^ Ptuj, torek, 6. junija 2006 letnik LIX • št. 43 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ Passat. Najbolj slovenski avto leta. Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Sport Nogomet • Za konec sezone lepa zmaga Drave Stran 7 Kolesarstvo • Ptujčani ta konec tedna nepremagljivi! Stran 8 Foto: Črtomir Goznik Gospodarstvo Ljutomer • Položili temeljni kamen za tovarno Komptech Stran 2 Po naših občinah Dornava • Tožbeni spor med Petkom in občino se nadaljuje Stran 3 Po naših občinah Hajdina • Odslej z novim občinskim središčem Stran 2 Gospodarstvo Ptuj • Še kdo danes misli na proizvodnjo Stran 4 Po naših občinah Ljutomer • Kam bodo 1. januarja 2008 vozili smeti Stran 4 Po naših občinah Po naših občinah Lovrenc • Kdaj bodo Ormož • Človek, ki železniški prehodi ga zanima neznano ustrezno zavarovani Stran 5 Stran 12 Zanimivosti Pošta Slovenije • Na uvedbo evra že pripravljeni Stran 15 Hajdina • Novi Poslovno-stanovanjski center Hajdina tudi uradno odprli Odslej tudi Hajdina z občinskim srediscem Drugi junij je bil za občino Hajdina in njene prebivalce zgodovinski dan. Tudi formalno so dobili občinsko središče, ki so ga pričeli izgrajevati že v prvem mandatu občinskega sveta nove občine Hajdina. Občina Hajdina je bila ustanovljena leta 1998. Še pred izgradnjo občinskega središča pa so si zadali cilj izgraditi najnujnejšo infrastrukturo. Občina je neposredno v izgradnjo PSC Hajdina vložila okrog 150 milijonov tolarjev proračunskega denarja. V bilanci stanja oziroma premoženjski bilanci občine pa to pomeni povečanje vrednosti za okrog 300 milijonov tolarjev. Občina Hajdina ima v novem PSC 750 m2 lepo urejenih prostorov, pridobiti pa jih namerava še 80 za potrebe zobozdravstvene ambulante. Foto: Črtomir Goznik Društva žena in deklet občine Hajdina so v novem občinskem objektu dobila lep razstavni prostor. Z ročnimi deli in drugimi izdelki, ki so jih ustvarile v zimskem času, se na razstavi predstavljajo članice Društva žena in deklet Hajdina, Društva žena in deklet Ge-rečja vas, Društva žensk Hajdoše in Društva gospodinj Draženci. Uvodnik Koliko žrtev bo še potrebno? Čeprav smo se s problematiko nezavarovanih železniških prehodov v Sloveniji resneje srečevali že pred 20 leti, ko so na Slovenskih železnicah pripravili celo poseben program ukinjanja nekaterih najbolj kritičnih križanj ceste z železnico, je v zadnjem času zaradi novih smrtnih žrtev v Depali vasi in v Pongrcah na našem območju zadeva spet prešla v ospredje. Zal šele sedaj, kajti človek enostavno ne razume, zakaj je potrebno toliko človeških življenj, da se je vendarle spet nekaj premaknilo. Zaradi protestne zapore enega od smrtno nevarnih prehodov pri Domžalah je zadeva prišla celo v parlament. Naravnost osupljiv je podatek prometnega ministrstva, da je od974 cestno-železniških križanj v Sloveniji z železniškimi zapornicami zavarovanih le 52 prehodov, da je z avtomatsko rdečo utripajočo lučjo opremljenih le 275 takih, še vedno smrtno nevarnih križanj, kar 647pa jih je praktično nezavarovanih, saj so opremljeni le z andrejevim križem. Vsekakor s takim stanjem ne moremo biti zadovoljni, čeprav se tega zavedajo tudi v prometnem ministrstvu in čeprav je bila lani izdelana študija, ki je določila prioritete ter določila celo seznam 100 najbolj kritičnih križanj, na katerih je potrebno prednostno spremeniti način zavarovanja. Tudi ministrstvo se zaveda, da študija sama po sebi problema ne more rešiti, saj predstavlja le podlago za proces, ki bo trajal več let in bo tudi zelo drag. Neverjetna je tudi ugotovitev, da lani v Sloveniji nismo zavarovali niti enega cestno-železniške-ga prehoda ter da tudi letos v državnem proračunu ni predvidenih posebnih sredstev za tovrstne investicije. Nekaj malega se obeta le iz sredstev po zakonu o poroštvu, s čimer bi lahko do leta 2007 uredili 45 nivojskih križanj. Po protestni zapori železniškega prehoda v Depali vasi, kjer je ugasnilo življenje matere štirih otrok, se je pod pritiskom ogorčenih krajanov zganila tamkajšnja lokalna skupnost in obljubila, da bo sredstva za postavitev enih zapornic zagotovila sama. Tudi po tragični smrti dveh domačinov sredi prejšnjega meseca v Pongrcah se je zaradi pritiska krajanov zganila lokalna skupnost, saj je občina Kidričevo o tej problematiki v petek pripravila problemski posvet. Pa žal od najodgovornejših predstavnikov Agencije za železniški promet, razen nekaj obljub, ni dobila konkretnega odgovora, kdaj bo kateri od najbolj kritičnih prehodov zavarovan z zapornicami. Ce velja podatek, da je za postavitev enih avtomatskih zapornic potrebnih okoli 25 milijonov tolarjev in če se bomo reševanja problematike lotevali z dosedanjim "tempom", potem me zelo skrbi; kajti samo po sebi se pojavlja vprašanje, koliko človeških življenj bo še potrebno, da se bo vendarle našel denar tudi za to. Mar ni neprecenljivo že eno samo človeško življenje? Martin Ozmec Po uspešno izvedenem javnem razpisu za izgradnjo Po-slovno-stanovanjskega centra Hajdina so v t. i. finančnem in izvedbenem konzorciju sodelovali občina Hajdina, Mercator SVS, d. d., Ptuj, Pošta Slovenije ter glavni investitor in izvajalec del GIC Gradnje Rogaška Slatina. Arhitekt in projektant zgradbe in okolice je Branko Čepič. Sama gradnja se je pričela pozno jeseni leta 2004. »Projekt smo želeli izpeljati iz ekonomskega in gospodarskega vidika na najracionalnejši način, da ne rečem na najcenejši možni način. Od nakupa osnovnega zemljišča je gradnja vseskozi do danes potekala na transparenten in primerljiv način. Vsa dokumentacija je na vpogled računskemu sodišču, revizijski hiši in drugim organom nadzora. S to izgradnjo dobivamo v občino Hajdina vsebino, ki jo imajo nekatere lokalne skupnosti že desetletja in več. Naj služijo današnjim in jutrišnjim rodovom,« je na petkovi osrednji prireditvi ob formalnem odprtju novega PSC Hajdina povedal župan občine Hajdina. V okolici objekta je danes okrog 100 parkirnih mest, še do nedavnega so imeli le tri. S ponosom lahko povemo, da je severno-vzhodni del PSC praktično zaključen, jugovzhodni del z veduto proti cerkvi pa bomo zaključili v letu 2007 in še kasneje, odvisno od razpoložljivih sredstev, pa je v petek med drugim po- vedal predsednik komisije za izgradnjo PSC Hajdina Janko Merc. Postavili bodo tudi fontano po projektu prvega častnega občana občine Hajdina akademskega kiparja in restav-ratorja Viktorja Gojkoviča. Na zahodnem delu PSC pa bo v prihodnjih letih zgrajenih 25 zasebnih hiš. Uradno odprtje novega PSC Hajdina je pospremil bogat kulturno-zabavni program. MG Foto: Črtomir Goznik Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič med slavnostnim govorom, ki so mu sledili govori predsednika komisije za izgradnjo PSC Janka Merca, ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, direktorja uprave Mercatorja SVS, d. d., Ptuj, Sama Gorjupa, direktorice ZD Ptuj Metke Petek Uhan, direktorja Pošte Slovenije, PE Maribor, Borisa Zupanca, poslancev v DZ Branka Mariniča in Franca Pukšiča ter gostinca iz nove picerije Moškon Iva Rajha. Blagoslov je opravil župnik fare sv. Martina naddekan Marijan Fesel. Sledil je večurni kulturno-zabavni program, ki se je zaradi slabega vremena končal ob 20. uri, planirali so ga sicer do polnoči. Ljutomer • Položili temeljni kamen za tovarno Komptech Tovarna do konca tega leta Avstrijska podjetnika Josef Heissenberger in Rudi Pretzler bosta v Ljutomeru zgradila tovarno, v kateri bo od prihodnjega leta naprej mehanizacijo za okoljsko tehniko izdelovalo 50 visokokvalificiranih delavcev. Kot smo zapisali že v eni prejšnjih številk Štajerskega tednika, je bila avstrijska družba Heissenberger&Pretzler v Sloveniji registrirana leta 1995, dve leti pozneje pa je kupila proizvodni del ljutomerskega proizvajalca kmetijskih priključkov Tehnostroj, ki je bil takrat v stečaju, ter obdržala vseh 60 zaposlenih. Danes je v družbi, ki se je preimenovala v Farmtech, 138 zaposlenih, lastnika Josef He-issenberger in Rudi Pretzler pa sta se na podlagi rasti prihodkov in velikega zanimanja za proizvode odločila, da v Ljutomeru investirata še v izgradnjo ene tovarne. Podjetje Farmtech izdeluje sedaj na obstoječi lokaciji poleg komponent strojev za ekološko-tehnološko opremo znamke Komptech, ki so namenjene za potrebe koncerna, tudi stroje za kmetijski pro- gram znamke Tehnostroj in Farmtech. Obstoječe podjetje Farmtech se bo v prihodnosti pretežno posvetilo prav tako rastoči proizvodnji traktorskih prikolic in trosilnikov trdih bioloških odpadkov, nova sestrska družba Komptech okoljska tehnika pa proizvodnji okoljskega programa, to je mehanizaciji za deponije in kompostiranje. Za izgradnjo nove tovarne v Ljutomeru so lansko leto v ljutomerski industrijski coni kupili zemljišče v velikosti 3,8 hektarja, gradnjo pa bodo pričeli prihodnji mesec. Tovarna naj bi bila zgrajena do konca letošnjega leta, v začetku leta 2007 pa se bo po montaži notranje opreme pričela v novih prostorih najprej poskusna, nato pa redna proizvodnja okoljske tehnike. Za zemljišče so odšteli 44 milijonov tolarjev, komunalna infrastruktura jih je stala 85,5 milijona tolarjev. Na začetku bo v novih prostorih pričelo delati 50 visoko kvalificiranih ljudi, od tega bo več kot polovica zaposlenih na novo, glede na rast prodaje njihovih proizvodov pa pričakujejo v naslednjih letih še povečanje števila zaposlenih. Miha Šoštarič Foto: Miha Sostaric Direktorica ljutomerskih podjetij Farmtech in Komptech Sonja Rajh je skupaj z lastnikoma Josefom Heissenbergerjem in Rudijem Pretzlerjem položila temeljni kamen za gradnjo tovarne Komptech v Ljutomeru. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Dornava • Tožbeni spor med Petkom in občino se nadaljuje » Rad in lahko bi delal, pa ne morem! « Življenje vsakega človeka je sestavljeno iz lepih in grenkih trenutkov. Toda teh drugih bi lahko bilo veliko manj, če bi se ljudje znali pogovarjati, če svojih medosebnih odnosov ne bi zastrupljali s sovraštvom in bolj ali manj nesmiselnimi spori, ki se nato praviloma velikokrat dolga leta rešujejo v brezosebnih sodniških dvoranah. V njih se zadnja leta izgublja tudi življenje Janeza Petka iz Dornave. Vse skupaj se je začelo leta 2001. »Leta 1998 sem se zaposlil na občini Dornava na delovnem mestu komunalni delavec - hišnik. Čez tri leta, v začetku aprila, sem doživel hudo poškodbo pri delu. Po naročilu nadrejenega sva takrat s sodelavcem obrezovala veje na drevesih ob cesti. Bil sem na višini kakšnih šest metrov, ko sem padel in si zlomil enajsto vretence na hrbtenici. V bolniški sem bil do oktobra istega leta, potem pa sem spet začel delati na istem delovnem mestu,« začenja svojo pripoved Janez Petek. Aprila naslednje leto (2002) je Janez po odločbi ZPlZ-a dobil priznano invalidnost lll. kategorije. Pred tem je Janez Petek na občino naslovil zahtevek za izplačilo odškodnine, vendar se občina na njegov zahtevek ni odzvala. Zato je na predlog svojega odvetnika vložil tožbo, na katero je takratni pooblaščeni odvetnik občine odgovoril, da je Petek za svojo nesrečo pri delu kriv sam, kljub temu pa mu je občina nato odškodnino v višini slabe štiri milijone izplačala. »Dela sem res opravljal brez vsakega zaščitnega sredstva in brez strokovne usposobljenosti, za kar bi sicer moral poskrbeti moj delodajalec. Danes vem, da bi takšno delo glede na okoliščine moral odkloniti. Potem verjetno vsega tega, kar je sledilo in kar se še dogaja, ne bi bilo.« Na občini naj ne bi bilo (več) primernega dela ^ Janez Petek je namreč potem, ko mu je bila izdana odločba o invalidnosti, čakal, da bi mu v občini, kjer je bil zaposlen, izdali ustrezno novo delovno pogodbo ter sistematizirali novo delovno mesto, na katerem bi sicer lahko opravljal vsa lažja fizična dela. Toda pol leta po odločbi o invalidnosti takšne pogodbe s strani občine ni dobil, zato se je, kot pravi, po nasvet obrnil na lnšpektorat za delo. Inšpektor pa je ravnal, kot narekuje zakon: občini je naložil, da mora za delavca zagotoviti ustrezno delovno mesti, Janeza Petka pa poslal na čakanje, saj mu občina Dornava z obvestilom, ki je bilo zapisano že maja 2002, ni mogla zagotoviti ustreznega dela. Zanimivo pa je, da je v obrazložitvi inšpekcije zapisano še, da je delodajalec povedal, da je delavec po pridobitvi invalidnosti ostal na istem delovnem mestu hišnika, ki v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest ustreza omejitvam po odločbi ZPlZ, in da je to delovno mesto torej usklajeno z njegovo preostalo delovno zmožnostjo, da pa manjka dopolnilno mnenje ZPlZ, da je res tako. Tu bi se vsa zadeva lahko torej zaključila na dva načina: ali bi občina pridobila dopolnilno mnenje ZPlZ-a ali pa bi v občini pač na novo določili dela hišnika. Toda župan, kot pravi Petek, je vztrajal, da takšnega delovnega mesta v občini nimajo, in poskušal urediti Petkovo prezaposlitev v razvpito invalidsko podjetje Albin Promotion, po stečaju pa v AP PRO. »To se je zgodilo povsem brez moje vednosti in župan ni niti poskušal najti ustreznega dela znotraj občine zame. Mislim pa, da vsi, ne le jaz, vemo, da so v občini dela, ki jih lahko in sem jih tudi želel opravljati. Tako je zatrdil tudi tajnik občine Jožef Munda na invalidski komisiji, kamor je bil vabljen kot predstavnik delodajalca,« razlaga Petek in dodaja, da se z zaposlitvijo v AP PRO nikoli ne bi in tudi ni strinjal, kar je povedal tudi v pritožbi na takšno odločbo občine: »Vedno sem dobro opravljal svoja dela na občini, tudi ob sobotah in nedeljah, če je bilo treba. Odločba o pre-razvrstitvi v AP PRO, ki jo je izdal župan, pa je bila tudi nezakonita, saj je bila izdana pred pridobljenim mnenjem ZPlZ-a glede primernosti dela novemu delovnem mestu.« Po dobljeni tožbi Petek ponovno odpuščen ln tu se je začela tožba Petka proti občini, ki se je končala letos januarja z odločbo sodišča, da je njegov tožbeni zahtevek upravičen in da mu mora občina za ves čas nazaj poravnati nadomestilo plače ter vse prispevke, ga ponovno zaposliti na delovno mesto komunalnega delavca - hišnika (s katerega je bil lani Petek tudi uradno odpuščen), in da dokler to delovno mesto ne bo ponovno sistematizirano, Janez Petek Župan Franc Šegula: »V občini, upoštevajoč zakon, nimamo delovnega mesta, ki bi ustrezalo Petkovi invalidnosti. Zato smo mu najprej ponudili možnost redne zaposlitve, povsem ustrezajoče opisu del, ki jih lahko opravlja, v domači osnovni šoli, kasneje pa v podjetju Albin Promotion oz. AP PRO. Petek se z nobeno ponudbo ni strinjal in ju je zavrnil, čeprav je v zdravniškem spričevalu zapisano, da je delovno mesto v tem podjetju zanj povsem primerno.« čaka doma na prerazporeditev. »Občina je svoje obveznosti do mene za nazaj res poravnala, po dobljeni tožbi sem se tudi februarja oglasil na svojem delovnem mestu, a sem lahko »delal« le dobre pol ure, nakar mi je bila izročeno obvestilo o odpovedi delovnega razmerja z razlogi. Med temi je bilo navedeno, da mi je občina zagotovila ustrezno zaposlitev v AP PRO za nedoločen čas in da je bilo februarja letos s spremembami pravilnika o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi ukinjeno tudi delovno mesto komunalni delavec - čistilec, ker ni več potrebe po tovrstnih delih oz. se je njihov obseg zmanjšal. Zato tudi naj ne bi bilo več potrebe po moji stalni zaposlitvi.« V začetku letošnjega marca je temu obvestilu sledila tudi uradna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kjer so navedeni enaki razlogi za prekinitev z dopolnilom, da je delovno mesto komunalnega delavca - hišnika ukinjeno, ker ni več potrebe po nekaterih delih, delovno mesto komunalnega delavca - čistilca pa nadomeščeno z nazivom vzdrževalec okolja, kjer pa je zaradi pogodbe s Cestnim podjetjem prav tako precej zmanjšan obseg dela in ni več potrebe po stalni zaposlitvi. Drugih primernih del pa v okviru občine pač ni na razpolago, uslužbencu (Petku, op. a.) pa je bila ponujena možnost prezaposlitve ali odpravnine. Kot je še zapisano v utemeljitvi odpovedi, je Petek Janez zoper seznanitev o odpovedi ugovarjal, ker naj bi bila odpoved nezakonita, vendar pa, kot sledi v nadaljevanju utemeljitve, naj bi bilo prenehanje potreb po določenem delu iz poslovnih razlogov zakonit razlog za odpoved. Pav tako je še navedeno, da naj bi iz zdravniškega spričevala ptujskega zdravstvenega doma, izdanega lani, izhajalo, da je delovno mesto v AP PRO za Janeza Petka primerno. To podjetje je tudi poslalo občini ponudbo s pogodbo za zaposlitev. Nova tožba: odpoved naj bi bila spet nezakonita Dvomesečni odpovedni rok je Petku potekel v začetku maja, zdaj je prijavljen na borzi. Proti občini in njeni odločbi pa je preko svojega odvetnika lvana Mohorka, ki ga zastopa že ves čas, vložil novo tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki je bila posredovana tudi komisiji za pritožbe vlade RS. Kot je razumeti tožbeni zapis, je občina spet naredila napako, saj je »zmotno uporabila materialno pravne predpise, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja za Janeza Petka.« Zanj veljajo določbe ZJU, ki po zadnji spremembi, ta je že veljala v času vročitve odpovedi, določajo, da se za javne uslužbence ne smejo uporabljati določbe ZDR, ki urejajo odpoved s ponudbo nove pogodbe. ZJU za javne uslužbence celo strogo prepoveduje prenehanje delovnega razmerja s ponudbo nove zaposlitve, ne glede na to, ali je delavec invalid ali ne. Poleg tega po mnenju odvetniške pisarne Mohorko občina ni izvedla postopka premestitve in ni dovolj zgolj ugotovitev delodajalca, da za delavca ni dela, iz opisa del novo sistematiziranega delovnega mesta komunalni delavec - čistilec pa je razvidno, da gre za dela, ki jih je opravljal Petek tudi po nastanku invalidnosti. Razlogov, zakaj naj bi bila odpoved nezakonita, je še več, pa jih nima smisla naštevati ^ Kdo ima prav, bo odločalo ptujsko sodišče. Janez je doma, prijavljen na borzi, zdaj brez dohodkov, pri svojih več kot 50 letih in invalidnosti nima realne možnosti za kakšno drugo redno delo. Nedelo in sodna pota so mu krepko načeli živce, kot pravi: »Ne vem, res ne vem, zakaj je vse to potrebno. Rad bi samo delal, lahko delam in to sem povedal županu, pa ne morem. Boli me, ker je jasno, da bi praktično vsa dela, ki so sistematizirana za »vzdrževalca okolja«, lahko opravil, razen morda vzdrževanja bankin in dvigovanja res težkih bremen, kar pa je tako v domeni pogodbe s Cestnim podjetjem. Zaradi vsega tega sem osebnostno že čisto uničen, trpi vsa moja družina. Upal sem, da smo zadevo rešili januarja z dobljeno tožbo, pa kaže, da se vse začenja znova.