PiruhL Spisal Jos. Premk. Skaro zunaj vasi \e stala Žungarj8va hiSa, nekoliko v bregu, tako, da «e je videlo 6ez yso vas in še dalefi Jja po okrajni cesti, ki se je vila med .'^elenimi travniki, kakor bela kača. Slari vaščani so govorili — no pa anorda nf bilo res; zanikati sicer ne imorem, trditi pa tudi ne, pravili so namreč, da je bil ded Zungarjevega gospodarja takorekoč — bera6 in še večji nepridiprav, potepuh celo in rokovujaž. Malo je po naši domovini rokov njaških potomcev, ampak o Zungarju se je govorilo tako. Bajtar je bil in rokovnjaf — rokomavh, ki je ukradel, kar je dosegel — tako je vedno dejal slari Jernej. Prirokovnjačil je denar, pqjera pa je zjdal tisto hišo zunaj vaei, ker ga je bilo bojda sram prebivati med spodobnimi in poštenimi sovaSčani. Drngi so govorili prav tako, a veliko jih je zopet bilo, ki niso vedeli o 2unger»evih prav nift slabepa. Naj že bo pretnklost ^ungarjeve rodovine taka ali aka, rasnica pa je, da je bila 2ungarjeva Rozaltka tako zalo in brhko dekle, da bi bila vsaka rada zamenjala svojo lepoto z njo, pa da so bili njeni dedi in ocetje sami rojkovnjači. ' 17 let je imela takrat Rozalika. V, lice je bDa nekoliko zagorela, a izpod .gostih, črnih obrvi je metalo nevarne puščice dvoje velikih in. tako zagonetno globokih oči, da se ni kmalu reS*.l, kdor se je zagl dal vanje. Daleč ix>jcrog je slovela Rozalikina lepota, Pred oerkvijo so jo ogovarjali vaSki fantje kar vpričo Bvojih Ijubic in marsikdo je stopil za njo, a vrnil se je žalosten: RozaTika je bila ponosna. Ponofii pa so pod njeno okno kar romali; drug drugega so podili s poleni in gorjačami. ATco se je zgodil kak pretep, bilo ;e gotovo v bližini Zungarjeve hiše, }ako da je naposlsd moraia pobegniti i?ozalika pred sitneži v podstrešno iebico. Ampak fudi to ni dosti pomagftio. Od vseh krajev in konoev so priromale lestve tja do podstrešnega okna, kjer so cveteli tisti le;>i nageini. Vsak je prišel s svojo lo."trico in ne koč sp. je zgodilo, nad čemer se jo *a^un deklet sraejala vsa vas1: fantje so s stepli, a v tistem hipu je nesreCa )rinesla mimo hiše dva orožnika, da so lantje pobegnili: zjutraj} pa so gleriali vaščani Zungarjevo hiSo zabaricadirano od mnogih lestev in dosti so irrieli posla gospodarji, da so si izbraK ::jpet vsak svojo. Ali ko so naposled uvideli, da j« i?ozalika le neizprosljiva, so jo nekoiiko opustili, a skrivoma je še marsikomu hrepenelo sroe tja v Zungarjevo hišo . . . Naposled pa se Je zvedelo, da Rozalika vendar ni talca, kot se je mislilo, ampak da jih je zavračala samo T-adi tega, ker je že imela svojega faata. To jih je razjezilo tem bolj, ker ta ;'rance, ki ga je Ijubila, ni bil iz njihove vasi, ampak iz sosedne* dasi jo bila vse ena fara. Tudi ni bil bogve kako premožen, a lep fant je bil, to so rau ni raoglo odreči — in to je bilo Kozaliki vso! Ljubila sta se na tihem že skoraj ono leto, dasi sta se sestajala redko. Ali Rozalika jo že dobila vzrok, da ie pohiteia iz polja bol] ob njivah, kjor ie delal France, ta pa je tudi mnog<)krat v jutru, ko je šla Rozalika po vo- rlo, prihitel v to vas in čakal pri stn* rlenou gori v rebra skrit v grmovju* Težavna je bila faka skrivna Ijubezea, a zaradi tega bolj sladka . . . Tisto leto pa je moral na jesen k! vojakom. Kratko je bilo slovo, tam za kupom snopov sredi polja, a zato je Fiilo v srcu tem vefije hrepenenje po skorajSnjem svidenju . . . Dolga je bila potem tista zima i» zelo ji ie bilo dolg čas po njem, skrbelo jo je — kako se mu neki godi pri \ojakih . . . Pisal ji je štirikrat, j».\ ko so zopet ozeleneli traniki in je prišla pomlad, je dobila od hjega dolga i.ismo: „0 Veliki noči pridem gotovo na dopust. Težko že čakam tistega veselega Casa, ko bom požvenkljal ob' tvoji strani tam ira vasi vpričo fantov s svedo, dolgo sabljo. Vedno &e mislira nate, Rozalika! Kadar sem najbolj žalosten, pa pogledam v svoj kov<5ek, kjer še vedno hranim tisto rdefie oukrano srce, ki si mi ga prinesla od Sv. Valentina. Ali šo veS5 kak listek ,je v sredi? Dušo, srce, vse bi ti dala .Tebe edino ljubcfta Pozala,; (Koneo prih.]