.000.-. din“ nadomesti z zneskom „15.000.— din“ in v tretjem odstavku znesek „2.000.- din“ z zneskom „10.000.- din“.
3. člen
V 8. členu se znesek „od 100
—	500 dinarjev" nadomesti z zneskom „do 2.400.- din“.
4. člen
V	9. členu se v petem odstavku znesek „2.000.- din“ nadomesti z zneskom „5.000.— din“.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Številka: 1-422-17/78
Datum: 31. 3.1978
Predsednik občinske skupščine Krško SILVO GORENC, L r.
111.
Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št 20-113/70) in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 31. marca 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1978 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1978 sprejela
SKLEP o imenovanju direktorja Šolskega centra Kiško I.
Alojz ŠTIH, direktor Šolskega centra Krško, se ponovno imenuje za direktorja Šolskega centra Krško za naslednje 4-let-no obdobje.
n.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1—III—71/77
Datum: 31. marca 1978
Predsednik občinske skupščine Krško: SILVO GORENC, 1. r.
Občina Metlika
112.
POPRAVEK
V objavi o izidu glasovanja v družbenopolitični zbor SOb Metlika (Skupščinski Dolenjski list št 8/78) se je pri prepisovanju imena kandidata pod zap. štev. 11 vrinila napaka. Pravilno se glasi:
„11. NEMANIČ Jože — Bo-žakovo“.
Strokovna služba SOb Metlika
Občina Ribnica
113.
POPRAVEK OBJAVE ŠT. 102
V objavljenih izidih glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 9/1978 od 31. marca 1978) je prišlo do napačnega izračuna rezultatov pri dveh izvoljenih delegatih. Pravilno število glasov se glasi za izvoljena delegata:
- Slavka Češarek	6.579
- Alojz Zbašnik	6.579
Ribnica. 7.4. 1978
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA RIBNICA
3
so
DOLENJSKI LIST - št. 15 (1496) - 13. aprila 1978