« Župan: »Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči.« Nadvse zanimivo je, da glede medosebnih odnosov podobno razmišlja tudi župan občine Dornava Franc Šegu-la, ki pravi, da vso to tožarje-nje še zdaleč ne bi bilo potrebno, saj najgloblji vzrok leži v prepovedi dela Janezu Petku, ki jo je izdala delovna inšpekcija po njegovem klicu in obisku inšpekcije v prostorih občine: »Z gospodom Petkom je bilo lepo dogovorjeno, da po ponovnem nastopu dela leta 2002, po zaključenem bolniškem staležu, opravlja lažja dela v okviru svojega delovnega mesta, drugi delavec pa prevzema nekoliko težja. Tako je tudi bilo vse do intervencije delovne inšpekcije, ki je Petku po črki zakona prepovedala opravljati dela v okviru njegovega delovnega mesta. Žal pa v občini, pač v celoti upoštevajoč zakon, nimamo delovnega mesta, ki bi ustrezalo njegovi stopnji invalidnosti. Kurirska služba v današnjem času elektronske pošte ne pride več v poštev. Zato smo Janezu Petku najprej ponudili možnost redne zaposlitve, povsem ustrezajoče opisu del, ki jih lahko opravlja, v domači osnovni šoli, kasneje pa v podjetju Albin Promotion oz. AP PRO. Petek se z nobeno ponudbo ni strinjal in jih je zavrnil, čeprav je v zdravniškem spričevalu zapisano, da je delovno mesto v tem podjetju zanj povsem primerno. Kaj več od tega, da smo mu poiskali in ponudili najugodnejše možnosti zaposlitve na primernem delovnem mestu, občina res ni mogla storiti, saj v okviru naših del na občini nimamo in ne moremo zagotoviti takšnega dela, ki bi bilo po zakonodaji primerno in ustrezno zanj.« Franc Šegula je še povedal, da je postopek prekinitve delovnega razmerja letos izvedla pravna služba popolnoma v skladu z zakonodajo in predpisi in da so s pritožbo ter tožbo Petka seznanjeni, da pa bo na koncu pač razsojalo sodišče. Kdaj bo to, se ne ve, tako ena kot druga stran pa sta prepričani v svoj prav. Foto: SM Ptuj • Industrijska proizvodnja v Rajšpovi vse bolj ogrožena Še kdo danes misli na proizvodnjo? Orodjarstvo Ivana Šemrla se je v Rajšpovo 13 na Ptuju (industrijsko cono) iz Orešja 147 preselilo pred šestimi leti. Zaposluje 26 delavcev, s svojimi proizvodi so izključno vezani na avtomobilsko industrijo, vse v celoti prodajo v tujino. V rekonstrukcijo nekdanjih Agisovih proizvodnih prostorov so leta 2000 vložili veliko sredstev, proizvodnjo tudi delno robotizirali. Na več kot 5000 proizvodnih površinah, ki so urejene strogo namensko, imajo nameščenih 30 CNC strojev, težkih do 12 ton in več. Mesečno predelajo 300 ton materiala, ki ga je predelanega potrebno tudi odpeljati. Na Ptuju je šlo rakom žvižgat že okrog 80 odstotkov nekdanje avtomobilske industrije, po kateri je Ptuj nekoč slovel. "Ne moremo se seliti vsakih pet let in spreminjati lokacije. Ali z zdajšnjimi ukrepi želi nekdo uničiti tudi nas?" se sprašuje Ivan Šemrl, potem ko je svoje podjetje uspešno razvijal skoraj 30 let in postal upoštevanja vreden poslovni partner zahtevne tuje avtomobilske industrije. Zaradi nujnosti odločitve sprejema v zvezi z odlaganjem odpadkov z območja občine Ljutomer na deponijo v Puconcih ali deponijo v Ormožu se je na izredni seji sestal ljutomerski občinski svet. Občina Ljutomer je v preteklosti pristopila k izgradnji zbirno-sortirnega centra za odpadke Puconci ter doslej za to investicijo namenila 30 milijonov tolarjev. Iz proračuna je ljutomerska Občina za izgradnjo centra v Puconcih prispevala osem milijonov, 22 milijonov tolarjev pa je v imenu Ljutomera za center prispevalo ministrstvo za okolje iz takse za obremenjevanje okolja. Kot je navedel ljutomerski župan Jožef Špindler, naj bi se urejanje odlagališča v Puconcih s prvotnih 2,2 milijarde podražilo na 2,9 milijarde tolarjev, tako da bi iz ljutomerskega proračuna skupaj s takso morali prispevati blizu 200 milijonov tolarjev, prav tako pa ni zagotovila, da bo odlagališče do 1. januarja 2008 tudi na- red za prevzem odpadkov. Konec meseca maja je Občina Ljutomer dobila v podpis aneks številka II k medobčinski pogodbi o sofinanciranju izgradnje in obratovanja regijskega centra za odpadke Puconci, s katerim bi se zavezala, da bo do konca leta 2008 tudi poravnala vse svoje obveznosti. Obenem je na naslov Občine Ljutomer prišla tudi pobuda oziroma pismo o nameri Občine Ormož, ki poziva Ljutomer, naj pristopi k projektu izgradnje novega odlagališča v Ormožu. Za omenjeno investicijo Občini Ljutomer ne bi bilo potrebno odšteti nobenega denarja, v pismu o nameri pa je določena le cena 19.070 tolarjev za tono odpadkov ter prevzem smeti iz ljutomerske občine s 1. januarjem 2008. Prav omenjeni terminski rok je ugoden za ljutomersko občino, saj je znano, da je potrebno odlagališče oziroma smetišče ob pokopališču v Ljutomeru zapreti konec leta 2007. Po dolgi razpravi so člani S tem ko se industrijska cona v Rajšpovi spreminja v poslovno, je industrija vse bolj ogrožena. Nekdanja občinska cesta, ki je omogočala nemoten dovoz materiala s težkimi tovornjaki, je zasuta zaradi nove investicije v objekt poslovno-trgovskega centra na Ormoški, ogroženi pa so tudi na lastnem dvorišču zaradi bližnje gradnje nekega drugega objekta, ki je, kot kaže, tudi poslovne narave. Ivan Šemrl pravi, da so bili z investicijo na Ormoški seznanjeni, obiskali so jih predstavniki investitorjev, niso pa jih obiskali predstavniki mestnih oblasti, ki so ta prostor prodali, prav tako ne načrtovalci sprememb v prostoru, da bi se zanimali, kaj te spremembe prinašajo za njihovo podjetje, orodjar-stvo, ali bo nemara ta poseg kakorkoli vplival na njihovo delo. Ivan Šemrl opozarja, da so z novimi posegi v prostor industrijske cone na Rajšpovi v veliki meri ogrozili obstoj njegovega podjetja. Težka industrija ne sodi v kompleks poslovne, tega bi se morali zavedati tudi v Mestni hiši na Ptuju, kjer načrtujejo in tudi izvajajo vse spremembe v prostoru. Tuji partnerji, za katere delajo, ne upoštevajo nobenih spodrsljajev, zahteve po kvaliteti izdelave in točnosti izdobave so znane, njih ne zanima, da ima Orodjarstvo Ivana Šemrla po novem probleme z dostavo materiala in odvozom izdelkov, ker je pač nekdo v tej lokalni skupnosti zatajil. Ne zanimajo jih izgubljene ure zaradi nastale situacije, ker pač morajo zaradi dostave v bistvu ustavljati promet na sami Rajšpovi ulici. Nastalo problematiko je predstavil tudi sekretarju OOZ Ptuj Janezu Rižnarju, ki se prav tako čudi, da lahko na Ptuju, kjer je šlo po zlu že toliko industrije, nekdo, zavestno ali ne, ugonablja še tisto, kar je ostalo, s tem pa ogroža socialno varnost nekaj deset ljudi. Na Ptuju se v tem trenutku daje prednost trgovini, nihče pa na misli na to, da je potrebno najprej nekaj proizvesti, da se bo lahko živelo in da bo razvoj tekel v želeni smeri. MG Foto: Črtomir Goznik Orodjarstvo Ivana Semrla, bolje rečeno proizvodnja, Ima zaradi novogradenj v poslovne namene v Industrijski coni v Rajšpovi vse večje probleme. Dovoz materiala za potrebe njihove proizvodnje in mesečni odvoz 300 ton izdelkov je tako rekoč prestavljen na ulico. Ljutomer • Kam bodo 1. januarja 2008 vozili smeti? Puconcem ne, Ormožu da Ljutomersko smetišče bo svoja vrata zaprlo zadnji dan prihodnjega leta, nato pa naj bi smeti iz te občine vozili na območje opuščenega glinokopa, kjer odlagališče ureja občina Ormož. MČ Panorama • Seznam infrastrukturnih problemov vse daljši Za kaj bodo porabili letošnji denar, se še niso odločili V MČ Panorama so na 27. seji sveta četrti, ki je bila 16. maja, ponovno največ razpravljali o infrastrukturni problematiki. Čeprav naj bi potrdili porabo teh nekaj milijonov tolarjev, ki jih imajo letos na voljo za nujno gašenje teh problemov, so odločanje preložili. Na realizacijo pa čaka tudi večji del cestnega programa iz leta 2005. ljutomerskega občinskega sveta sprejeli, da občina Ljutomer podpira ormoško občino pri nameri, da se v državni operativni program na področju ravnanja z odpadki vključi izgradnja regijske deponije v glinokopu z izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki in toplarne, prav tako pa se ne pristopi k podpisu aneksa številka II k medobčinski pogodbi o sofinanciranju izgradnje in obratovanja regijskega centra v Puconcih. Na pristojno ministrstvo je Občina Ljutomer tako poslala sklep, da se aneksa številka dve, ki zavezuje Občino Ljutomer k sofinanciranju projekta v višini blizu 200 milijonov tolarjev, ne podpiše, s tem pa še ne pomeni, da ne odstopa od projekta v Puconcih. Ljutomerčani namreč ne bi radi pozabili doslej vloženih 30 milijonov tolarjev, ki naj bi jih, vsaj tako trdi Špindler, preko ministrstva za okolje pridobili nazaj. Miha Šoštarič V lanskem letu je bilo izvedeno plačilo za delo na cesti Orešje v višini 9,4 milijona tolarjev, za razširitev ceste in hodnika za pešce v Orešju v dolžini 220 m2 je šlo nekaj več kot 19,5 milijona tolarjev, preplastitev ulic v skupni površini 2005 m2 pa je stala 5 milijonov tolarjev. Med prednostne naloge v četrti uvrščajo ureditev primarne kanalizacije v Maistrovi ulici, sekundarne kanalizacije v Maistrovi ulici, Klepovi in Ulici Vide Alič (Srnčev breg) ter ureditev ceste in pločnika Vičava-Orešje. Gre za fazne investicije. Lani so v četrti uredili tudi balinišče. Prihodki četrti Panorama so v letu 2005 znašali 2,69 milijona tolarjev. Odhodki pa so dosegli le 16,5-odstotno realizacijo, s prenesenimi sredstvi presežka leta 2005 bodo predvidoma izboljšali stanje na področju infrastrukture v letošnjem letu. V letošnje leto je četrt prenesla blizu 7,3 milijona tolarjev. Po varnostni oceni Policijske postaje Ptuj, za območje četrti jo je na seji povzel vodja policijskega okoliša MČ Ljudski vrt in MČ Panorama Stanislav Jelen, četrt Panorama naj ne bi sodila med problematična okolja. Po oceni gre za dokaj mirno in ugodno stanje v primerjavi z drugimi območji v MO Ptuj. Prepoznali pa so več točk, kjer se zadržujejo osebe, ki imajo opravka z drogami, med njimi so tudi dilerji, ki jih tudi nadzorujejo pogosteje. Kar pa zadeva Maistrovo, imajo malo možnosti za ukrepanje, čeprav jo skušajo imeti kar najbolj pod nadzorom, pomagajo jim tudi policisti iz Maribora. Največji problem je, ker ni pravega mesta za parkiranje policijskega vozila. Varnostno situacijo skušajo izboljšati tudi s preventivnim delom, pri čemer računajo tudi na sodelovanje občanov. Člani sveta PČ Pano- rama so predvsem opozorili na problematiko ceste Viča-va-Orešje, prebivalci ob tej cesti so prepričani, da bi se prometne razmere izboljšale, če bi bilo več policijskih kontrol. Zavzeli pa so se tudi za kvalitetnejšo ureditev novega ptujskega pokopališča. To po urejenosti močno zaostaja za drugimi podobnimi objekti na Ptujskem. Člani sveta MČ Panorama so 16. maja govorili tudi o asfaltiranju ceste na Panoramo, čeprav uradno dopisa o tem nimajo, poudarili so, da ne ge za njihovo pristojnost, mnenja pa so, da asfalt na to območje ne sodi. MG Foto: Črtomir Goznik Tudi člani sveta MČ Panorama najpogosteje razpravljajo o infrastrukturni problematiki. Tako je bilo tudi na 27. seji, ki je bila 16. maja. Lovrenc • O problematiki železniških prehodov Kdaj bodo prehodi ustrezno zavarovani, ni znano V petek, 2. junija, ob 19. uri je v dvorani Društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju potekal sestanek v zvezi s problematiko železniških prehodov na območju občine Kidričevo. Konkretni datumi, kdaj bodo vsi prehodi ustrezno zavarovani, še niso znani. Dveurnega sestanka so se udeležili Rajko Satler, direktor Agencije za železniški promet, Danilo Vek, prav tako z Agencije za železniški promet, Jože Murko, podžupan občine Kidričevo, člani občinskih svetov občine Kidričevo, predsedniki krajevnih odborov ter člani občinske uprave. Od 13 prehodov, kolikor jih je na območju občine Kidričevo, so zgolj trije zavarovani z avtomatskimi zapornicami, in sicer v Šikolah, Cirkovcah in Strnišču. Prehod v Pongrcah, na katerem se je zgodila zadnja nesreča, je edini, ki je zavarovan s svetlobnimi znaki, eden je izvennivojski prehod, kar osem pa je takih, ki so označeni zgolj z andrejevim križem. Kot je poudaril Rajko Satler, direktor Agencije za železniški promet, gre v primeru nezavarovanih prehodov za problem, s katerim se ukvarja celotna Slovenija. Od 974 prehodov, kolikor jih v Sloveniji imamo, je kar tri četrtine prehodov nezavarovanih. "Tovrstni sestanki so v Sloveniji pogosti. Na žalost je razlog, da imamo takšne sestanke, ponavadi kakšna nesreča. Kidričevo ni Foto: Martin Ozmec Eden od železniških prehodov brez zapornic je v Pongrcah. izjema niti po številu prehodov niti po številu nesreč," je dejal Satler. Tudi Danilo Vek z Agencije za železniški promet se je strinjal, da je problematika resna, a je poudaril, da vseh prehodov v Sloveniji enostavno ni mogoče zavarovati z zapornicami. Podžupan občine Kidričevo Jože Murko je izpostavil, da je interes lokalne skupnosti, da se čim prej najde najbolj racionalna rešitev problematike prehodov, hkrati je tudi poudaril, da za nesreče, ki se na prehodu zgodijo, ni kriva občina, na katero je zadnje čase letelo veliko očitkov. Večina tistih, ki so se sestanka udeležili, se je strinjala, da je potrebno čim prej zavarovati prehoda v Pongrcah in Cir-kovcah. Vsi pa so si bili enotni v tem, da je rešitev potrebno najti nemudoma in da je človeško življenje neprecenljivo ter da denar ne sme biti razlog, da bo na teh prehodih ugasnilo še več mladih življenj. Med udeleženci sestanka je bilo slišati tudi, da se med občani pojavlja pobuda, da če preho- da v Pongrcah ne bodo zavarovali, bodo občani sami začeli zapirati prehode. Po besedah Satlerja je bil prehod v Cirkov-cah že lani na seznamu za posodobitev, a v letu 2005 niso zavarovali niti enega prehoda v Sloveniji, le dokončali so dela, ki so jih že prej začeli. Poudaril je tudi, da sta v teku dva razpisa za dela na tej progi in da iščejo ustreznega izvajalca. Po najbolj optimističnem scenariju naj bi do konca meseca podpisali tudi pogodbo. Po podpisu pogodbe bo izvajalec imel 23 mesecev časa, da dela zaključi. Satler je zagotovil, da je prihodnost bolj svetla in da so prehodi na območju občine Kidričevo zajeti tudi v načrt prenove proge Pragersko-Hodoš. Dodal je še, da bodo na našem območju nekatere nivojske prehode sčasoma ukinili. Edina in idealna rešitev, s katero bomo vsi zadovoljni, bo nedvomno zavarovanje vseh prehodov z zapornicami, kakršno koli drugačno zavarovanje oziroma označevanje prehodov namreč pomeni potencialno nevarnost, ki preti vsem nam. Dženana Bećirović Ptuj • Svečani podpis pogodbe o adaptaciji Učnega centra Vičava Nov center znanja 25. maja letos se je uradno pričela obnova prvega objekta v nekdanji ptujski vojašnici. Tega dne je bil tudi formalni sestanek izvajalcev del, nadzornega organa in projektanta. Objekt je vlada na Šolski center Ptuj prenesla 25. aprila lani, v zadnjih dneh maja letos pa so prejeli sklep o prenosu toplotne postaje, vile ob njej in nekdanje vojaške kantine. 3. junija je bil v sejni sobi Šolskega centra na Ptuju svečan podpis pogodbe o adaptaciji Učnega centra Vičava. V imenu investitorja sta pogodbo podpisala minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in ravnatelj Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, v imenu izbranega izvajalca dela GP Projekt ING pa direktorja Aleš Vobner in Antun Daljavec. Svečanega podpisa se je med drugimi gosti udeležil tudi poslanec državnega zbora Branko Ma-rinič. Foto: Črtomir Goznik Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in ravnatelj Šolskega centra sta pogodbo o adaptaciji Učnega centra Vičava podpisala v imenu investitorja. Ministrstvo za šolstvo in šport je 100-odstotni investitor, 410 milijonov tolarjev vreden projekt je ena večjih letošnjih investicij ministrstva. Sredstva za obnovo je zagotovilo v okviru širitve srednje- in višješolskih prostorov. Z investicijo v nekdanji vojašnici se izboljšujejo pogoji za delo v srednješolskih programih in na višji šoli ter odpirajo možnosti tudi za visokošolske programe, vključno z raziskovalnim delom. V objektih, ki jih bo na območju Učnega centra Vičava koristil Šolski center Ptuj, naj bi izvajali tudi programe vse-življenjskega učenja. Objekt nekdanje stražarnice naj bi za svoje programe pridobila glasbena šola, na območju nekdanje vojašnice pa obstajajo še možnosti za izvajanje športnih in rekreativnih programov. Od odprtja gradbišča so v objektu 1. opravili že več kot 80 odstotkov rušilnih del. Po pogodbi je rok za izvedbo del štiri mesece oziroma najpozneje 30. septembra letos. MG Od tod in tam Ptuj • Pečat Ptuja Karlu Schnablu Foto: Črtomir Goznik V Mestni hiši na Ptuju je bil 2. junija sprejem, na katerem je ptujski župan dr. Stefan Čelan izročil Karlu Schnablu, članu Hessensko-slovenskega društva s sedežem v Mariboru, priznanje, pečat mesta Ptuja z likom svetega Jurija. Priznanje mu je podelil za njegove zasluge pri do-nacijah različnim ustanovam v Sloveniji in na Ptuju. Hes-sensko-slovensko društvo je bilo darežljivo tudi do Ptuja. Območnemu združenju RK Ptuj je podarilo defibrilator, Splošni bolnišnici Ptuj prenosni EKG za potrebe otroškega oddelka, Gimnaziji Ptuj pa tri kontingente knjig. Za svoje vidno humanitarno delo je Karel Schnabelprejel tudi visoko državno odlikovanje v Nemčiji. MG Krčevina • Zbor motoristov Moto klub C'est bon iz Ormoža je minuli konec tedna že peto let zapovrstjo organiziral Moto zbor, tudi letos pa so se odločili za standardno lokacijo - Krčevino. Tako kot številnim organizatorjem jo je tudi ormoškim ljubiteljem jeklenih konjičkov letos zagodlo vreme, saj so bile zaradi dežja aktivnosti precej okrnjene - med drugim so odpovedali petkovo panoramsko vožnjo. Približno petdeset motoristov se je na panoramsko vožnjo podalo v soboto, ko so se namesto do Središča ob Dravi podali do ormoškega hotela ter nato čez obvoznico nazaj do Krčevine. Srečanja so se poleg domačih udeležili še motoristi iz Hrvaške in drugih koncev Slovenije, tudi Nove Gorice. V petek zvečer se je zabavnega dela udeležilo okoli 600, v soboto pa tisoč obiskovalcev; po besedah organizatorjev pa so glede na vremenske razmere z obiskom zadovoljni. ns Ptuj • Humanitarna akcija na OŠ Olge Meglič V mesecu maju se je celotni učiteljski zbor OS Olge Meglič iz Ptuja vključil v dobrodelno akcijo, ki jo organizira Humanitarni zavod VID pod nazivom Izpolnimo otroške želje. Zbiranje prostovoljnih denarnih prispevkov je namenjeno izgradnji dvigala za osemletnega Jana iz okolice Destrnika pri Ptuju. Jan ima cerebralno paralizo in je na invalidskem vozičku. Obiskuje 2. razred devetletnega programa v Zavodu za invalidno mladino Kamnik. V domači hiši imajo veliko stopnic. Jan odrašča in postaja vse težji, zato je dvigalo zanj in njegove starše edina rešitev. Prepričani smo, da bomo z našim denarnim prispevkom delno pomagali Janu olajšati življenje. Prav tako pa smo dokazali našo srčnost in ljubezen do pomoči potrebnih ljudi. H. Ocvirk Ivanjkovci • Branje je lahko zabavno Foto: arhiv šole Ob zaključku bralne značke na OŠ Ivanjkovci vsako leto kot nagrado in za spodbudo učencem, ki so bralno značko osvojili, organizirajo srečanje in pogovor z znanimi slovenskimi pisatelji in pesniki. V preteklih letih so jih že obiskali Tone Partlič, Slavko Pregl in drugi. Letos pa seje z ivanjkovskimi osnovnošolci srečala znana slovenska pesnica, pisateljica in filmska režiserka Spela Kuclar. Mlada avtorica je pri osnovnošolcih sprožila plaz vprašanj, saj jih je poleg knjig še kako zanimal tudi film. Letos je od 161 učencev OS Ivanjkovci kar 116 osvojilo bralno značko. Že tri leta je mentorica vsem bralcem od 1. do 9. razreda Brigita Fridl, ki je povedala, da se vsako leto število tistih, ki osvojijo bralno značko, giblje med 60 in 70 % vseh učencev na šoli, letos so dosegli kar 72 %. Nekoliko manj kot prejšnja leta pa je zlatih bralcev, ki so bralno značko osvojili vsa leta osnovne šole. Letos so tako imeli le štiri zlate bralce. Slovenska Bistrica • 1. književni festival Novi slovenski festival Od 1. do 3. junija bo v Slovenski Bistrici potekal 1. književni festival. Ob približno 30 slovenskih avtorjih izvirnega in kvalitetnega leposlovja se bodo na festivalu predstavili tudi akademiki in strokovnjaki za slovensko literaturo ter gledališki umetniki in glasbeniki, med katerimi bodo tudi Ptujčani iz skupin Project Raplica in Jazz virtuozi. Festival podpira Ministrstvo za kulturo, organizira pa ga Študentska založba Litera v sodelovanju z Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica, Mladinskim centrom K. Reš, Turistično zvezo Slovenska Bistrica in sponzorji. Potek programa in namen festivala je na novinarski konferenci v torek predstavil direktor festivala Orlando Uršič. Konference so se udeležili tudi preostali člani programskega sveta, ki ga sestavljajo organizatorji in soorganizatorji festivala; Jana Skaza, koordinatorica projekta, Stanko Gradišnik z Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, Leopold Turk s Turistične zveze Slovenska Bistrica in Tomaž Godec z Mladinskega centra K. Reš. K sodelovanju so povabili tudi pisatelja in dramatika Zdenka Kodriča, ki je že preverjen organizator literarnih festivalov. »Zdelo se nam je pomembno, da se v okolju, kjer bomo festival organizirali, povežemo s tamkajšnjimi ponudniki kulturnih dogodkov, kajti le povezava z lokalnim okoljem je tista, ki nam Foto: Dženana Bećirović Direktor festivala Orlando Uršič in Ptujčanka Jana Skaza iz programskega sveta festivala lahko zagotovi uspeh festivala na dolgi rok,« je v izjavi za javnost zapisal direktor festivala. Po besedah organizatorjev je cilj festivala predstaviti vrhunsko sodobno slovensko literaturo in aktualno dogajanje na področju literarne umetnosti. Hkrati želijo omogočiti stik meščanov Slovenske Bistrice vseh starostnih skupin z literaturo oziroma povečati njihovo kulturo bra- nja. Med zelo pomembnimi cilji je tudi predstavitev Slovenske Bistrice z vsemi njenimi kulturnimi in turističnimi zmogljivostmi celotni Sloveniji. Vsebinska posebnost novega bistriškega festivala je v tem, da je en redkih festivalov, ki svoj celoten program namenja slovenski literaturi in je hkrati namenjen vsem starostnim skupinam. Vse tri večere, kolikor bo festival potekal, bodo na notranjem dvorišču bistriškega gradu literarna branja. Vsak večer se bo predstavilo šest avtorjev, med katerimi bo tudi nekaj mladih slovenskih avtorjev. Pripravili so tudi nastop za osnovnošolce s tremi mladinskimi pisatelji, Lainščkom, Partljičem in Gombačem, v vlogi povezovalca pa bo Adi Smolar. Za predšolske otroke bodo izvedli lutkovno predstavo, za srednješolce pa na šolah v Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah pogovor z Milanom Deklevo, čigar knjiga bo prihodnje leto med maturitetnimi gradivi. Pripravili bodo tudi dvoje diskusijskih omizij na temi Pripovedništvo v slovenski literarni zgodovini in Nadrealizem v sodobni slovenski književnosti. Precej časa bodo namenili tudi različnim zvrstem glasbe, predstavila se bo skupina Jebela cesta, Big Band Slovenska Bistrica, Ptujčani iz skupin Project Raplica in Jazz Virtuozi ter še nekatere druge zasedbe. »Stvar smo želeli narediti čim bolj živo in čim bolj dostopno širšemu krogu javnosti. Zdi se nam, da je pri namenu, ki ga festival ima, ta pa je približevanje literature ljudem, pomembno, da zajamemo vse starostne skupine,« je povedal Uršič. Dogodki bodo večinoma potekali v notranjem dvorišču gradu, knjižni sejem bodo imeli na Trgu svobode v Slovenski Bistrici, del dogajanja bo v parku za knjižnico, koncerti pa v Mladinskem centru K. Reš. Dženana Bećirović Na knjižni polici Lenart • Nova gledališka skupina Uprizorili Nezvestega soproga V Slovenskih goricah ali natančneje v Lenartu smo bogatejši za novo gledališko skupino. Pred domačo publiko se je namreč prvič predstavila dramska skupina podjetja TBP in Prevent Halog Lenart z gledališko predstavo Anice Močivnik Nezvesti soprog. Gledališka skupina je v podjetjih TBP in Prevent Halog nastala samoiniciativno. Zaposleni so se dogovarjali, da bi ustanovili gledališko skupino. K sodelovanju so povabili Marijo Šauperl, ki je delo režirala. Skupaj so se odločili za komedijo Anice Močivnik Ne- zvesti soprog. Vaje so pričele potekati v nekakšni tajnosti, saj so se najprej hoteli prepričati, če so projekt sploh sposobni realizirati, vendar jim je uspelo, saj so na pre-mierni predstavi v lenarškem domu kulture poželi bučen in iskren aplavz. To jim je dalo poguma, da so se še po premieri trikrat predstavili pred sodelavci in drugimi obiskovalci. Sedaj pa že razmišljajo o gostovanjih in tudi o ustanovitvi amaterskega gledališča TBP in Prevent Halog, saj jih vodstvo podjetja pri tem projektu podpira. Premiero si je Člani gledališke skupine TBP in Prevent Halog ogledal tudi direktor podjetja Bogdan Šavli, ki je igralcem čestital in jih povabil na krajše družabno srečanje. V komediji Nezvesti soprog so nastopili Matjaž Goričan, Simona Erman, Olga Bukvič, Damjan Arcet, Lidija Serčič, Anica Mlinarič, Dragica Ka-tan, Sabina Zadravec, Barbara Koletnik in Janez Škrlec, vsi brez izkušenj na odrskih deskah razen Simone Erman. Igralci so se izjemno potrudili in doživeto odigrali prizore iz dokaj enostavne življenjske zgodbe, ki govori o poročenem odvetniku, ki se je zapletel s kar tremi ljubicami. Ob uporabi knjižnega jezika so v komedijo vpletli nekatere vloge v domačem narečju, kar je komediji dalo še poseben čar. Tudi režiserka Marija Šauperl je bila z igralci zadovoljna, saj je po premieri dejala: »Imam srečo, očitno sem naletela na dober ansambel, ki se sicer zaveda omejenih umetniških možnosti, a kljub temu z vso širino poskuša dati iz sebe največ, preprosto, doživeto in sproščeno.« Zmago Šalamun Marko Hudnik Jelovškove ženske Ljubljana, Cankarjeva založba, 2005 Marko Hudnik, pisatelj, recenzent, urednik, mojster haiku poezije, se je znašel v letošnjem ožjem izboru finalistov za Delovo nagrado Kresnik z napovedjo, da gre za »nenavadno in prepričljivo pisanje, ki poskuša pravično obdelati vse pomembno, usodno in pomenljivo v nekem življenju.« Temu velja vsekakor potrditi z dodatkom, da lahko prebiramo roman, ki bo zaznamoval sedanje slovensko leposlovje, ki se hkrati tematsko navezuje na sodobne evropske romane, ko spregovori o vprašanjih ljubezni, smrti, samote, ozira se nazaj na prehojeno pot in odkriva nekatere povsem nove dogodke ali drugačne, spremenjene, kot so se mu dozdevali. In še nekaj! V primerjavi z nekaterimi razvpitimi svetovnimi uspešnicami lahko pojmujemo Hud-nikov roman ponovno kot zvrst, ki zaseda visoko mesto v literarnem snovanju. Junak romana je Alfonz Jelovšek, honorarni upravljavec mestne galerije po upokojitvi, ki ni maral »inšta-laterjev«. Družil se je z amaterskimi slikarji, za katere se je govorilo, da se občasno »zdravijo.« Z vedenjem je še v prejšnjem stoletju, uporablja pa računalnik in mobi in s simpatijo sprejema sodobne razlagalce sveta. Najljubši vonj mu je bil vonj mokrega zimskega gozda. Stanoval je v bloku, ki je bil sto metrov oddaljen od gmajne. Otre-sel se je kadilske razvade. V zadnjih letih življenja so se mu ženske posvečale z nenavadno vnemo, ki pa njega kot predmet poželenja niso pretirano zanimale. Njegova žena Nives je umrla. Ostale so rastline, ki jim ni privoščila zimskega počitka. Mesec dni po Nivesini smrti se je posušil rožmarin. Njenega telesa ni več, pa se zdi, da je v stanovanju še vedno prisotna. Vrača se v spomine in razglablja o življenju, ljubezni in smrti, o nekih mimobežnih trenutkih, nepomembnih pripetljajih, ki pa lahko razodevajo mnogo več. Hotela je doseči, da bi jo imel vekomaj rad. Vseskozi je bila skrivaško in lažnivo bitje. Ko je bil z njo, ni bilo nobenih naključij. Nikoli ni povedala, kako se je iztekla njena zgodba z Zakijem. Očitala mu je, da vse življenje ni počel drugega, kot da jo je zasliševal. Ko je ostal sam v stanovanju, je podarjal njene obleke sosedam, nekaterih njenih predmetov pa si ni upal premakniti. Doroteja mu je bila nadležna s svojo »nenasitno slo po flirta-nju.« Sam pri sebi si je dejal, da je petdesetletna »energetska bomba«. Bi se lahko od nekod vzela ženska po njegovi meri? Z Dorotejo se je moral vedno dvakrat poljubiti. Ko se je vračal med hribe, se je vračal k Nives. Njeni poljubi so spominjali na ptičje »kljunčkanje«, Dorotejini pa so bili mehki. Jelovšek je bil njen tip. Pripadal je tipu možatega moškega. Z Dorotejo je imel intimno »elektronsko« razmerje. Tudi ona se je zanimala za haikuje. Namesto da bi postal kustos v moderni galeriji, ali likovni kritik, se je vrgel na amatersko kriminalistiko. Jelovšek se je moral posvetiti bližnji prihodnosti, kako pokopati Miška, odnesti stari televizor, premagati bolečino v boku. V preteklost se je obračal, v spomin na trikotnik med spominčicami. V pismih se naslavlja Volči, ker je bilo to eno izmed živalskih imen, ki si jih je zanj izmislila Nives. Nives je bila tako kot Lidija, do konca deklica. V pismih ga sprašuje, ali je sencam v Hadu dovoljeno spati in sanjati. Ali lahko tišina odmeva? Tudi ona se vrača v mladost. Lidija mu je zaupala, da je njen Joco ravnal z njo kot svinja z mehom. Svečo je ugasnila s prsti, pomenljivo, da bi kaj ostalo še za prihodnja srečanja in leta. Med vožnjo z avtomobilom sta se ustavljala in poljubljala. Nivesina duša je bila v stanovanju vse manj prisotna. V mislih spremlja njegovo življenje vdovca. Veselijo, da še zahaja na njen grob. V pisanju si posoja njegove roke in oči. Postala je spomin. Doroteja seje začasno umaknila Lidiji. Za Lidijo je ljubezen socialni pojav. Katarina, slikarka, ki že štirideset let ni ničesar naslikala, je bila na nek način še vedno v petdesetih letih. Vseeno se je ob njej spomnil na odlomek, kako ravnati s psihiatričnimi bolniki. Ljudje ne počnemo na svetu drugega, kot da smo. Jelovšku se je zdelo, še posebej ob postelji umirajoče Nives, da sta njegova Leona in Evaldhisterična in ga odrivata. Kaj lahko v starih letih o ljubosumju pove smrt? Smrt lahko srečaš le v sanjah. Nives je rodila fantka leto dni pred njim. Tomažka, ki je umrl. O tem ni vedel nič. Preden jo je Jelovšek spoznal, je bila bitje, ki je samostojno razpolagala s svojim telesom. Pride čas, ko se v človeku odprejo velikanski neraziskani prostori. Jelovšek je imel hitro in lahko smrt. Vladimir Kajzovar Foto: ZS Kolesarstvo | Ptujčani ta konec tedna nepremagljivi! Stran 8 Kolesarstvo Pred 13. dirko Po Sloveniji Stran 8 Nogomet Factor preko Dravinje v 1. ligo, Aluminij 4. Stran 9 Pred SP v nogometu En mesec bomo vsi nogomet! Stran 8 Nogomet Mura v Ormožu že slavila vstop v 2. SNL Stran 10 Nogomet V MNZ Ptuj prvo mesto veteranom Hajdine Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zastor je padel Nogometaši v 1. SNL so končali s tekmovanjem v sezoni 2005/06. Novi (stari) prvak je Hit Gorica, ki je v zadnjem krogu zanesljivo ugnala Rudar. V tretji četrtini prvenstva Goričanom sicer ni kazalo najbolje, saj je ekipa Domžal vodila, a so slednje na koncu številne poškodbe in pred tem odhodi nekaterih ključnih igralcev onemogočili na poti k naslovu najboljšega. Kakšen je pomen dobre organizacije kluba, je nazorno pokazal Koper, katerega igralci so po prihodu bogatega lastnika (Milana Mandariča) odigrali odličen spomladanski del, osvojili 3. mesto v prvenstvu in Pokal Slovenije. Mariborčani na 4. mestu so naredili več, kot so pred prvenstvom lahko realno pričakovali, nogometaši Drave pa so, tako kot lani, sezono končali na petem mestu. Po prihodu Milka Đurovskega na trenersko klop in Damjana Gajserja na mesto športnega direktorja se je na Ptuju marsikaj spremenilo. Čeprav je Drava imela v tem obdobju tudi mini serijo slabših rezultatov, sta napadalni nogomet in zmagovalna miselnost prinesla svoje; gledalci so začutili, da si dravaši zaslužijo podporo. Ekipa, ki ji je na igrišču odlično poveljeval Viktor Trenev-ski, skriva v sebi odlične potenciale (Kronaveter, Kelenc, Drevenšek, Horvat, Letonja), ki lahko z marljivim delom še zelo napredujejo. Čeprav je Damjan Gajser medtem že odšel iz kluba, čaka Milka Đurovskega v prihodnosti prijetno delo - brušenje diamantov. Fcitd' Or-tnmir- Cimnilt Navijači so bili letos pomemben člen ekipe Drave. simobiL vnHnfnnc»'' 5 5 11 13 12 17 16 15 16 OR 75:30 69:28 49:39 51:42 50:46 48:59 42:52 43:50 35:61 00-0Q 73 71 57 54 54 49 46 43 34 1 R Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 36. krog Lepa zmaga za konec prvenstva 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 36. KROGA: Drava - Nafta 2:0 (1:0), Bela krajina - Anet Koper 0:3 (0:2), CMC Publikum - Primorje 0:1 (0:0), Domžale - Maribor Pivovarna Laško 2:0, HIT Gorica - Rudar Velenje 4:0 (1:0) uriMPMi UQCTMi Qrn- 1. HIT GORICA 36 21 10 2. DOMŽALE 36 20 11 3. ANET KOPER 36 16 9 4. MARIBOR PIVO. LAŠKO 36 16 6 5. DRAVA 36 15 9 6. CMC PUBLIKUM 36 15 4 7. NAFTA 36 13 7 8. PRIMORJE 36 11 10 9. BELA KRAJINA 36 7 13 10. RUDAR 36 2 9 .io.oo LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 24 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 18 zadetkov: Oskar Drobne (Anet Koper), Valter Birsa (Gorica); 16 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 14 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje), Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Enes Demirovič (Hit Gorica), Jože Benko (Nafta). STRELCI ZA DRAVO: 16 zadetkov: Viktor Trenevski; 10 zadetkov: Rok Kronaveter; 5 zadetkov: Gennaro Chietti; 4 zadetke: Aleš Čeh; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Sebastjan Berko, Matej Miljatovič, Lucas Horvat; 1 zadetek: Gorazd Gorinšek, Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Doris Kpipnp Alia7 7aip Drava - Nafta 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Gorinšek (45), 2:0 Kronaveter (60) DRAVA: Germič, Šterbal, Berko, Lunder, Letonja (od 46. Horvat), Prejac, Bosilj (od 57. Kelenc), Drevenšek (od 46. Kronaveter), Gorinšek, Čeh, Trenevski. Trener: Milko Đu-rovski. Nogometaši Drave so proti Nafti v soboto zaigrali z zelo spremenjeno postavo in z željo, da prvenstvo zaključijo z zmago in se oddolžijo zvestim navijačem za zvestobo ter pomoč skozi vso prvenstvo. Modri so skozi vso tekmo nanizali lepo število napadalnih akcij, saj so lahko zaigrali razbremenjeno, vendar so proti povprečni ekipi Nafte prevladovali predvsem na sredini igrišča, kjer so vezni igralci s svojo agresivnostjo in natančno igro nadzorovali potek tekme. Aktivni Aleš Čeh si je sam pripravil prvo priložnost, potem ko je dobil dvoboj in je dobro streljal s približno dvajsetih metrov, vendar je zadel le zunanji del mreže. Sledilo je obdobje neorganizirane igre, v kateri je Nafta tu in tam prešla v napad, a je bila domača obramba na čelu z izvrstnim kapetanom Emilom Šterbalom dobro postavljena in Lendav-čani niso prišli do izrazitejše priložnosti. Zato pa so s hitro igro domačini prihajali do polpriložnosti, vendar Viktor Trenevski ni bil dovolj natančen ob zaključkih akcij. Po levi strani je s svojimi prodori presenetil Saša Bosilj, ki je v 33. minuti dodobra ogrel vratarja Stanislava Kuzma z zvitim, a preblagim strelom. Gostje so proti koncu polčasa počasi začeli razvijat svojo igro, a so si priigrali le nekaj polpriložno-sti. Zadnja akcija v prvem delu je Dravi prinesla zasluženo re-zultatsko prednost, potem ko je A. Čeh izvedel prosti strel in je v množici najvišje skočil Gorazd Gorinšek in z glavo neubranljivo zadel. Takoj po odmoru je Drava še stopnjevala pritisk in z odprto ter povezano igro so domači zapravljali priložnosti kot po I . -fill Foto' Črtomir Goznik Rok Letonja, Gorazd Gorinšek in Marko Drevenšek se veselijo prvega zadetka na tekmi z Nafto, v ozadju je Sebastjan Berko. tekočem traku. V 60. minuti je mladi Lukas Horvat prodrl direktno v sredino in je na robu kazenskega prostora izvrstno oddal žogo do samega Roka Kronavetra, ki je z natančnim strelom po tleh še drugič premagal nemočnega Kuzmo. Po zadetku so domači igrali bolj racionalno ter so navidezno prepustili pobudo gostom, izmed katerih je svoj potencial pokazal Ristič, potem ko je kot blisk prodrl po levi strani, a je Germič njegov siloviti strel odbil v kot. Zadnjih deset minut se je igralo brez pravih obramb in tako sta pri Dravi imela zreli priložnosti Kelenc in Kronave-ter za Dravo in Peter Gerenčer za Nafto. Domači navijači so zadnjih nekaj minut na nogah vzpodbujali domače nogometaše, ki so jim po tekmi poklonili svoje drese. Tako je Drava z zmago zaključila uspešno sezono 2005/2006, v kateri so na koncu osvojili 5. mesto, a ob tem ostaja malo grenak okus, da bi lahko bili s kančkom sreče uvrščeni kakšno mesto višje in bi s tem igrali tudi v kakšnem evropskem pokalu. Milko Đurovski (trener NK Drava): »Zadovoljen sem z igro svojih igralcev in z zma- go na zadnji tekmi. Moja ekipa je dala zadetek pravi čas, sicer pa so lahko gledalci videli zelo odprto tekmo z obilico priložnosti. Čestital bi igralcem za odlične igre v zadnjem obdobju. Ko sem prišel na Ptuj, sem verjel v ekipo in počasi prihaja čas za naše mlade igralce, ki Nogomet so se skozi to sezono že izkazali in počasi dozorevajo. Za prihodnjo sezono si želim, da bi ostala ekipa približno enaka kot letos in da bi se v našo ekipo vrnil Sead Zilič ter bi se okrepili še s kakšnim izkušenim igralcem.« Daviri Breznik Horvat še 4 leta na Ptuju Pred zadnjo prvenstveno tekmo med NK Drava in NK Nafta sta predsednik domačega moštva Robert Furjan in igralec Mario Lucas Horvat podpisala pogodbo o sodelovanju do leta 2010. »Ponosen sem, da bo mlad in perspektiven igralec Mario Lucas Horvat tudi v naslednjih sezonah igral za modro-bele. Prepričan pa sem tudi, da bo z atraktivno igro tudi v prihodnje navduševal številne zveste navijače NK Drava,« je po podpisu pogodbe povedal predsednik NK Drava Robert Furjan. IM Modra noč šele iuliia! Tradicionalna Modra noč, ki jo ob koncu nogometne sezone prireja NK Drava, je bila zaradi slabega vremena odpovedana in bo izvedena predvidoma v začetku prihodnjega meseca. Mir Hrawa Mario Lucas Horvat in predsednik NK Drava Robert Furjan sta si po podpisu pogodbe segla v roke. Mitja Mahorič je zmagoslavno prikolesaril v cilj dirke v Avstriji. Kolesarstvo • Perutninarji v odlični formi Ptujčani ta konec tedna nepremagljivi! Tri zmage ptujskih kolesarjev so odličen obet pred prihajajočo dirko po Sloveniji: »Naslednji teden se pri nas odvija dirka Po Sloveniji. Ta je za vse slovenske klube, tudi za našega, zelo velikega pomena, kot svetovno prvenstvo!« je nemškim novinarjem v soboto razlagal Golčer. Kolesarji Perutnine Ptuj so izvrstno nastopili na generalki za dirko Po Sloveniji. Ta konec tedna so kar trikrat stali na najvišji stopnički. V soboto je bil v Kranju zmagovalec Boštjan Mervar, v Schwarzwaldu v Nemčiji je bil najboljši Jure Golčer, v nedeljo pa je v Ju-dendorfu na avstrijskem Štajerskem »ponovil vajo« Mitja Mahorič. Kolesarji PP pred štirimi ekipami Pro toura! Največji podvig je na enodnevni dirki v južni nemški pokrajini uspel Golčerju. 28-letni Mariborčan je po zmagi na Slovaškem dobil krila in po solo vožnji v zadnjem delu dirke stopil na najvišjo stopničko. V izjemni konkurenci štirih Pro tour ekip (nemški T-Mobile in Gerolsteiner, švicarski Phonak ter francoska Ag2R) so prav Ptujčani narekovali ritem dirke. V prvi polovici dirke je sicer potekal boj med nemškima gigantoma, tri kroge (od sedmih) pred ciljem pa sta napadla Matija Kvasina in Hrvoje Miholjevič. Dvojici se je hitro pridružil še Golčer, perutninarji pa so v slogu ekipnega kronometra kar nekaj časa kolesarili dobre pol minute pred glavnino. Ko se je iz glavnine preselil Švicar Morabito, se je Golčer na zadnjem vzponu dobesedno katapultiral iz ubežne skupine ter se z dvignjenimi rokami sam pripeljal preko ciljne črte. V boju za drugo mesto je bil najhitrejši švicarski kolesar, Miholjevič je osvojil tretje, Kvasina pa četrto mesto. Ptujčani so imeli kar pet kolesarjev med najboljšimi, saj je osmo mesto osvojil Mitja Mahorič, trinajsto pa Massimo Demarin. »Zelo sem zadovoljen, saj je to največji uspeh v moji karieri. Kvasina in Miholjevič sta narekovala odličen tempo, sam sem le postavil stvari na svoje mesto,« je ostal skromen Golčer, ki je na tiskovni konferenci odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi s perutninskimi izdelki, ptičjo gripo itd. Nemškim novinarjem ni bilo jasno, kako je lahko celotna ekipa tako dobra: »Naslednji teden se pri nas odvija dirka Po Sloveniji. Ta je za naš klub kot tudi za vse slovenske zelo velikega pomena, kot svetovno prvenstvo!« je pribil zmagovalec, Miholjevič pa je še dodal: »Težke dirke so zame nekaj posebnega. Zelo rad kolesarim po klancih navzgor.« To je verjetno lastnost vseh šestih, ki so na dirki nastopili in en razlog več za polom moštev Pro toura. Drugače je praktično nemogoče zmagati na tej dirki, ki s 162 km in 4247 m višinske razlike velja za najtežjo v Nemčiji. Tudi Mahorič je prišel na svoj račun Mitja Mahorič je sicer osvojil osmo mesto, vendar za ambicioznega Ptujčana to ni bilo dovolj. Motiviran, da poseže visoko, je po navodilih Glivarja čakal v glavnini, ki je bila razredčena na slabih dvajset kolesarjev. V kolikor bi bili vodilni ujeti, bi Maho-rič poskušal z napadom. Pa vendar je moral na svojo priložnost čakati do naslednjega dne. Na GP Raiffeisen, ko so bili eni utrujeni od težke dir- ke, dolge vožnje (do Gradca so Ptujčani prispeli šele sredi noči), drugi pa so hranili moči za začetek slovenske pentlje, je Mahorič iskal svojo priložnost za zmago. V ubežni skupini, ki se je oblikovala že v uvodnih kilometrih 172 km dolge preizkušnje, je najprej na vzponu naredil selekcijo, v zadnjih kilometrih dirke pa še močneje pritisnil na pedala in podobno kot Golčer dan prej slavil z veliko prednostjo pred tekmeci. »Tempo dirke je bil precej počasen. Od sobote nisem bil preveč utrujen. Začutil sem, da lahko zmagam in to mi je tudi uspelo,« je svojo drugo letošnjo zmago komentiral Mahorič. Trojka Matija Kvasina, Hrvoje Miholjevič in Jure Golčer (vsi KK Perutnina Ptuj) je deklasirala konkurenco na dirko v Schwarzwaldu. Mervar do zmage v Kranju nič kaj sprintersko Da je šlo ta konec tedna vse kot po maslu, pa je poskrbel še Boštjan Mervar. V Kranju si je tudi on prikolesaril zmago in sicer na podoben način kot pred tednom dni na Slovaškem. 32-letni sprinter iz Novega mesta je ves dan odgovarjal na napade v ubežni skupini, ob koncu pa mu je uspelo, da je v ospredju ostal sam z dvojico, ki mu je kasneje delala družbo na zmagovalnih stopničkah. Čeprav zelo izmučen, je ob koncu opravičil zaupanje klubskih sotek-movalcev in dvignil roke na vrhu znamenitega Jelenjega klanca pred stavbo gimnazije. »Moje počutje ni bilo najboljše, kljub temu pa sem vztrajal. Ko sem videl, da imam zelo dobre možnosti za zmago, je bilo tudi konec krize. Zelo sem vesel, da sem dokazal, da lahko tudi na tako zahtevni progi, kot je bila ta, zelo dobro nastopim,« je v hladnem in mokrem Kranju dejal še tretji zmagovalec. UG 4. GP Triberg Schwarzwald (Nemčija) - 1.1 UCI, 162,4 km 1. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, 4.25.40 (36,68 km/h) 2. Steve Morabito (Švi), Phonak Hearing Systems, +2.03 3. Hrvoje Miholjevič (Hrv), Perutnina Ptuj 4. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj 6. Simon Gerrans (Aus), Ag2r Prévoyance, +2.15 7. Alexandre Moos (Švi), Phonak Hearing Systems 8. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj 12. Linus Gerdemann (Nem), T-Mobile 13. Massimo Demarin (Hrv) Perutnina Ptuj 33. GP Kranj - 1.2 UCI, 173 km 1. Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj, 4.08.59 2. Robert Kišerlovski (Hrv), Adria Mobil 3. Pavel Zitta (Češ), PSK Whirpool Hradec, +0.09 4. Jan Flatynek (Češ), PSK Whirpool Hradec, +0.50 5. Grega Bole (Slo), Sava 18. Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, vsi isti čas 42. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +1.28 Int. Raiffeisen GP (Judendorf, Avstrija) - 1.2 UCI, 172 km 1. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, 4.26.37 (38,75 km/h) 2. Francesco Ginanni (Ita), Italian U23 National Team, +2.44 3. Werner Riebenbauer (Aut), Vorarlberg Volksbank 22. Dean Podgornik (Slo), Plast Recycling Austria, +6.07 33. Kristijan Đurasek (Hrv), Perutnina Ptuj, +8.45 Najboljši trije na dirki v Schwarzwaldu: Steve Morabito, zmagovalec Jure Golčer in tretjeuvrščeni Hrvoje Miholjevič, oba KK Perutnina Ptuj Pred 13. dirko Po Sloveniji V četrtek se pričenja 13. dirka Po Sloveniji, ki tudi letos predstavlja vrhunec kolesarske sezone pri nas. Drugo leto preizkušnja nosi oznako prve kategorije, kar jo postavlja v želeno lovoriko tudi mnogih tujih ekip. Nastopila bodo tri moštva iz Pro toura, francosko Cofidis Le credit par Telephone ter ekipi s slovenskima kolesarjema Lampre - Fondintal s Tadejem Valjavcem ter Liquigas s prvim zmagovalcem dirke najvišjega ranga - Matejem Mugerlijem. Nastopila bodo tudi vsa večja slovenska moštva (Adria Mobil, Sava, Radenska Powerbar) na čelu z vodilno ekipo Perutnina Ptuj. Koliko dobri rezultat pomeni vsem slovenskim klubom, ni potrebno posebej poudarjati. Favoritov na papirju je kar precej, Srečko Glivar, športni direktor ptujskega moštva jih je naštel približno deset. Kolesarji KK Perutnine Ptuj so konec tedna pokazali, da so dobro pripravljeni. Prvo ime je Jure Golčer, odličen gorski kolesar, ki se je po treh letih nastopanja v tujini vrnil v sredino, kjer je začel kariero cestnega kolesarja. Nato so tu še Matija Kvasina, Hrvoje Miholjevič in Radoslav Rogina, hrvaški kolesarji, ki odlično kolesarijo v klanec. Mitja Mahorič je dokazal, da je odlično pripravljen, da po dveh zmagah še vedno misli resno. Za ravninske etape ter skupinske sprinte pa bodo letos v ekipi Matej Stare (na lanski dirki je en dan nosil celo majico najboljšega hribolazca) ter Borut Božič in Boštjan Mervar kot odlična sprinterja. V štirih etapah bodo kolesarji prevozili 726 km, po dolgem času se kolesarska karavana ne bo ustavila na Ptuju. Še najbližje bodo tekmovalci vrteli pedala v uvodni najdaljši etapi od Lendave do Brežic v dolžini 229 km. Takrat bodo preko Sv. Jurija in Cerkvenjaka kolesarili do Lenarta, po nekaj krogih v Mariboru se bodo skozi Miklavž in Marjeto na Dravskem polju napotili proti Apačam, nato pa prek Ptujske Gore oddrveli proti cilju. Druga etapa v petek od Medvod do Nove Gorice se bo končala na zahtevnem vzponu na Svete gore, naslednji dan pa čaka kolesarje še kraljevska etapa s ciljem na Vršiču. Zadnji dan je kot vsako leto namenjen sprinterjem, ne preveč zahtevna uvodna etapa pa se prav zaradi dolžine lahko konča s pobegom ter tako odločilno vpliva na končni rezultat. Previdnost bo vsekakor potrebna vse štiri dni. Kot vedno bo tudi letos v ospredju boj med slovenskimi in tujimi kolesarji. Domači bodo ponovno poskušali preiti v prednost, saj so po lanski zmagi Poljaka tujci izenačili rezultat na šest proti šest. 13. dirka po Sloveniji 2.1 UCI, spored etap: 8. junij (četrtek): Lendava-Brežice (229 km) 9. junij (petek): Medvode-Nova Gorica (183 km) 10. junij (sobota): Nova Gorica-Vršič (158 km) 11. junij (nedelja): Grosuplje-Novo Mesto (156 km) Kolesarstvo • KK PP Ilešič trenira z mavcem Aldo Ino Ilešič, kolesar ekipe Perutnina Ptuj, uspešno okreva po poškodbi, ki jo je staknil na dirki po Nizozemski. Ilešič si je ob padcu že v prvi etapi zlomil kost v zapestju, nato še kolesaril več kot 100 km do cilja. Drugi dan je poskušal voziti z mavčno oblogo, vendar so bile bolečine prehude in moral je odstopiti. »Ob padcu sta bila pred mano le dva kolesarja. Vodilni je v trenutku spremenil smer vožnje, tisti za njim pa je v tem času gledal nazaj in tega ni pričakoval. Oba sta padla, sam pa sem se jima uspel izogniti. Zame je bilo usodno kolo, ki se je odbilo od ograje. Sprva nisem čutil bolečin, proti cilju Aldo Ino Ilešič pa je bilo vse huje,« se nesreče spominja Ptujčan. Okrevanje, kot pravijo domači zdravniki, ne bo tako dolgo, kot so sprva pričakovali. »Ptujski zdravniki so še enkrat preučili zadevo in menijo, da mi mavčne obloge ni potrebno nositi osem tednov, ampak le tri. Začel sem že trenirati, sicer prilagojeno, saj se izogibam situacij, kjer bi bil potreben hiter odziv. O poškodbi ne razmišljam veliko, jemljem jo kot del športa. Mislim, da ne bom dosti izgubil, le teden dni treninga in približno pet dirk. Do sredine junija bi se moral vrniti na tekmovanja, prvo pomembnejše bo DP ob koncu meseca,« 21-letnik že razmišlja o povratku. Zanj so cilji in želje usmerjeni na evropsko prvenstvo, ki bo na sporedu julija, septembrsko dirko Tour de l' Avenir in oktobrsko svetovno prvenstvo, kjer bi tudi rad nastopil. Na zadnjih tekmovanjih je ptujski specialist zaključkov dirk kazal zelo dobro formo, saj je dobil etapo na pomembni reprezentančni dirki v Italiji, v eni je končal kot drugi. Tokrat je imel kar nekaj »sreče v nesreči«, saj jo je odnesel precej boljše kot lani, ko je prav tako v maju doživel nesrečo. Takrat ga na treningu zbil avto in je počival štiri tedne. UG Foto: UG Foto: UG Nogomet • 2. SNL Factor preko Dravinje v 1. ligo, Aluminij na koncu četrti REZULTATI 27. KROGA: Zagorje - Aluminij 0:2 (0:2), Svoboda - Tinex Šenčur 2:0 (1:0), Livar - Krško 3:1 (1:0), Koroška Dravograd - Supernova Triglav 1:5 (0:2), Dravinja Duol - Factor 1:2 (1:2) Prvak je Factor iz Ljubljane, ki je tako postal novi član 1. SNL. Dravinja iz Slovenskih Konjic, ki je osvojila drugo mesto, bo v dodatnih kvalifikacijah igrala s predzadnjim moštvom v 1. SNL - Belo krajino. Zmagovalec dveh tekem, ki bosta 7. 6. v Slovenskih Konjicah in 11. 6. v Črnomlju, bo naslednjo sezono igral v 1. SNL, poraženec pa v 2. slovenski nogometni ligi. Iz 2. SNL sta izpadla Svoboda iz Ljubljane in Koroška Dravograd. Nadomestili ju bosta zmagovalca v 3. SNL - vzhod in 3. SNL - zahod 1. FACTOR 27 15 5 7 37:27 50 2. DRAVINJA DUOL 27 14 7 6 46:24 49 3. SUPER. TRIGLAV 27 13 9 5 36:18 48 4. ALUMINIJ 27 12 7 8 37:24 43 5. KRŠKO 27 10 10 7 34:36 40 6. TINEX ŠENČUR 27 9 9 9 34:43 33 7. LIVAR 27 7 6 14 31:38 27 8. ZAGORJE 27 5 11 11 22:34 26 9. SVOBODA 27 7 4 16 26:33 25 10. DRAVOGRAD-3 27 6 8 13 26:52 23 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV v 2. SNL: 15 zadetkov: Živojin Vidojevič (Dravinja Duol); 10 zadetkov: Marko Lukačič (Krško); 9 zadetkov: Klemen Konc (Tinex Šenčur), 8 zadetkov: Uroš Veselič (Aluminij), Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja Duol); STRELCI ZA ALUMINIJ: 8 zadetkov: Uroš Veselič; 6 zadetkov: Nenad Đa-kovič; 3 zadetki: Jan Šimenko, Matej Ozim, Janez Vrenko, Gregor Dončec; 2 zadetka: Tadej Rozman, Mate Ete-rovič, Davorin Fridauer, Denis Topolo-vec; 1 zadetek: Jernej Repina, Andrej Dugolin, Sandi Čeh (vsi Aluminij). Zagorje - Aluminij 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Đakovič (13), 0:2 T. Rozman (30) ALUMINIJ: M. Rozman, Golob, Topolovec, Sagadin, Mlinarič, Dončec (od 60. Ma-rinič), Čeh, Dugolin (od 78. Medved), Eterovič, Đakovič, T. Rozman (od 66. Veselič). Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so z zmago zaključili letošnje prvenstvo v 2. SNL, kjer so na koncu osvojili četrto mesto. V vedno vročem Zagorju so tokrat zaigrali zelo dobro in brez težav zmagali. Bili so boljši v vseh elementih nogometne igre, bili so bolj gibljivi in kombinatorni. Vprašanje zmagovalca so rešili že v prvih tridesetih minutah, ko sta v polno zadela Đakovič in Tadej Rozman. Tudi v drugem polčasu so bili mladi nogometaši iz Kidričevega boljši, imeli več priložnosti za zadetek, vendar do spremembe rezultata ni več prišlo. Zagorjani so igrali približno tako, kot skozi vso sezono, tako da so na koncu celo trepetali za obstanek v drugoligaški konkurenci. Slovo nogometašev Aluminija od nogometne sezone 2005/06 je bilo torej več kot uspešno. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Gregor Dončec in Denis Topolovec (Aluminij, rdeči dres) sta končala z nastopi v sezoni 2005/06, igralce Dravinje (na sliki sta Damir Močič in Jure Arsič) pa čakata še kvalifikacijski tekmi za vstop v 1. SNL z ekipo Bele krajine. Atletika • Mednarodna tekmovanja Mednarodni uspehi Pajtlerjeve Kot najboljša mlajša mladinka na srednjih progah v letošnji sezoni je bila Laura Pajtler, članica Atletskega kluba Keor Ptuj, povabljena v slovensko reprezentanco. V sredo je tekmovala v Mariboru na tradicionalnem Savaria pokalu, ki je četveroboj reprezentanc Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Z zmago v teku na 800 metrov je prispevala svoj delež k ekipni zmagi Slovenije. Razdaljo dveh stadionskih krogov je pretekla v času 2 minuti in 17,33 sekunde. V nedeljo pa je Laura branila državni grb na tekmovanju reprezentanc nemških (2), italijanskih (11) in švicarskih (2) regij, Slovenija in Islandija pa sta nastopili kot državi. Tudi tokrat je tekla na 800 metrov, v močnejši konkurenci kot v Mariboru je zasedla tretje mesto, poleg tega pa je izboljšala svoj osebi rekord, ki sedaj znaša 2 minuti in 14,90 sekunde. Bralce Štajerskega tednika obveščamo, da lahko Lauro danes bodrite na Mestnem stadionu Ptuj, ko bo na finalu državnega prven- stva za srednješolce lovila zmago na 1000 metrov. UE Laura Pajtler (AK Keor Ptuj) Pred SP v nogometu En mesec bomo vsi nogomet! Že nekaj mesecev odštevamo dneve in sedaj že ure do največjega športnega spektakla na svetu. Spektakla, ki bo pred malezasloneprikovalmilijarde ljudi iz vsega sveta, spektakla, zaradi katerega se bo življenje marsikje ustavilo, spektakla, s katerim se na svetu ne more primerjati noben drug. V petek, 9. junija, s tekmo med domačo Nemčijo in Kostariko, se bo namreč začelo zares. Letošnje tekmovanje bo gostila Nemčija, država, ki živi za nogomet in prav zaradi tega lahko upravičeno pričakujemo da bo letošnji mun-dial najboljši doslej. V to so domačini postali prepričani takoj, ko jim je bila dodeljena organizacija tega veledo-godka. Že pregovorna nemška marljivost, predrznost in nepopustljivost do konca so samo organizacijo prvenstva pripeljali tako daleč, da lahko že nekaj dni pred začetkom potrdimo, da bo dejansko res naj naj v vseh pogledih. Pod taktirko legendarnega Fran-za Beckenbauerja so Nemci že zdaj dejanski zmagovalci. 12 prizorišč (eno lepše od drugega) se lahko pohvali, da so med najmodernejšimi na svetu. Veliko so vložili tudi v ostalo infrastrukturo. Turizem je bil tako ali tako vedno pomemben nemški »artikel«, ki pa jim bo med samim prvenstvom prinesel ogromna sredstva, saj domačini ta spek-takel tržijo na res neverjetne načine (nogometni vrčki piva, nogometne klobasice, seks pri-pomočkiz imeni nogometašev Boj za najboljšo reprezentanco na svetu bo prinesel tudi 60000 novih delovnih mest in kar tretjina se jih bo ohranila tudi po tekmovanju. Vidi se da vsi, od navadnih delavcev do kanclerske predsednice, živijo za ta praznik, ki naj bi državi gostiteljici prinesel dvig državne rasti za tretjino odstotka. Nemcem pa ne uidejo niti najmanjše podrobnosti. Tako so npr. mnogi gostinci poskrbeli za svoje goste tudi tako, da so tudi v wc-je namestili televizorje! S prvenstvom je povezanih še veliko takšnih ali drugačnih zgodb; če omenimo samo tisto, da na prvenstvo zelo nestrpno čakajo »prodajalke ljubezni«, ki bodo dobile veliko okrepitev predvsem iz vzhodne Evrope. Zanimiva je tudi tista o tečajih nemščine za navijače iz celega sveta, Športne novičke Plavanje • Matjaž Pernat drugi v Kranju Minuli vikend je v Kranju potekal dokaj kvaliteten in številčen plavalni miting. Za nekatere plavalce, ki še nimajo doseženih norm za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta potekalo v sosednji Madžarski (v Budimpešti), je bila to zadnja priložnost, za druge pa samo vmesni test trenutne forme. Med slovenskimi plavalci, ki so izpolnili normo že prej, je tudi Matjaž Pernat, ki je po napornih treningih v Kranju plaval samo v disciplini 200 metrov prsno. Matjaž je osvojil drugo mesto s časom 2:22,45, pred njim pa je bil njegov klubski tovariš Emil Tahirovič z rezultatom 2:22,16. Sicer pa se v torek na 26-dnevne priprave v Francijo odpravlja četverica reprezentantov PK Branik Maribor, in sicer: Pernat, Medvešek, Menciger in Vrtovec. Vmes bodo sodelovali na plavalnem mitingu v tem kraju, v sredini julija bodo sodelovali na državnem prvenstvu, nato pa bodo vse njihove misli usmerjene proti Budimpešti, oziroma nastopu na evropskem prvenstvu. Danilo Klajnšek Kolesarstvo • 8. kolesarski maraton v Podlehniku Hladno in deževno vreme minulo soboto ni zaustavilo ljubiteljev kolesarstva, da se ne bi udeležili tradicionalnega, letos že 8. kolesarskega maratona v Podlehniku, res pa je, da jih je bilo zaradi tega manj. Organizator je pripravil dve progi z dolžino 23 in 47 kilometrov, speljane pa so bile po Podlehniku, Vidmu in Žetalah. Kljub temu da kolesarski maraton ni imel Zvonko Hasemali na katerih jih bodo učili tudi nemške kletvice. Nemci očitno niso hoteli ničesar prepustit naključju. Kaj pa Slovenija? Kljub temu da se četi Braneta Oblaka ni uspelo uvrstiti na prvenstvo, je tudi pri nas čutiti povečano zanimanje za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Veliko naših državljanov si je zagotovila karte po najrazličnejših poteh, tako da bodo lahko vseeno priča prvovrstnemu spektaklu. Kdo bo 9. julija Berlinu dvignil 36 cm visok pokal italijanskega umetnika Gazzaniga iz leta 1971? Pomembno je le, da zmaga najboljši, mi skupaj pa bomo, kot že rečeno, en mesec nogomet! Tadej Podvršek SP v nogometu -Nemčija 2006 V petkovi številki Štajerskega tednika bomo na športnih straneh objavili popoln razpored vseh tekem predtekmovanja na SP v Nemčiji. tekmovalnega značaja in da so bili zmagovalci vsi, ki so prevozili progo, pa vseeno dodajmo, da je na krajši progi prvi v cilj prevozil Slavko Krajnc iz Lovrenca, na daljši pa Zvonko Hase-mali iz Zgornje Hajdine. Organizatorji so podelili tudi posebna priznanja za najmlajšega (Matjaž Vrbek - 15 let) in najstarejšega nastopajočega (Eugen Sparaš - 76 let iz Prekmurja). Najštevilčnejša ekipa je bila Delavska univerza z 12 nastopajočimi. Danilo Klajnšek Kasaštvo • V Krškem tri zmage Ljutomerčanov Šesti letošnji tekmovalni dan za kasače so pripravili na hipodromu Brege pri Krškem. V osmih preizkušnjah dneva je na 1600 metrov dolgi stezi nastopilo 88 kasačev iz vseh slovenskih klubov, na odlično pripravljeni stezi pa so bili zabeleženi vrhunski kilometrski dosežki. Izstopala je dolenjska kobila Stella Noble, ki prihaja iz Šentjerneja, vozil pa jo je Francoz Mathieu Mortagnen. Iztekla je rekordni dosežek hipodroma 1:14,6. Iz Krškega so se s tremi zmagami vrnili Ljutomerčani, enkrat pa je zmaga odšla tudi v Lenart. Za ljutomerski klub so zmagali Alisa z Danielom Hericem, Ani November z Jankom Sagajem in Roki z Davorinom Puharjem, za Lenart pa je slavil Profit na vajetih Tonča Sla-viča. Naslednje kasaške dirke bodo v soboto, 10. junija, v Ljubljani. MŠ Padalstvo • Odpadla tekma v Avstriji Člani ptujskega aerokluba so minuli vikend preživeli v avstrijskem mestecu Lochen, kjer bi morala potekati 2. tekma evropskega pokala v skokih na cilj, a so imeli organizatorji velike težave z vremenom. Padalci in padalke so nekako skrpali tri serije skokov, več pa ni bilo mogoče. Da pa bi se rezultati priznali, bi morale biti izvedene vsaj štiri serije. Čas so preživljali v čakanju, na koncu pa so se vrnili domov v nedeljo zvečer. Naslednja tekma za evropski pokal bo čez štirinajst dni v Reki. Danilo Klajnšek Šolski šport • Področno prvenstvo OŠ v nogometu V četrtek, 1. 6., je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo področno prvenstvo OŠ za učence letnik 1994 in mlajše. Nastopile so prvo- in drugo-uvrščene ekipe z medobčinskega tekmovanja na Ptuju in Slovenski Bistrici: OŠ Grajena, OŠ Mladika, OŠ Laporje in OŠ Makole. Končni vrstni red: 1. OŠ Grajena, 2. OŠ Mladika, 3. OŠ Makole, 4. OŠ Laporje. Slavko Krajnc Ekipa OŠ Mladika Foto: DK Foto: UE Foto: DK Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj Mura v Ormožu že slavila vstop v 2. SNL 3. SNL VZHOD REZULTATI 25. KROGA: Holermu-os Ormož - Mura 05 1:5, Malečnik - Zavrč 2:1, Stojnci - Tehnostroj Ver-žej 0:3, Beltinci - Paloma 1:4, Pohorje - Tišina 0:1, Črenšovci - Železničar 3:3, Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah 0:2 1. MURA 05 25 17 4 4 57:15 55 2. KOVINAR ŠTORE 25 15 6 4 46:14 51 3. ČRENŠOVCI 25 14 5 6 39.28 47 4. PALOMA 25 13 4 8 43:21 43 5. MALEČNIK 25 12 6 7 51:36 42 6. STOJNCI 25 12 3 10 43:39 39 7. ZAVRČ 25 10 8 7 37:25 38 8. TEH. VERŽEJ 25 11 3 11 37:41 36 9. POHORJE 25 10 5 10 32:32 35 10. ŠMARJE 25 9 8 8 33.36 35 11. ŽELEZNIČAR 25 6 6 13 31:51 24 12. TIŠINA 25 6 3 16 24:47 21 13. HOL. ORMOŽ 25 2 7 16 25:59 13 14. BELTINCI 25 3 2 20 18:72 11 Nogometaši Holermuosa Ormoža se poslavljajo od 3. SNL ... Krog pred koncem tekmovanja v 3. SNL - vzhod se je dokončno potrdilo to, kar se je pričakovalo že od samega začetka prvenstva: Mura 05 iz Murske Sobote je postala prvak te lige in s tem pridobila pravico nastopa v 2. SNL. Verjetno bi se to zgodilo v zadnjem krogu, vendar so nogometaši iz Štor izgubili doma proti ekipi iz Šma-rij pri Jelšah in tako je med ekipama 4 točke razlike. Ormoški gradbeniki se po porazu selijo v nižji rang tekmovanja. Ormoža-ni morajo razloge za to poiskati sami in iz tega potegniti pozitivne zaključke. Škoda za izpad, saj je sam kraj zelo nogometno naravnan, vendar je bilo spodrsljajev očitno preveč, da bi ostali v 3. SML - vzhod. Tudi Zavrčani in Stojnčani so bili poraženi. Prvi na gostovanju pri močnem Malečniku, drugi pa doma proti ekipi iz Veržeja. Očitno je, da je koncentracija padla predvsem ekipam, ki so si zagotovile mesta v sredini lestvice. Tako bo zadnji krog bolj prestižnega pomena, saj je vse odločeno tako na vrhu kakor na dnu. Igralce čaka samo še ena tekma, nato pa se bodo posvetili spremljanju svetovnega prvenstva in bodo nogometne čevlje in žogo pospravili v kot. HOLERMUOS ORMOŽ - MURA 1:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Horvat (15), 0:2 Žilavec (15), 1:2 Govedič (45). 1:3 Puhar (56). 1:4 Slavič (79), 1:5 G. Šnajder (87) HOLERMUOS ORMOŽ: D. Šnajder, Govedič (od 60. Ko-larič), Jurčec, Piberčnik, Boris Prapotnik, Velečič, Lesjak, Jur-šek, Toplak, Bezjak, Borut Pra-potnik. Trener: Dušan Dimič. Mestna Graba že dolgo časa ni bila tako polna kot tokrat ob gostovanju Mure, ki jo je spremljalo veliko število navijačev odetih v črno-bele barve. Mura je že takoj na začetku pokazala, da je v Ormož prišla zmagat in v bistvu smo spremljali večinoma igro v eno smer - proti golu Ormožanov, ki so le tu in tam zapretili iz protinapadov. Že prvi pravi pritisk Prekmur-cev je obrodil sadove. Najprej se je v 13. minuti zadetka veselil Puhar, a ga je sodniška trojka zaradi nedovoljenega položaja razveljavila. Dve minuti kasneje je najboljši posameznik srečanja Horvat Prekmurce popeljal v vodstvo. Tudi v nadaljevanju smo gledali ofenzivo gostov, gostitelje je pred zadetkom reševal najboljši domači igralec tekme vratar Šnajder, ki je zaustavil nevarna poskusa Žilavca v 23. in Puharja v 27. minuti. Zaključek 1. polčasa je bil odličen. Najprej je za Muro po strelu z roba kazenskega prostora zadel Žilavec, v sodnikovem podaljšku pa je gol upanja za domače po predložku Piberčnika dosegel Govedič. V 2. polčasu se razmerje moči na igrišču ni spremenilo. Mura je napadala in zadevala, ob tem pa še zamujala lepe priložnosti. Zadeli so še Puhar, Slavic in tik pred koncem tekme še Goran Šnajder, ki je na nasprotni strani v dresu Holermuosa premagal svojega starejšega brata Davorina. Ormožani kljub visokemu porazu glede borbenosti niso razočarali, s takšno borbenostjo, kot so jo prikazali proti mu-rašem, pa bi se drugače končali tekmi v Beltincih in Tišini, kjer so Ormožani zapravil obstanek v ligi. Po koncu tekme so črno-beli izvedeli izid tekme v Štorah in igrišče v Mestni grabi so preplavili Murini navijači, ki so že v Ormožu proslavili napredovanje v 2. ligo. Davorin Šnajder: »Mura je zasluženo zmagala in dokazala, da ima res najboljše moštvo v 3. ligi. Čeprav gre za same mlade fante, jim je to uspelo že v prvi sezoni. Mi smo z igrami razočarali skozi celotno sezono in nimamo pravice tarnati glede izpada, ki je povsem zaslužen, a ga težko sprejemamo.« UK STOJNCI -TEHNOSTROJVER-ŽEJ 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Sunčič (32), 0:2 Sunčič (53), 0:3 Časar (60) STOJNCI: Grabrovec, Horvat, Rumež, Janžekovič, D. Vilč-nik, Rižnar, A. Vilčnik, Klinc (od 69. Herga), Murat, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič. Stojnčani tokrat niso bili niti senca ekipe, ki je predvsem v pomladanskem delu navduševala s svojim prepoznavnim slogom igre. Želje in volje jim res ne moremo oporekati, toda tokrat jim enostavno nič ni šlo od rok (nog), kar so danes dobri gostje iz dežele ob Muri znali izkoristiti sebi v prid. Premoč Veržeja je bila očitna skozi celo tekmo, domačini pa niso našli recepta, kako se zoperstaviti agresivni igri gostov. Najlepšo akcijo gostov smo videli pri tretjem zadetku gostov, ko so slednji po akciji iz nogometnih učbenikov preko Časarja postavili končni izid srečanja. Kljub temu da so bili Stojn-čani tokrat zelo oslabljeni, smo pričakovali boljši odpor, kot so ga nudili ekipi iz Veržeja. Vendarle pa so jih domači navijači nagradili z aplavzom za vse lepo, kar so fantje na igrišču pokazali v tej sezoni. tp MALECNIK - ZAVRC 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Stamenkovič (11), 2:0 Stamenkovič (48), 2:1 Golob (79) ZAVRČ: Veselič, Gabrovec (od 73. Kokot), Zdelar, Lenart, Meznarič, Sluga, Murko (od 78. Črnko), Železnik, Golob, Korez, Poštrak. Trener: Miran Emeršič. ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 25. KROGA: Brunšvik - Dornava 1:1, Rogatec - Peca 3:2, Zreče - AJM Kungota 2:1, Gerečja vas Unukšped - Šoštanj 2:1, Tehno-tim Pesnica - Bistrica 4:1, Oplotnica - MU Šentjur 2:1, Šentilj Jarenina - Get Power Šampion 1:2 1. MU ŠENTJUR 25 16 6 3 60:35 54 2. ZREČE 25 13 4 8 45:25 43 3. ŠOŠTANJ 25 13 4 8 47:29 43 4. TEH. PESNICA 25 12 2 11 40:43 38 5. ROGATEC 25 10 6 9 48:40 36 6. GEREČJA VAS 25 9 8 8 35:35 35 7. ŠENTILJ- JAREN. 25 9 7 9 36.36 34 8. OPLOTNICA 25 9 6 10 33:43 33 9. BISTRICA 25 10 3 12 39:60 33 10. G. P. ŠAMPION 25 10 2 13 45:44 32 11. AJM KUNGOTA 25 8 6 11 40:48 30 12. DORNAVA 25 8 5 12 33:41 29 13. BRUNŠVIK 25 7 5 13 37:53 26 14. PECA 25 7 4 14 27:44 25 V predzadnjem krogu Štajerske lige so na svoj račun prišli predvsem gledalci, saj so napadalci dosegli 24 zadetkov, kar daje lepo povprečje 3,42 zadetka na srečanje. Na vrhu je že dolgo znano, da je prvak ekipa iz Šentjurja, glavno slavje pa bodo priredili v soboto po zadnjem domačem srečanju s Tehnotimom Pesnico. Igralci Gerečje vasi so z novimi tremi točkami potrdili obstanek v Štajerski ligi. Bistričani so po seriji uspehov in prav tako priigranem obstanku v Pesnici zaigrali sproščeno, očitno preveč, saj so jim domačini podarili štiri zadetke. Nogometaše Dornave, ki so osvojili samo točko na gostovanju pri odpisanem Brunšviku, pa lahko reši najhujšega samo še zmaga v soboto na domačem igrišču in pa poraz AJM Kungo-te prav tako na svojem igrišču proti Rogatcu. Naslednjo so- boto bo znan še odgovor o potnikih v nižji razred tekmovanja ter kdo bo drugi, vse ostalo pa bo bolj prestižnega pomena, oziroma bo šlo za »kozmetične« popravke na prvenstveni razpredelnici. TEHNOTIM PESNICA - BISTRICA 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Lorenčič (30. z 11 m), 2:0 Madobran (40), 2:1 Tkavc (48), 3:1 Koletnik (51), 4:1 Brunšek (79) BISTRICA: Stegne, Frelih, Modrič (od 28. Hajšek), Mlinar, Simončič (od 68. Habjanič), Tkavc (od 84. Dragič), Jelenko, Zupanič, Poljanec, Robar, Dani-lovič. Trener: Marjan Pečnik. gereCja vas unukšped - ŠOŠTANJ 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Vtič (29), 2:0 Petek (42), 2:1 Kijanovič (73) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin, Slaček, Ciglar, Krajnc, Vidovič (od 65. Ja-kopec), Sel (od 89. Kokol), Petek, Vtič, Kaisesberger, Novak. Trener: Ivan Ornik. BRUNŠVIK - DORNAVA 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Kokol (16), 1:1 Režonja (45) DORNAVA: Gomboc, Golob, Makovec, Jurič, Ratek, Jambri-ško, Belšak, Šuen, D. Novak, Trunkl (od 79. Kurbus), Kokol (od 56. R. Novak). Trener: Metod Verle. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 21. KROGA: Apače - Cirkulane 6:1, Hajdina - Središče 6:2, Boč - Podvinci 0:0, Mark 69 Ro-goznica - Bukovci 4:3, Slovenja vas - Gorišnica 2:1, Videm - Skorba 4:3 1. HAJDINA 21 15 3 3 63:24 48 2. APAČE 21 12 4 5 43:26 40 3. VIDEM 21 12 2 7 55:27 38 4. MARK 69 ROG. 21 10 5 6 37:28 35 5. PODVINCI 21 10 4 7 44:31 34 6. GORIŠNICA 21 8 6 7 36:43 30 7. CIRKULANE 21 9 2 10 33:45 29 8. BUKOVCI 21 8 4 9 45:39 28 9. SKORBA 21 8 4 9 47:54 28 10. BOČ 21 6 4 11 21:32 22 11. SLOVENJA VAS 21 4 4 13 16:53 16 12. SREDIŠČE 21 2 2 17 30:68 8 MARK 69 ROGOZNICA -BUKOVCI 4:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Majer (4), 1:1 Kukovec (13), 1:2 Plohl (40), 1:3 Zemljarič (46), 2:3 Dokl (48), 3:3 Stanet (75), 4:3 Bratec (90) VIDEM - SKORBA 4:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Vogrinec (14), 1:1 Pečnik (58), 2:1 Kokol (64), 3:1 Pečnik (75), 4:1 Kokol (81), 4:2 Krajnc (82), 4:3 Vogrinec (88) Športni napovednik Finale posamičnega atletskega tekmovanja osnovnih šol Končana so področna atletska tekmovanja učencev in učenk osnovnih šol. Pred nami je še finalno tekmovanje. Finale posamičnega atletskega tekmovanje za osnovne šole bo v skupni organizaciji Športnega zavoda Ptuj in Osnovne šole Olge Meglič Ptuj na Ptuju, v torek, 6. junija 2006, s pričetkom ob 15. uri. Planinski kotiček Srečanje planincev Podravja na Ribniški koči Vabimo vse planince in ljubitelje narave, da se udeležijo srečanja planincev Podravja, ki bo združeno s praznovanjem 30-letnice Planinskega društva Paloma Sladki Vrh. Praznovanje bo 10. junija 2006 ob 13. uri pri Ribniški koči na Pohorju. Slavnostni program bodo začeli ljudski pevci - Triglav moj dom, nadaljevali govori predsednikov, županov, nastopi učencev Osnovne šole iz Sladkega Vrha - Velke, pevski zbor Ribnica, podelili pa bomo tudi priznanja zaslužnim članom našega društva. Po uradnem delu bomo ob dobri kapljici in hrani lahko zaplesali ob zvokih dobre glasbe. Poskrbeli smo za vse, od vas pričakujemo le veliko dobre volje in skupaj bomo doživeli nepozaben dan! Ptujski planinci se bomo izleta udeležili skupaj s planinci iz Majšper-ka in Poljčan. Avtobus bo v soboto, 10. junija, odpeljal izpred Železniške postaje Ptuj ob 7. uri, vrnitev bo do 19. ure. Cena izleta znaša 3000 SIT, za mladino pa 2000 SIT. Prostih je 20 mest, prijave so možne na sedežu Planinskega društva Ptuj na Prešernovi 27 in na mobi številko 031 331 042 pri vodji izleta Tonetu Purgu. Hoje bo po želji za 6 ur - od Ribnice do Pesnika, nato do Ribniške koče in naprej na Črni vrh ter nazaj. Prisrčno vabljeni! Tone Purg PD Hajdina prav tako vabi svoje člane na srečanje planincev Podravja na Ribniški koči - Pohorje. Odhod ob 7. uri izpred OŠ Hajdina. Prevoz bo organiziran. Prijave in informacije: Jože Majerhofer - 041/326/915, Jakob Kokol - 031/806/678, Ivan Ladinek - 031/528/104. APACE - CIRKULANE 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Kukovec (34), 2:0 Kukovec (45), 3:0 Mlakar (50), 4:0 Kukovec (56), 5:0 Brunčič (59), 6:0 Kukovec (66), 6:1 Plohl (82) SLOVENJA VAS - GORIŠNICA 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Malek (29), 2:0 Gerečnik (36. z 11 m), 2:1 Pur-gaj (89. z 11 m) HAJDINA - SREDIŠCe 6:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Krajnc (13), 2:0 Pacher (27), 2:1 Žalar (32), 3:1 Pacher (37), 4:1 Ficko (72), 5:1 Vrabl (78. z 11 m), 6:1 Bezjak (83), 6:2 Cvetko (86) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 18. KROGA: Tržec - Pragersko 0:1, Podlehnik - Lesko-vec 2:3, Lovrenc - Grajena 4:2, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava 0:2, Hajdoše - Markovci 3:3. Nogometaši Markovcev so prvaki 2. lige MNZ Ptuj. 1. MARKOVCI 18 12 3 3 49:27 39 2. ZG. POLSKAVA 18 10 2 6 41:23 32 3. LOVRENC-1 18 9 4 5 36.26 30 4. LESKOVEC 18 9 3 6 33:25 30 5. HAJDOŠE 18 8 4 6 39:35 28 6. PODLEHNIK 18 7 3 8 34:29 24 7. TRŽEC 18 6 1 11 39:46 19 8. PRAGERSKO 18 5 3 10 22:42 18 9. SP. POLSK. -6 18 7 2 9 29:32 17 10. GRAJENA 18 4 1 13 21:55 13 LOVRENC - GRAJENA 4:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Pišek (23), 2:0 NK Markovci - zmagovalci 2. lige MNZ Ptuj Foto: arhiv Športnih novic Pšajd (37. avtogol), 3:0 Polajžer (42), 3:1 Golob (56), 3:2 Jakolič (57), 4:2 Frlež (83) PODLEHNIK - LESKOVEC 2:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Stres (8), 1:1 Kos (12), 2:1 Murko (48), 2:2 Petrovič (59), 2:3 Kos (72) HAJDOŠE - MARKOVCI 3:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Štrafela (9), 0:2 Strelec (11), 1:2 Brodnjak (61), 1:3 Strelec (53), 2:3 Brodnjak (61), 3:3 Brodnjak (90) SP. POLSKAVA - ZGORNJA POLSKAVA 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Vuk (84), 0:2 Klajderič (87) TRŽEC - PRAGERSKO 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Mohorko (83) PRVO MESTO VETERANOM HAJDINE V petek popoldne je v Mar-kovcih potekala zaključna prireditev v veteranskih ligah MNZ Ptuj. Močno deževje in hladno vreme sta precej ovirala nogometaše, ki so se borili za uvrstitev od prvega do četrtega mesta, a so vseeno pokazali veliko nogometnega znanja. V prvem srečanju sta se pomerili obe drugouvrščeni ekipi iz vzhodne in zahodne skupine Dornava in Skorba. Prepričljivo zmago so slavili veterani Skor-be. V srečanju za prvo mesto pa so bili nogometaši Hajdine boljši od domače ekipe Markovcev. Omeniti velja še najboljša strelca: v vzhodni skupini je bil to Miran Klajderič (Markovci) z 18, v vzhodni skupini pa Roman Iljevec (Skorba) s 13 doseženimi zadetki. REZULTATI: ZA 3. MESTO: Skorba - Do-rnava 4:1 ZA 1. MESTO: Hajdina - Mar-kovci 5:3 KONČNI VRSTNI RED: 1. Hajdina, 2. Markovci, 3. Skorba, 4. Dornava Danilo Klajnšek Foto: UK AvtoD^M Ekskluzivno vam predstavljamo renaulta megana tretje generacije! Megane je konec leta 1995 zamenjal renaulta 19 in z njim dve leti kasneje osvojil naslov evropski avto leta 1997. Šlo je za izvedbo megane scenic, ki je del velike družine megane. V kolikor neki avtomobilski proizvajalec dosega prodajne uspehe v kompaktnem oziroma nižjem srednjem razredu, naj bi se podobno dogajalo tudi v ostalih segmentih. In tega se bolj ali manj zaveda večina vodilnih avtomobilskih znamk v Evropi. Megane druge generacije so predstavili v drugi polovici leta 2002 in še zmeraj uspešno konkurira, oziroma sodi v sam vrh prodaje v Sloveniji. Da bi tako tudi ostalo, so si pri Renaultu zastavili jasen cilj: njegov naslednik mora postaviti nova merila kakovosti in udobja v kompaktnem razredu. Ostali proizvajalci ne zaostajajo, zato je manevrskega prostora malo. Razvoj golfa šeste generacije in nove astre je v polnem teku, omenjena avtomobila pa sta ob meganu že tradicionalno najmočnejša »igralca« kompaktnega razreda. Kot že omenjeno naj bi megane tretje generacije ostal eden najnevarnejših tekmecev prihajajočemu golfu VI, ki je v Sloveniji zelo priljubljen. Z všečno obliko, dodelano tehnologijo, nadpovprečno prostornostjo in varnostjo to ne bo težko. Kot zanimivost naj omenim, da že razvijajo tudi peugeota 308, s katerim si bo megane »delil« nekatere tehnične posebnosti in idejne rešitve. Napredna oblika, za katero je bilo potrebnega veliko poguma, da je dobila »serijski pečat« in o kateri so mnogi dvomili, je uspela, kljub vsemu pa bo novinec manj izzivalen in nekoliko bolj konvencionalen, kot je aktualni model druge generacije. Sploh če se vprašamo: ali je tvegati dvakrat zapored res pametno? Poteze prihajajočega megana pomenijo evolucijo dosedanjih oblik in prilagoditev sodobnim oblikovalskim smernicam. Kot ste se lahko že sami prepričali, majhni avtomobili rastejo (tudi za 20 centimetrov v dolžino), zato bo karoserija zajetnejša v vseh smereh, tako da bo dobila obrise kompaktnega eno-prostorca. Prtljažnik naj bi se v osnovi povečal za 20 litrov, z zlaganjem zadnjih sedežev pa bomo dobili kar 1300 litrov prtljažnega prostora. Prepih za štiri potnike - volkswagen eos Najprej so predstavili concept C, slabi dve leti kasneje je iz njega nastal kabriolet s trdo kovinsko streho - volkswagen eos. Nič več koncept, ampak kar serijski avtomobil, z nekaj bolj vsakdanjimi potezami. Čeprav si v notranjosti upravljalne elemente deli z obstoječimi volkswagni, vendarle izraža svoj slog in drugačno filozofijo. Dokaj nenavadno za nemški Volkswagen je poimenovanje »CC-ja«, saj v nasprotju z ostalimi hišnimi modeli ni dobil imena po kakšnem od vetrov, ampak kar po grški boginji jutranje zore. Modni trendi niso pustili hladnih vodilnih ljudi pri Volkswagnu. Ljubiteljem te znamke so se odločili ponuditi model, ki je nastal na osnovi golfa. 4,4 metra dolžine in 1,8 metra širine sta dimenziji, ki eosa nedvomno uvrščata med golfa in jetto. Še zmeraj se ponaša s skladno in prepoznavno Volkswagnovo obliko, ki pa nima osnove v katerem izmed obstoječih avtomobilov. Iz kabrioleta se s preprostim pritiskom na gumb prelevi v kupe. Po 25 sekundah se streha pospravi v prtljažnik. Da se le-ta pri tem zmanjša skoraj za polovico, ni nič novega; povsem enako se zgodi pri vseh kupe-kabrioletih. Eos je prvi štirise-dežni avtomobil, katerega petdelna (pri konkurenci najdemo tridelno) električno zložljiva kovinska streha vsebuje stekleno in drsno pomično sončno streho. Ko je eos kupe, se lahko streha na zadnjem delu dvigne ali v celoti pomakne nazaj; podo- Moje cvetje bno kot klasično strešno okno. In tu je strešno okno kar radodarno z merami: ko je povsem odprto, je nad glavami luknja široka 1,035 in dolga 0,39 metra. Zasnova strehe je torej drugačna z uporabnega in s tehničnega vidika. Sestavljena je iz petih glavnih elementov, skupaj z elektro-hidravličnim sistemom za pomik pa jo sestavlja kar 470 sestavnih delov. Pohvalo si zasluži kombinacija strešnega mehanizma in parkirnega pripomočka; slednji namreč, če ugotovi oviro za avtomobilom in če obstaja možnost, da se ob pomiku pokrov prtljažnika poškoduje, ne dovoli pomika strehe. Streha eosa je drugačna od podobnih še v nečem: v razmerju svojih mer. Že njegova skupna dolžina je precejšnja, še posebej pa izstopa krat-kost okvira prednje šipe. Prednja sedeža sta opremljena s sistemom za lažji vstop na zadnjo klop, vključno s spominsko funkcijo za nastavljen položaj. Prtljažni prostor ob zaprti strehi obsega 380 litrov, medtem ko zložena streha prostornino zmanjša za 175 litrov. Na začetku prodaje bo na voljo pet motorjev: štirje bencinski in eden dizelski. Volkswagen eos ne bo ravno preveč ljudski, in to z določenim namenom. Tehnika, ki jo skriva karoserija, je preveč napredna, da bi lahko bila poceni. Eos se zdi skladen kot kupe in kot kabriolet. O lepoti pa bi težko razpravljali, saj je bila navsezadnje tudi grška boginja jutranje zore bolj všeč starim kot sodobnim Grkom. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Kaj je parodontalna bolezen? Parodontalna bolezen je vnetje, ki ga povzročajo bakterije. Znake vnetja vidimo na dlesni, prizadeta pa je tudi kost, v katero je zob usidran. Nezdravljena parodontalna bolezen lahko povzroči izgubo enega ali več zob. Bolezen se začne z nabiranjem zobnih oblog aliplaka. To je nevidni, lepljivi film, ki se vedno oblikuje na naših zobeh. Z rednim in pravilnim čiščenjem zob preprečimo, da bi zobne obloge skupaj z bakterijami povzročile spremembo barve in oblike dlesni. Zdrava dlesen je namreč rožnate barve, čvrsta in ne krvavi na dotik. Pri najblažji obliki parodontalne bolezni, ki jo imenujemo gingivitis, je dlesen rdeča, otečena in krvavi na dotik krtače ali trde hrane. Odpravimo jo z redno zobno in ustno higieno in obiskom pri osebnem zobozdravniku. Če pa se gingivitis ne zdravi, lahko napreduje v parodontitis. Ta se razvije, če se ne odstranijo plak in zobni ka- men, ki se s časoma razširi in raste pod dlesnijo. Strupi, ki jih proizvajajo bakterije pla-ka ter mehke in trde zobne obloge, poškodujejo dlesen. Kronično vnetje uniči tudi kost. Posledica tega je, da se dlesen odmakne od korenine zoba in oblikuje se parodon-talni žep. Z napredovanjem parodontalne bolezni se poglabljajo žepki ter se s tem uniči še več dlesni in kosti. Zob postaja vedno bolj gibljiv in pogosto se ga mora tudi odstraniti. Torej, glavni vzrok za razvoj parodontalne bolezni je bakterijski plak. Obstajajo pa še drugi rizični faktorji, ki prizadenejo zdravje vaše dlesni: kajenje, nosečnost, puberteta, stres, razna zdravila, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni. Zdravljenje parodontalne bolezni obsega terapijo čiščenja mehkih zobnih oblog in zobnega kamna strojno in ročno. Namen posega je od-stranitiplak in zobni kamen iz parodontalnih žepkov Foto: Črtomir Goznik Mirjana Petrovič dent. med. Foltin, dr. ter narediti površino zobne korenine gladko, tako da se odstranijo vsi bakterijski toksini. Po potrebi od primera do primera si pomagamo s predpisovanjem zdravil. Kirurška terapija se priporoča, ko zdravljenje s strojnim in ročnim čiščenjem ne prinese pričakovanih rezultatov. Vsak pacient, ki ima dia-gnosticirano parodontalno bolezen, bo naredil največ za zdravje svojega zobovja, če bo redno in vzorno vzdrževal zobno in ustno higieno, skrbel za redne kontrolne ob- iske pri osebnem zobozdravniku ter se o parodontalni bolezni podučil preko vseh medijev, ki so mu na razpolago. Z naslednjim vprašalnikom lahko sami ugotovite, ali imate kakšen znak paro-dontalne bolezni (American Academy of Periodontology - Self - Evaluation - Quiz): 1. Ali vas kdaj boli v ustih? 2. Ali vam dlesen krvavi pri krtačenju ali uživanju trde hrane? 3. Ali ste opazili pojav prostora med vašimi zobmi? 4. Ali imate kdaj občutljivo ali zatečeno dlesen? 5. Ali ste v zadnjem času opazili odstopanje dlesni od zoba oziroma ali se vam zdi, da so vaši zobje daljši? 6. Ali imate slab zadah iz ust? 7. Ali ste opazili gnoj med zobom in dlesnijo? 8. Ali ste opazili razliko vpol-ožaju zob pri ugrizu? Če imate katerega od teh simptomov, ukrepajte in zaščitite vaše obzobno tkivo, zobe in vaše zdravje. Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med. Za nami je še en moker in hladen teden Letošnje vreme je resnično muhasto. Narava nam prav resno kaže zobe. Očitno smo se ji v zadnjih desetletjih pošteno zamerili. Vendar vremena ne moremo spreminjati, zato se mu moramo prilagoditi. Žal v takem naše rastline niso najbolj zadovoljne in nam to tudi rade pokažejo. Težava je tudi v tem, ker balkonskih rastlin zaradi pogostih padavin ne moremo dognojevati. Zato izkoristite vsak dan, ko lahko zalivate, da jih tudi že pognojite, saj so do sedaj hranila iz zemlje že porabile. Zdravilna zelišča O njih sem letos kar premalo pisala, vedno je zmanjkalo prostora. Upam, da njihovi ljubitelji niste bili preveč užaljeni. Danes bi predstavila rastlino, ki jo sicer pogosteje omenjamo med vrtninami, vendar ima tudi zdravilne lastnosti. Ravno zdaj je čas, ko pobiramo prve liste, to je rabarbara. Foto: Misa Pusenjak Na vsakem kmečkem vrtu najdemo to veliko in tudi dekorativno rastlino. Za vse, ki bi jo želeli meti, naj povem, da potrebuje cel kvadratni meter prostora, najbolje na sončnem in odcednem mestu. Lahko jo damo tudi na okrasno gredico s trajnicami. Sadimo jo spomladi ali jeseni. Najbolje je, da nam sadiko podari prijazna soseda, kupimo pa jih lahko tudi na tržnici ali v večjih vrtnih centrih. Čas za sajenje je sedaj skoraj že mimo, saj so sedaj za prvo obiranje in rezanje že primerni njeni listi. Pri tem naj velja prvo opozorilo, sami listi rabarbare so strupeni, užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko so le-ti dolgi 40 cm. Iz njih kuhamo kompot, meni sami je najbolj prijeten, če rabarbaro kombiniramo z drugim sadjem, ki je presladko: na primer hruškami. Zelo dober je tudi mešan kompost z rabarbaro in jagodami. Pri tem opozarjam, da se rabarbarini peclji dajo v vodo takrat, ko le-ta zavre in se vse skupaj v tem trenutku tudi ugasne. Drugače stebla razpadejo v kup neokusnih niti, ki se pletejo med našimi zobmi. Zelo dober je tudi rabarbarin sirup ali marmelada. Sirup naredimo tako, da 15 pecljev rabarbare olupimo, nasekamo na 2 cm dolge rezine in prelijemo z 1 l vode. Počasi kuhamo 8-10 minut. Nato vse skupaj precedimo, rabarbaro zmiksamo zraven. Dodamo enako količino sladkorja in kuhamo še 15 minut ob stalnem mešanju. Sirup še vroč prelijemo v sterilizirane steklenice. Napitek je zelo osvežujoč v poletnih dnevih. Peclji rabarbare imajo zelo majhno kalorično vrednost, vsebujejo pa veliko balastnih snovi, ki pospešujejo prebavo, izboljšujejo delovanje želodca, jeter in izločanje žolča. Še nekaj zanimivosti o vzgoji rabarbare. Zelo okusen, krhek in obeljen pridelek dobimo, če rastlino še pozimi pokrijemo z narobe obrnjenim loncem. Vendar tega ne počnemo vsako leto, saj bi tako rastlina hitro propadla. Cvetove redno odstranjujemo, ker rastlino samo slabijo. Kuhani peclji rabarbare imajo veliko provitamina A, vitamine B-skupine, vitamin C, med rudninskimi snovmi pa najdemo natrij, kalij, fosfor, magnezij, železo, baker mangan in klor. Vendar pozor, vsi, ki imate težave z žolčnimi ali ledvičnimi kamni, se morate rabarbare izogibati, saj vsebuje tudi oksalno kislino. Izogibati se je morate tudi tisti, ki vas muči artritis ali protin. Liste rabarbare lahko uporabimo tudi kot insekticid na našem vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5-10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po napadenih rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje pa tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho. Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih rastline potrebujejo. Miša Pušenjak Dr. Aleš Friedl je vodja psihološke službe v Psihiatrični bolnici Ormož. Ormož • Bolnišnica bogatejša za doktorja znanosti Človek, ki ga zanima neznano Psihiatrična bolnica Ormož je po novem bogatejša za doktorja znanosti s področja psihologije. Vodja psihološke službe Aleš Friedl je namreč nedavno doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani z doktorsko nalogo Pomen in značilnosti znanstvenih zakonov v behaviorizmu in gestalt psihologiji. Dr, Aleš Friedl, ki bo letos dopolnil 45 let, je »originalni Ptujčan«, kot pove sam. Vendar Ptujčanom ni tako poznan, saj ga je življenjska pot po 7. razredu osnovne šole odpeljala v Ljubljano. Iz Ptuja je bil odsoten desetletje, do leta 1986. Štajerske korenine so pri njem očitno precej močne, saj so ga iz Ljubljane potegnile že takoj po študiju, ko se je zaposlil v gradbenem podjetju Stavbar Maribor. Takrat ga je zanimala industrijska psihologija, pa tudi praksa s tega področja. Industrijska psihologija se ukvarja predvsem s počutjem delavcev pri delu, zadovoljstvom na delovnem mestu, industrijski psiholog pa opravlja psihološke preglede delavcev pred sprejemom v delovno razmerje, učencev zaključnih razredov, ki jih podjetje namerava štipendirati, opravlja periodične zdravstvene preglede delavcev - voznikov, delavcev na višini in podobno. Dr. Friedl se rad spominja tega časa, saj mu je delo ustrezalo, čeprav je bila plača vsaj za polovico manjša od tiste, ki jo je dobil z menjavo službe. »Ko sem delal tam, se mi je zdelo, da imam dovolj denarja,« skozi smeh pa pripomni tudi: »Res pa je, da sem bil takrat samski in brez otrok, kar je bistvena razlika. Zdi se mi, da so bile takrat stvari bolj dostopne in med ljudmi ni bilo tako velikih razlik kot danes. Večina se je prevažala v ladah, stoenkah in jugecih.« Zaradi vse slabše situacije in nemira v podjetju se je leta 1991 prijavil na razpis v bolnišnico v Ormožu. V tem času je že pripravil magistrsko nalogo, ki jo je uspešno zagovarjal takoj na začetku svojega službovanja v Ormožu. Tema se je nanašala na njegovo predhodno delo - Motiviranost delavcev, ki stopajo v delovno razmerje. V tem času se je ukvarjal tudi s pisanjem strokovnih člankov. Zaradi dela v bolnišnici je moral opraviti specializacijo iz klinične psihologije, kar je bilo mogoče v Ljubljani, ki pa mu je tokrat ostala v lepem spominu. Že takrat je razmišljal, da bi opravil tudi doktorat, tudi delati je že pričel, vendar je po nesrečnem spletu okoliščin in požrešnem virusu, ki mu je požrl dobršen del podatkov, nalogo za nedoločen čas odložil. Unikatno delo o psiholoških zakonih Dr. Aleš Friedl je zelo večplasten človek z odličnim smislom za humor, ki ima zelo specifična zanimanja ali hobije, s katerimi se zelo intenzivno ukvarja. Kar nekaj časa se je resno posvetil glasbi, pričel je skladati in nastale so precej težke skladbe. Najverjetneje je edini doktorand, ki se je v predgovoru svoje doktorske naloge za razumevanje zahvalil tudi pihalnemu orkestru, v katerem deluje, ker se zaradi preobremenjenosti zadnje čase ni mogel redno udeleževati vaj. Za lep čas ga je okupiral tudi problem praštevil. Ni namreč znano pravilo, po katerem so praštevila razporejena in Friedl je uspel postaviti nekaj teorij, ki pa so delovale le za določene nize praštevil, ne pa za vse. Nato pa je dozorel tudi čas za doktorat pri rednem profesorju dr. Janeku Musku. Psihološki zakoni so Friedla mamili že dolgo časa in hkrati tudi odbijali, ker so napovedovali veliko dela, saj niso bili raziskani. Obsežno delo je razdelil v tri dele. V prvem se osredotoči na problem znanosti - znanost opredeli glede na ključne pojme z 28 različnih vidikov. V drugem delu govori posebej o zakonih. Razvrstil jih je po abecednem redu v več kot 80 različnih kategorij, govori tudi o vsebini, obliki, funkciji in uporabi zakonov. V tretjem delu pa opredeli psihološke zakone s stališča behaviorizma in gestalt psihologije. Mentor dr. Musek je bil mnenja, da gre za unikatno delo, ki je z znanstvenega vidika izjemno pomembno, obenem pa tudi izjemno neobdelano in neraziskano. »Doktorand je opravil delo na področju, ki je bilo doslej v celotni psihologiji le tangencialno obdelano in ustvaril prvo sistematiko psihološke nomologije nasploh.« V ormoški bolnišnici se dr. Friedl ukvarja predvsem z diagnostiko pri odvisnikih od alkohola. Pravi, da mu leta izkušenj pri tem veliko pomagajo, saj marsikoga lahko zelo hitro »prebere«. Vendar je delo v bolnišni- ci šele začetek zdravljenja alkoholika in družine, delo se še leta nadaljuje na klubih zdravljenih alkoholikov. Kljub temu je bolnišnica vedno polna, in če bi imeli več postelj, bi bile verjetno tudi polne, pravi dr. Friedl. Njegovo profesionalno znanje mu omogoča drugačen vpogled v ljudi, vendar ga - kadar je v neslužbenem stiku z ljudmi - poskuša dati na stranski tir. O načrtih za prihodnost ni želel preveč povedati, upa pa na objavo doktorske disertacije v knjižni obliki, saj je mentor ocenil, da gre za tehtno delo in da bi bila zainteresiranost zanj v tujini verjetno celo večja kot doma. Več pozornosti bosta v prihodnosti deležna najbrž žena Marija in mali Matija, pa tudi podlehniška godba bo zvenela za spoznanje glasneje. viki klemenčič ivanuša Pa brez zamere Dogodek leta Otvoritveni nagovor še tri dni nas loči od letošnjega, tako se zdi, dogodka leta. Še tri dni, pa se bo za en mesec skoraj vsa pozornost preusmerila na eno samo točko. Skoraj vse oči sveta se bodo usmerile v Nemčijo. Stavim, da si bo še Osama tam nekje v pogorjih Pakistana nabavil en prenosni televizor, gajbo piva in naročil pico ter naslednji mesec buljil v ekran. Da, Amerika, naslednji mesec se ti ni treba bati napada. Spite mirno, prinašalci svobode, kajti v naslednjem mesecu nevarnost ne bo pretila v višavah stolpov dvojčkov, ampak na realnih tleh zelene trave (pa ne cannabisa, da ne bo pomote). V naslednjih nekaj tednih se bo dogajalo svetovno prvenstvo v fuzbalu. O fuzbalu se bo govorilo po gostilnah za šanki, po televiziji, radiu, na internetu. O fuzbalu se boste pogovarjali, ko boste srečali znanca in ne boste vedeli, kako prebiti led na začetku pogovora - namesto standardnega govoričenja o vremenu in nezainteresiranega spraševanja "Kako si?' (čeprav nas to pravzaprav skoraj nikoli ne zanima zares) boste najverjetneje vprašali: ''Ti, a si videl/a, kako so ti-in-ti nažgali one?' Bratje in sestre, začenja se svetovno prvenstvo v fuzbalu - in vse ostalo je obrobna stvar. Kolateralna škoda. Kako to, da je prav fuzbal deležen take pozornosti? Kako to, da prav fuzbal in ne kateri drug šport? Kaj je tisto pri fuzbalu, ki ga tako močno loči od ostalih športov, da privablja milijone, milijarde? Zakaj fuzbal sam privlači več množic kot vsi ostali športi skupaj? Okej, vsaka nacija ima nek bolj ali manj nacionalni šport, ampak fuzbal je pa povsod tisti presežek (no ja, Američani so seveda tudi tukaj nekaj posebnega). Kaj je torej to, kar fuzbal dela za to, kar je? Najmanj dve stvari. Eden izmed največjih adutov tega športa je najverjetneje nizka cena ukvarjanja z njim - seveda je zdaj, ko je ta šport postal najprej biznis in potem šport, ta vseeno narasla. A načeloma je to še vedno šport, pri katerem za udejstvova-nje potrebuješ zgolj svoje telo in žogo. No, večinoma tudi primerno obutev, a v Južni Ameriki in Afriki ga otroci igrajo pretežno bosi, saj nimajo denarja za obutev. Tudi kratke hlače niso nujne, saj ga lahko igraš, če iz kakršnega koli razloga to tudi hočeš, tudi nag. Vse, kar potrebuješ je, kot rečeno, bolj ali manj okrogla žoga. In pa čas, ki ga v revnih predelih sveta imajo več kot dovolj. Niti najmanj ne preseneča, da veliko največjih mojstrov igre prihaja iz Brazilije. Tam imajo na žalost ogromno revščine in otroci, ki včasih ne hodijo niti v šolo, se ves ljubi dan preganjajo za žogo. Vedno, kadar vidim te brazilske mojstre in milijonarje, se spomnim, koliko tamkajšnjih otrok nikoli ne bo imelo niti tisočinke tega, kar imajo tile. Morda malo premalokrat poudarjena plat brazilskega fuzbala. Malo razmislite o tem. Okej, druga stvar, ki dela fuzbal za to, kar je, je njegova preprostost. Res je sicer, da nonstop poslušamo o različnih taktikah, tehničnih pripravah pred tekmami in podobno, a roko na srce, tistih nekaj osnovnih pravil pri fuzbalu ni ne vem kako težko dojeti. Če ga primerjamo z, recimo, šahom, postane to očitno, mar ne? Seveda ima fuzbal svoja pravila, tako kot vsak šport, a kot smo rekli, ni jih tako težko spoznati in razumeti. Res je sicer, da nekateri iz fuzbala celo doktorirajo (dobesedno), a nekako bi lahko rekli, da ni treba biti posebej pameten za brcati žogo. Pa s tem nočemo reči, da fuzbal igrajo bedaki in imbecili. In če to ne velja za igralce, še toliko manj velja za tiste, ki ga delajo za velik biznis - menedžerje, lastnike klubov in podobne fuzbalske biznismene. Nogomet vsekakor je velik biznis. Pa verjetno tudi precej zanimiva igra. Sam imam sicer raje hokej, a si bom marsikatero tekmo preko televizije tudi ogledal. In ne, ne navijam za Brazilce. Čeprav Ronaldinho je pa totalen car. Gregor Alič Ptuj • 2. srečanje organizatorjev slovenskih repertoarnih gledališč Organizirali 3700 gledaliških predstav Na Ptuju je v soboto, 27. maja, v delovnem in prijateljskem vzdušju potekalo 2. srečanje organizatorjev slovenskih repertoarnih gledališč. Letošnji gostitelj je bilo Mestno gledališče Ptuj. Srečanja se je udeležilo 9 organizatorjev iz Slovenije in organizatorka iz tujine, SSG Trst, zamejski Slovenci. Podatki, ki so jih predstavili, so več kot impozantni, v letu 2005 so skupaj organizirali 3700 gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo več kot 670 tisoč Slovencev ali ena tretjina vseh državljanov Republike Slovenije. Vsak delovni dan v letu 2005 so organizirali, sko-ordinirali oziroma uskladili eno predstavo in pol. Kot so povedali, je delo organizatorjev zelo stresno, skoraj neprekinjeno brnijo telefoni, vsak dan je potrebno reševati in usklajevati termine igralcev med vajami, predstavami, gostujočimi iz drugih gledališč, samozaposlenimi v kulturi, bolj znanimi kot svobodnjaki, reševati probleme zasedenosti odrov, gostovanj doma in tujini. V rokah organizatorjev so tudi polnjenje dvoran, vpisi v abonmaje. »Nekateri sodelujemo tudi pri organizaciji srečanj, festivalov, vodimo finance, delamo statistiko sezone ali leta, sodelujemo pri izdelavi letnih programov in letnih poročil za financer-je. Kljub vsem problemov pa na nek način zmoremo vse, ker imamo vsi radi delo, ki ga opravljamo, saj je vse povezano z gledališčem,« je ob letošnjem srečanju povedala Anica Bombek Strelec iz Mestnega gledališča Ptuj. Kog • Nenavaden eksperiment vinarstva Hlebec Vinu je treba pustiti cas O Kogu zares ni treba izgubljati besed, pozna ga vinoljubna Slovenija in tudi tujina. Na Kogu je kar nekaj renomiranih vinskih hiš, lege so prave in domačini znajo pridelati dobro vino. Znani so tudi po tem, da se odločajo za nenavadne prijeme, da poskušajo uvajati nove ali že pozabljene reči, ki pogosto najdejo posnemalce tudi drugod. Ali bo tako tudi z vinom v amforah, pa bo pokazal čas. Vino, ki se bo staralo v Hleb-čevi kleti, je staro šest let in ima že do sedaj precejšnjo zgodovino. Potem ko so leta 1999 prvič barikirali vino, so opazili, da se takšno vino veliko počasneje stara in ostaja mlado. Zato so renski rizling letnik 2000 najprej zbarikirali v 1000-litrskih lesenih hrastovih sodih. Po vretju so vino za pol leta pretočili v 240-litrske nove barike, kjer je vino ostalo še pol leta, nato pa v nerjaveče cisterne. Po dveh letih so vino ustekleničili v svetle steklenice. Skupno 3000 steklenic. Opazili so, da se vino izjemno počasi stara in da bi si lahko z njim privoščili eksperiment, konec koncev gre z prvo trgatev tega tisočletja. Vinu so odvzeli svetlobo in ga napolnili v glinene posode. 17,5- do 19-litrske amfore so narejene iz zemlje, v kateri je rasel trs. Amfore so delo lončarja Mirana Trkulje iz Veličan. V glineni posodi ne sme biti temperaturnih nihanj in zraka, zato so amfore zadelali z lesenimi čepi iz hrastovega lesa, ki so jih zalili s čebeljim voskom. V sredini čepa je manjši zamašek iz plute, ki omogoča stalno kontrolo vina in spremljanje sprememb. Amfore so nato položili v lesene škatle in jih zasuli s peskom. Pospravili so jih v arhivsko klet in sedaj je treba vinu dati čas, Mike Silver in Josef Jeiiinek sta na Kogu našla svoj počitniški raj. Sprva ju je pritegnilo odlično vino, neokrnjena narava in prijazni ljudje. Po treh letih spoznavanja sta spremenila vrstni red. Na prvem mestu so prijazni ljudje. ga budno spremljati in morda bo eksperiment čez leta lahko po kazal dober rezultat. Kmečki turizem Hlebec Vinarstvo Hlebec je našlo svoj prostor na Kogu in turisti so našli svojo pot do njih. Pričelo se je daljnega leta 1980 z manjšimi goricami, kakšnih 1200 trsov. Ob skrbnem delu so leta 1993 napredovali že do 4500 trsov, polovico pridelka pa so prodali doma na turistični kmetiji. Pred dvema letoma so naredili pomemben korak naprej, ko so se preoblikovali v kmečki turizem s sedmimi sobami, v katerih ima prostora 17 gostov. Danes že 60 % pridelka prodajo doma ali od doma, je povedal Milan Hlebec ml. Specifična podoba njihovega kmečkega turizma, ki malo spominja na gradič s stolpom, je postala njihov zaščitni znak in ljudje jih po zavitih kogov-skih cestah brez težav najdejo. Številni gostje se vračajo zaradi njihove dobre kuhinje, kjer velja še zlasti omeniti pogače. Danes pridelujejo 10 vinskih sort na 27.000 trsih, največ imajo renskega rizlinga. Kakšna Azurna obala, boljše so Slovenske gorice! Pred tremi leti sta se v Slovenijo na vinsko popotovanje podala vinoljuba - Mike Silver in Josef Jellinek. Oglasila sta se pri Čurinovih, pokušala vina, ko pa sta začutila lakoto, so jima priporočali, da se oglasita pri Hlebčevih. Za anglešl i poslovneža, zaljubljena v neokrnjeno naravo in imenitna vina, je bila hrana le še pika na i. Pogovor je tekel in kar tako sta vprašala, če bi bilo mogoče tukaj kupiti kakšno počitniško hišo. V bližini je bila starejša hiša potrebna obnove. Še isti dan so poklicali lastnika, po prespani noči pa sta se Angleža zjutraj posvetovala in segla v roke z lastnikom, da sta potrdila kupčijo. Odločitev je bila spontana, le da sta jo morala povedati tudi svojima soprogama ^ Soprogi sta očitno zelo tolerantni in sta novico nekako sprejeli, po prvem obisku pri nas, pa sta bili navdušeni tudi onidve. Še več, za nakup v Sloveniji so prodali počitniški hiši v francoskih Alpah in na Azurni obali. Vendar je bila pot do ureditve papirologije in resničnega lastništva še dolga. Sogovornika sta bila mnenja, da bi bilo Oba Hlebčeva Milana sta se odločila za pogumen korak v neznano. Vino se bo staralo v amforah. vse veliko hitreje, če bi bila Slovenija takrat že v EU. Staro hišo so medtem podrli do kleti in jo uredili v prijetno počitniško hišico s 150 kvadrati, kjer imata oba prijatelja s soprogami za mesec ali dva na leto dovolj prostora. Nedavno, ko sta praznovala otvoritev hiše, je bila ta kar premajhna za vse, ki so se veselili z njima. Povabila sta otroke, vnuke in prijatelje, s katerimi so pri Hlebčevih proslavili dobro opravljeno delo. Pod hišo so tudi manjše gorice, ki jih obdeluje sosed Plemenič. Sogovornika sta povedala, da ju je pri nas sprva pritegnila neokrnjena narava, odlična vina in prijazni ljudje. Po nekaj letih druženja sta daleč najbolj navdušena nad prijaznimi ljudmi, ki jima pomagajo na vsakem koraku. Tudi sama sta se izkazala, saj so Hlebčevi z njuno pomočjo lani v angleške podeželske klube izvozili lepo količino so-vinjona po zadovoljivi ceni 5 evrov za buteljko. Te dni pa si v Hlebčevi galeriji obiskovalci lahko ogledajo tudi razstavo tihožitij in krajin Bojana Oberčkala in zanimive inštalacije umetnika kovine Robija Juraka. viki klemenčič ivanuša Gorišnica • Društvo gospodinj Članice aktivne vse leto V Društvo gospodinj Gorišnica, ki deluje 7 let, je včlanjenih okrog 170 gospodinj. "V našem društvu smo aktivne skozi vse leto. Zimske mesece zapolnjujemo s kuharskimi tečaji, tečaji ročnih del, izdelavo aranžmajev, organiziranih pa imamo tudi več strokovnih predavanj. Lansko leto v novembru smo pričele članice našega društva s pohodi ob polni luni. Do maja letos nismo niti enkrat pohoda izpustile. Lunini pohodi so bili res čudoviti, ni nas oviral ne mraz in ne sneg. Zadnji pohod smo imele v maju, ko smo si pripravile tudi zaključek. V prihodnjih dneh nameravamo na star način in s konji posejati ajdo, ki jo bomo spremljale vse od setve do mlat- ve in pripravljanja kaše. Ko bo ajda v zrnju, bomo iz nje pripravile kašo, nato pa bomo iz ajde skuhale tudi kakšne jedi. Poleti bomo šle na izlet v Ljubljano, kjer nas bo v državnem zboru gostil poslanec Branko Marinič. V jesenskem času bomo ponovno pričele s tečaji, čaka pa nas tudi urejanje okolja, zasaditev in vrtnarjenje," je o delu Društva gospodinj Gorišnica povedala predsednica Terezija Krajnc. Gorišniške gospodinje nameravajo ajdo posejati na kmetiji Jožeta Muhiča v Mali vasi. Prav tam pa nastaja tudi pravi muzej starih kmečkih orodij. Jože Muhič pravi, da želi, da bi ta stara orodja ostala ohranjena tudi za prihodnje rodove. "Sam to imenujem kulturno delo. Veliko orodij, ki sem jih zbral, je od mojega starega očeta. Najstarejši je mecelj, to je 60-litrska posoda z letnico 1872, in je tako ohranjen, kot da bi bil star komaj 10 let. Uradna otvoritev naše zbirke je bila lansko leto na martinovo, pri zbiranju orodij pa dajem poudarek starim kmečkim obrtnikom: tišlar, cimerman, tesar, kolar, pintar, sodar, tapetnik in čevljar," je o svoji zbirki na kratko povedal Jože Muhič. Mojca Zemljarič Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPRAVA, TROKAR, RESINA, UMA, ČK, PALO, DANICA, GARTNER, STVOR, UDAVI, PROD, GRANIK, ALLEGRA, OST, DI, COE, RG, IČA, STEBRIČ, KNASTER, AVI, SORA, VA, FAN. Članice Društva gospodinj Gorišnica, zbrane na kmetiji Jožeta Muhiča v Mali vasi Foto: vki Foto: vki FOTO: MZ Pošta Slovenije • Doslej najuspešnejše poslovno leto Na uvedbo evra že pripravljeni Na Pošti Slovenije, na čelu katere je leto dni Aleš Hauc, ocenjujejo, da je bilo leto 2005 eno najbolj uspešnih poslovnih let v zadnjih 10 letih. V okviru lani začete prenove strateškega razvojnega programa načrtujejo izbiro strateškega partnerja, s čimer želijo postati eden največjih slovenskih logističnih podjetij; v načrtih tudi povezave z drugimi poštami. Kot je na tiskovni v četrtek, 1. junija, v Kazinski dvorani v Mariboru povedal generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc, ki zaokrožuje prvo leto svojega mandata, jih lanski poslovni rezultati, ki so bili najboljši doslej, saj so ustvarili 5,1 milijarde tolarjev celotnega dobička, oziroma 3,6 milijarde čistega dobička, uvrščajo v eno najuspešnejših družb v državi. Doseženi rezultati tega kmalu že 6600-članskega kolektiva so predvsem posledica visoke rasti števila opravljenih storitev, rasti produktivnosti zaposlenih, povišanje cen prenosa pisem in dopisnic ter racionalizacije ukrepov. Sicer so na Pošti Slovenije v letu 2005 za investicije na- menili 3,6 milijarde tolarjev, največ za zgradbe z opremo, transportna sredstva ter informacijsko tehnologijo. Ocenjujejo, da je v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije poštno omrežje v Sloveniji nad povprečjem, oziroma sodi celo v sam vrh, saj sta pokritost oziroma dostopnost poštnega omrežja s trenutno Foto: M. Ozmec O doseženih poslovnih rezultatih in načrtih Pošte Slovenije so govorili (z leve) namestnik mag. Igor Marinič, generalni direktor Aleš Hauc ter član poslovodstva Damijan Koletnik. Vaš mobilnik, vaš denar! In potni list za potovanje v romantični Pariz! Do 5. julija opravite vsaj eno plačilo z Moneto pri Novi KBM in z malo sreče boste v dvoje doživeli romanHčni Pariz, osvojili mobilnik Sony Ericsson P800 ali eno od številnih drugih nagrad! Še nimate Monete pri Novi KBM5 Oglasite se v najbližji poslovalnici Nove KBM in izdali vam jo bomo brezplačnol Več informacij na 02 229 28 30. www.nkbm.si,www.moneta.si Nagradna igra bo liajala od 1. Ó. do 5.7, pravila nagradne igre so objavl[ena na splelni strani www.nkbm.si. .Nova KBM Vaě mobilnik. Vaš denar. 558 poštnimi enotami, bistveno boljša od povprečja Evropske unije. Kot zatrjuje Hauc, so se v preteklem obdobju bistveno spremenili tudi pogoji poslovanja na področju poštnih storitev, saj sta liberalizacija poštnih storitev in globaliza-cija svetovnega gospodarstva privedli do pojava globalnih ponudnikov poštnih storitev s svojo lastno infrastrukturo in prodajno mrežo na vseh pomembnejših svetovnih trgih. In Pošta Slovenije, ki je v primerjavi z globalnimi ponudniki manjši poštni operater, je zaradi tega v precej slabšem položaju. Tudi v Sloveniji so prisotni že drugi domači in tuji ponudniki poštnih storitev, zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji ter zaradi liberalizacije trga pa jih lahko pričakujejo še več, zaradi česar se bo zagotovo povečal tudi vpliv konkurenčnih ponudnikov. Prav zaradi tega so že v lanskem letu pričeli prenovo strateškega razvojnega programa in v okviru tega tudi navezovanje stikov z morebitnimi strateškimi razvojnimi partnerji, s katerimi bi lahko ponudili konkurenčne poštne storitve v mednarodnem prometu, obenem pa bi lahko obnovili tudi obstoječe tržne deleže. S takimi oblikami sodelovanja pa želijo na Pošti Slovenije pridobiti tudi dostop do prodajne in logistične infrastrukture na vseh pomembnejših svetovnih tržiščih, obenem pa so prepričani, da bodo izbrani strateški partnerji s Pošto Slovenije pridobili močnega partnerja na slovenskem tržišču. V letošnjem letu na Pošti Slovenije sicer predvidevajo nekoliko nižji poslovni izid, saj načrtujejo 5-odstotno rast prihodkov ter okoli 10-od-stotno rast odhodkov. Ena od najpomembnejših prioritet pa je poleg intenzivnih priprav na prevzem evra predvsem izbira strateškega razvojnega partnerja ter poglobitev sodelovanja s poštnimi operaterji na nekaterih bližnjih in tujih trgih zaradi že omenjene liberalizacije poštnih storitev v Evropski uniji ter povečanega vpliva konkurenčnih ponudnikov. Njihov cilj je, da postanejo eden večjih slovenskih logistov, zato se želijo povezati tudi navzven. Po besedah Ha-uca so se o sodelovanju že pogovarjali z avstrijsko, nemško in francosko pošto, pa tudi s poštami v sosednji Hrvaški, Srbiji in Makedoniji. Ker v prvotnem državnem konceptu privatizacije Pošta Slovenije ni bila zajeta, so pripravili svoj koncept privatizacije, v katerem je njihov in zagotovo tudi državni interes, da bi ostali v večinski, 51-od-stotni lasti države. M. Ozmec Nadzorni svet Pošte Slovenije je na seji 30. maja v Portorožu na podlagi pozitivnega mnenja revizijske družbe potrdil letno poročilo Pošte Slovenije za leto 2005 z revizorjevim poročilom. Med drugim je sklenil, da bo vladi predlagal, da Pošta Slovenije plača v proračun Republike Slovenije za leto 2005 iz bilančnega dobička 850 milijonov tolarjev kot udeležbo ustanovitelja pri dobičku, ostali bilančni dobiček v višini 3,42 milijarde tolarjev pa naj ostane nerazporejen. JVIZ Oš DESTRNIK - TRNOVSKA VAS Janežovski Vrh 45, tel. (02) 761 92 10 2253 Destrnik VPIS V VRTEC PRI PS TRNOVSKA VAS OŠ Destrnik - Trnovska vas objavlja na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Trnovska vas, sprejetega 25. 5. 2006, javni vpis otrok v kombinirani oddelek vrtca pri PŠ Trnovska vas. Prednost pri sprejemu bodo imeli otroci iz občine Trnovska vas. Vpis bo potekal od 8. do 20. junija 2006 v OŠ Destrnik - Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. Informacije lahko dobite na tel. št. 761 92 10 (šola) ali 757 95 10 (Občina Trnovska vas). Prireditvenih Uspešno in izvozno usmerjeno podjetje z dolgoletno tradicijo na področju proizvodnje očal znanih blagovnih znamk (Dior, Gucci) vabi k sodelovanju sodelavce na naslednjih podro~jih: 1. TEHNOLOG II - 2 izvrševalca 2. KONSTRUKTOR II - 2 izvrševalca 3. TEHNOLOG ORODJAR II - 2 izvrševalca 4. ORODJAR I - 3 izvrševalce Pogoji za zasedbo: -pod 1: -višješolska oz. visokošolska izobrazba tehnične smeri (proizvodno strojništvo ali gospodarsko inženirstvo), -aktivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, -3 leta delovnih izkušenj na področju predelave termoplastov, kar pomeni: - poznavanje termoplastičnih materialov, - poznavanje orodjegradnje za termoplastično predelavo, - poznavanje strojev za predelavo termoplastičnih materialov, --samostojnost in samoiniciativnost. -pod 2: -končana srednja, višja ali visoka šola strojno tehnične smeri, -zaželene delovne izkušnje na področju 3D konstruiranja izdelkov in briz-galnih orodij na programskem paketu CAT A V5 - CAD/CAM oziroma podobnih orodjih, -pasivno znanje angleškega ali italijanskega jezika, -samostojnost in samoiniciativnost. -pod 3: -končana srednja ali višja šola strojne tehnične smeri, -pasivno znanje angleškega jezika, -zelo dobro znanje računalništva, -zaželene izkušnje na področju izdelave brizgalnih orodij za plastiko ter izdelavi CNC programov s programskim paketom CATIA ali podobnimi programi, -samostojnost in samoiniciativnost. -pod 4: -končana poklicna ali srednja šola orodjarske smeri, -zaželene izkušnje pri izdelavi brizgalnih orodij za plastiko ter izdelavi CNC programov s programskim paketom CATIA ali podobnimi programi, -samostojnost in samoiniciativnost. Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: CARRERA OPTYL, proizvodnja o~al, d. o. o. Ljutomerska 38/a 2270 Ormož Torek, 6. ^unij 17.00 18.00 18.00 19.30 20.00 Ormož, Mladinski center, Bralni krožek Reciklirajmo besede Ptuj, Mestno gledališče, nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven Maribor, Sinagoga, Židovska ulica 4, predavanje, Da Vincijeva šifra in zgodnje krščanstvo, predava filozof in teolog Gorazd Andrejč, tema današnjega predavanja Kumranski zvitki in gnostični spisi iz Nag Hammadija Ptuj, dvorana Glasbene šole Karola Pahorja, koncert Klavirskega tria Ars musica, iz Ljubljane, Jerneja Grebenšek, violina Mojca Menoni Sikur, violončelo Martin Sikur Maribor, SNG, drama, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama torek 2 in izven Sreda, 7. junij 18.00 18.00 19.30 Maribor, Sinagoga, Židovska ulica 4, predavanje Da Vincijeva šifra in zgodnje krščanstvo, predava filozof in teolog Gorazd Andrejč, tema današnjega predavanja Tomažev evangelij proti svetopisemskim evangelijem Maribor, Sinagoga, Židovska ulica 4, predavanje Da Vincijeva šifra in zgodnje krščanstvo, predava filozof in teolog Gorazd Andrejč, tema današnjega predavanja Cerkev, Sveto pismo in ženske Maribor, SNG, drama, Stroj Hamlet, StaDvo, za izven Četrtek, 8. julij 17.00 Ptuj, v prostorih Mestne četrti Ljudski vrt (za Mercatorjevo trgovino Rimska peč), informativno predavanje, Pomoč in izcelitev po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groninga 17.00 Ormož, zelena dvorana Glasbene šole Ormož, Koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, razstava o Antonu Sovretu (Ptujska leta 1919-1926) 21.00 Ptuj, Mestno gledališče, Prešern kabaret, Jure Ivanušič - Marko Vezovišek, za izven KINO Ptuj Četrtek, 8. junij, ob 20.00 Zadeni kot Beckham KOLOSEJ Maribor Torek, 6. junij, ob 17.00, 19.10 in 21.20 Koliko me ljubiš? Ob 16.50, 19.20 in 21.40 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika. Ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vincijeva šifra. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Misija: nemogoče 3. Ob 16.25 in 19.05 Insajder. Ob 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.30, 19.50 in 22.00 Melissa P Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Očka, ne ga srat! Ob 21.45 Omen 666. Sreda, 7. junij, ob 17.00, 19.10 in 21.20 Koliko me ljubiš? Ob 16.50, 19.20 in 21.40 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika. Ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vincijeva šifra. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Misija: nemogoče 3. Ob 16.25 in 19.05 Insajder. Ob 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.30, 19.50 in 22.00 Melissa P Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Očka, ne ga srat! Ob 21.45 Omen 666 PREDLOGI^ZH JGNIJ ^ OSKOČNIH 1.ST0RŽIČ-Rad bi iskal 2. Ans. MIRA KLINCA - Nismo vsi muziicanti zabušanti 3. GAŠPERJI - Moja prva ljubezen je pesem 4. NAVIHANKE - Babjo, flavta, sakofon 5. KATRCA-Bela preproga 6. RUDI ŠANTL-Hiša s slamo krila 7.0TAVI0 BRAJKO-VIzolski luki 1. boštjan konečník - Po Sloveniji 2. ROK KOSMAČ - Premalo lepega 3. SKUTER - Zapojmo skupaj 4. FRAJKINCLARJI-Paje le fajn 5. ČUKI - Mi gremo pa na morje e.KORADO-Časženitve 7. MAKADAM - Prihaja spel poletje Mali oglasi STORITVE $OPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Ime In priimek: , Tel. številka: _ li na naslov: MEGA MARKETING d-o.o.. p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrajenec: Berlak Ivanka ŽupetIncI 31 2236 Cerkvenjak ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. Ugoden stanovanjski kredit za nakup ali obnovo nepremičnine lahko odplačujete sami ali skupaj z družinskimi člani. Polovični stroški odobritve do 15.7. Tudi za nekomitentel Obiščite nas v poslovalnicah Ptuj, Lackova ulica 5, Novi trg 1, Zagrebška 4a in Ormož, Ptujska cesta 2. www. nkbm.si -> izračuni (((»0801750) Û STANOVANJSKI KREDIT KMETIJSTVO NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM nakladalko SIP 16 in tračni obračalnik za seno. Tel. 031 465 202. PRODAMO mlečne kvote. Tel. 719 75 93, pokličite zvečer ali zjutraj. PRODAM 6 brejih krav po izbiri. Janez Kristovič, Borovci 27, tel. 755 38 51. PRODAM brežno kosilnico SIP Buher, dobro ohranjeno. Tel. 769 18 71. KOMBAJN Claas Dominator 98 SL, 3,9 m adapter in petvrstni koruzni adapter znamke Oruš, prodam. Tel. 041 331 931. DOM-STANOVANJE V NAJEM damo 1,5- in 3-sobno stanovanje na Ptuju. Inf. na tel. 041 363 855 in 031 426 877. ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE www.videnja.com 090/ 142 805 24 ur na dan za uporabnike Mobitel In Debitel Cena za klic 180 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-iem Ollmoblle d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec Tebe ni, srce boli! Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. SPOMIN Boleč je spomin na 7. junij, ko nas je zapustila Anica Rihtari~ IZ HRASTOVCA PRI ZAVRĆU Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu ter prižigate svečke. Kako zelo te pogrešamo: vsi tvoji Ugasnil je dan, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. ZAHVALA Dne 30. maja 2006 smo na zadnjo pot pospremili drago sestro, teto, sestrično in botro Ireno Lorbek IZ TURŠKEGA VRHA 2 A Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili poslednjega slovesa, nam izrazili sožalje in darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala Bolnišnici Ptuj in Bolnišnici Maribor, dr. Zorku in ostalim zdravnikom, patronažni službi, dr. Mili Saftic. Hvala g. duhovniku Jožetu Pasičnjeku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Petru Vesenjaku, zastavonoši Ivanu Vuzmu, pogrebnemu podjetju Mir ter za odigrano Tišino. Žalujoči: Janko z družino, Mirko z družino, nečak Horstil z družino ter nečakinja Damjana Kogar imaš rad, nikoli ne odide, le daleč, daleč je. V boleči praznini živijo hvaležni spomini. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre, tete, svakinje in prijateljice Olge Klinc IZ SPUHLJE 71 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali številne sveče in za svete maše, posebej se zahvaljujemo družinama Klinc iz Nove vasi in Strelcev, družini Horvat iz Gabrnika, sodelavkam Boxmarka in Mercatorja ter njenim sodelavkam in sodelavcem Elek-trokovinarja in Hmelja, d. o. o. Mama, sestri Mateja in Štefka z družinama in njen Ivan www.tednik.si Ljubezen od mame je večna in enkratna. ZAHVALA V torek, 23. maja 2006, smo se za vedno poslovili od naše ljube mame, babice in prababice Marije Drevenšek IZ PRISTAVE 40 V CIRKULANAH Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za darovano sv. mašo, za opravljen obred in molitev, pevcem za lepo odpete pesmi, govorniku za poslovni govor, pogrebnemu podjetju Mir za usluge in odigrano Tišino. Od srca se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj za skrbno nego in prijazen odnos ter podarjen žalni šopek. Hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Kirurškega in Internega oddelka Bolnišnice Ptuj ter Žilni kirurgiji Maribor, ki so dragi mami pomagali in lajšali stanje v večletnem usihanju in zgubljanju moči. Hvala tudi vsem, ki ste bili na kakršen koli način vključeni in nam pomagali. Hvala! Žalujoči: otroci Tinika, Mimica, Stanko, Tončka in Ivan z družinami, 12 vnukov in 11 pravnukov Ptuj • Pogorelo skladišče Karitasa Kljub hitri intervenciji poslopje popolnoma pogorelo V petek nekaj pred polnočjo je zagorelo poslopje na parkirišču ob Potrčevi cesti, v katerem je bilo med drugim tudi skladišče župnijskega Karitasa sv. Ožbalta. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za požig, okoliščine pa zaenkrat še preiskuje kriminalistična služba. "Gasilska enota Ptuj je dobila alarm ob 23. uri in 10 minut. Takoj smo izvozili z dvema voziloma, ki imata cisterni za vodo. Ko je prva ekipa prispela na prizorišče in ko se je ugotovilo, da je to večji objekt in požar večje razsežnosti, smo izvozili še dodatna tri vozila. Tako je pri gašenju skupno iz gasilske enote Ptuj sodelovalo 25 gasilcev s petimi vozili. Ko smo prispeli na požariš-če, smo zahtevali pomoč ostalih gasilskih društev iz mestne občine Ptuj. Po približno 15 minutah je prispelo še sedem vozil s približno 45 gasilci. Požar smo aktivno gasili tri ure. Na pogorišču so ostala še manjša žarišča, ki pa smo jih gasili do 8. ure zjutraj. Ko smo prispeli na požarišče, je bilo objekta, ki v dolžino meri okrog 55 in v širino 20 metrov, že 80 odstotkov v ognju. Ta objekt je, razen zunanjih zidov, v notranjosti v celoti iz lesa. Ko smo prispeli, je bil ogenj tako razširjen, da je že prebil streho. Omeniti pa moram tudi, da smo na prizorišče prispeli v štirih minutah po tem, ko smo prejeli obvestilo. Kljub hitremu posredovanju objektu več ni bilo pomoči, uničena pa je tudi vsa oprema, ki je bila v njem," je o posredovanju gasilcev pri gašenju po- Pogorišče skladišča Karitasa Foto: Črtomir Goznik žara povedal predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič. Pater Milan Kvas, vodja župnijskega Karitasa sv. Ožbal-ta, pravi, da so imeli v tem skladišču shranjenih približno 5000 kosov raznih oblačil, posteljno perilo, jogije, otroške igrače, obutev, pohištvo, posodo in male gospodinjske aparate. V skladišču je bila tudi dokumentacija o delovanju ptujskega Karitasa iz preteklih let. "Škodo, ki jo je naš Karitas utrpel ob požaru, težko ocenimo. Po nestrokovni oceni je to okrog 1,5 do 2 milijona tolarjev. Ker smo najosnovnejše stvari v januarju tega leta preselili v novo centralno skladišče na Potrčevi cesti 22, menim, da bo lahko Karitas naprej deloval nemoteno. Ob tem seveda računamo na pomoč dobrih ljudi, ki bodo priskočili na pomoč. Vrata centralnega skladišča našega Karitasa so odprta vsako sredo med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro," je povedal pater Milan Kvas in dodal, da se mu zdi zelo pomembno, da se na Ptuju najdejo prostori za mlade, kjer se bodo lahko zadrževali in družili. Po nestrokovni oceni znaša skupna škoda 7 milijonov tolarjev. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je bil požar povzročen namerno. Kriminalisti so še istega dne izsledili in prijeli dva mladoletna Ptujčana, stara 18 in 16 let. V postopku preiskave je bilo ugotovljeno, da sta ista mladostnika po požigu storila še nekaj kaznivih dejanj. Vlomila sta v kiosk na Trstenjakovi ulici, kjer sta povzročila za okoli 150.000 tolarjev škode. V ta objekt naj bi pred tem vlomila že dvakrat. Storila pa naj bi tudi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, saj sta poškodovala novogradnjo na Maistrovi ulici in s tem lastniku povzročila za okrog 100.000 tolarjev škode. Mojca Zemljarič Ogenj je zajel celotno ostrešje. Foto: Andrej Lamut Napoved vremena za Slovenijo Ormož • Humanitarna akcija Darovanje kostnega mozga Gotovo ste po elektronski pošti že prejeli pismo, v katerem različni ljudje pišejo o življenjskih stiskah in vas prosijo, da pismo pošljete naprej. Pismo, ki se začne z »Moj prijatelj Peter (star 33 let) je zbolel za hudo boleznijo - rak na bezgavkah in pljučih,« je resnično in vabi vse, da po svojih močeh pomagajo. Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje. Danes bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Predvsem ob morju bodo tudi posamezne nevihte. Proti večeru bo na Primorskem začela pihati šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 11 do 16, na Primorskem do 18 stopinj C. V sredo in četrtek bo dopoldne razmeroma sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno. Nastale bodo krajevne plohe ali nevihte. Na Primorskem bo pihala burja, drugod predvsem v sredo severni veter. Gre za fanta iz naših krajev, ki se že dve leti zdravi na Onkološkem oddelku v Ljubljani, pred kratkim so ga preselili v Klinični center. Ker ni več druge pomoči, so se odločili za menjavo matičnih celic, kar je njegova edina možnost. Družinski člani so že opravili testiranja, vendar nihče ne ustreza kot darovalec. Zato Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ormož obvešča vse, ki bi želeli pomagati kot darovalci kostnega mozga, da bo v ponedeljek, 12. junija, ob 15.30 na OŠ Ormož na Hardeku razgovor in odvzem vzorca krvi. V kratkem predavanju bodo vsem zainteresiranim strokovnjaki s Centra za tipizacijo tkiv iz Ljubljane pojasnili postopek in bodo na voljo tudi za morebitna vprašanja. Matične celice lahko daruje vsaka zdrava oseba med 18. in 55. letom. Za zdravega človeka je darovanje kostnega mozga manjši poseg, za bolnega pa mogoče pomeni novo življenje. Z vpisom v register darovalcev kostnega mozga imamo priložnost rešiti življenje. vki Osebna kronika Rodile so: Mateja Popit Prah, Cesta na Boč 24, Rogaška Slatina - Taro Zarjo; Helena Kukovec, Nova vas 19, Markovci - Lariso; Bojana Kovačič Zemljič, Kamniška ul. 33, Maribor - Devo; Nataša Satler, Zg. Partinje 119/a, Jurovski Dol - Ane-ja; Vanja Voelkner, Kvedro-va ul. 5, Ptuj - Tjašo; Simona Letonja, Hrastovec 80, Zavrč - Daria; Jasna Plohl, Zg. Hajdina 134, Hajdina - Niko; Jasmina Arnauto-vić, Dornavska c. 22, Ptuj - Janjo; Sanja Cvjetković, Kajuhova ul. 7, Kidričevo -Lano; Manica Roj, Raičeva 4, Ptuj - Niko; Urška Kosta-njevec, Podvinci 121/d, Ptuj - Hano; Milena Lackovič, Drakovci 89, Mala Nedelja - Nika; Katja Hajnžič, Kve-drova ul. 2, Ptuj - Hano; Valerija Rojko, Frasova ul. 13, Ptuj - Laro. Umrli so: Ludvik Majhen, Veliki Brebrovnik 57, rojen 1949 - umrl 25. maja 2006; Irena Lorbek, Turški Vrh 3/a, rojena 1956 - umrla 28. maja 2006; Lucija Kacijan, rojena To-minc, Skrblje5, rojena 1929 - umrla 26. maja 2006; Friderika Bogme, rojena Pišek, Lovrenc na Dr. Polju 129/a, rojena 1915 - umrla 29. maja 2006; Jožef Petek, Moškanjci 123, rojen 1938 - umrl 25. maja 2006; JožefJurič, CMD 16, Ptuj, rojen 1929 - umrl 24. maja 2006; Rozalija Leskovar, rojena Žnidarko, Skrblje 9, rojena 1921 - umrla 18. maja 2006; Ruža Korošec, Dravska ulica 31, Ptuj, rojena 1930 - umrla 26. maj 2006; Marija Klaneček, rojena Zavec, Kraigherjeva ul. 7, Ptuj, rojena 1928 - umrla 28. maja 2006; Jožef Pihler, Podvinci 21/a, rojen 1945 - umrl 28. maja 2006; Jožefa Žumer, rojena Perpar, Ul. Jana Husa 1, Ljubljana, rojena 1924 - umrla 29. maja 2006; Otmar Bračič, Kicar 104, rojen 1943 - umrl 30. maja 2006; Hilda Brunčič, Industrijo naselje 1, Kidričevo, rojena 1914 - umrla 30. maja 2006; Ignac Rajšp, Kukava 28, rojen 1939 - umrl 30. maja 2006; Ana Lašič, Lahonci 59, rojena 1914 - umrla 1. junija 2006; Janez Janžekovič, Prerad 39/a, rojen 1935 - umrl30. maja 2006; Ana Majcenovič, Paradiž 91, rojena 1916 - umrla 31. maja 2006. Poroke - Ptuj: Darjan Trafela, Mejna c. 8, Ptuj, in Smiljana Potisk, Ribiška pot 8, Ptuj; Damjan Kokol, Dolane 31/b, in Klavdija Cafuta, Sedlašek 3/c; Benjamin Gašparič in Sonja Voda, Krčevina pri Vurbergu 133/b; Andrej Hebar, Podvinci 6/a, in Tanja Mikša, Dornava 65/a; Sebastjan Marčič in Irena Plajnšek, Majšperk 92/a; Janez Gašparič, Klinetova 12, Maribor, in Mateja Petrovič, Cirkulane 30; Rudolf Embreuš, Sp. Senarska 18, in Brigita Letnik, Trnovski Vrh 17; Bogomir Miro Lo-renčič in Nataša Copot, Ul. Bratov Greifov 24, Maribor; Boštjan Kovačec, Žabjak 5, Ptuj, in Oksana Tsumyk, Bendeliani 3/a 30, 43017 Lutsk, Ukrajina. Poroka - Ormož: Božidar Cvetko, Trgovišče 39, in Katja Pauša, Salovci 53.