m ^ kC cn z H W Eh Prvič v zgodovini Gorenja ISSN 0350-5561 Dva milijona velikih apratov v enem letu "Oldtimer" - Gorenjev hladilnik z nostalgično podobo petdesetih let vzbuja pozornost po vsem svetu. V petek,18. decembra, malo pred 14. uro je bil ravno ta hladilnik dvamilijonti veliki gospodinjski aparat, ki so ga letos izdelali v Gorenju. Prvič v zgodovini Gorenja so v enem samem letu izdelali dva milijona velikih gospodinjskih aparatov. Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič je hladilnik izročil poslovni direktorici Pediatrične klinike iz Ljubljane Biserki Marolt. (foto Stane Vovk) Stran 3 Jutri in v soboto bo še jasno, v nedeljo pretežno oblačno z občasnimi padavinami v višinah se bo ohladilo. "TOrOSREDNIŠTV'0 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088 f"—,t7 Canon /O) h« ' Fufrrsu FIMEX computers EPSON Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME Ipodhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a, tel.: 063/862-720. Fax: 063/862-770 4v : K C foto: M. Zakošek L Iff^V K » bralci! Pred vami je zadnja številka Našega časa v letu 1998, 51. po vrsti. Ponovno bomo izšli 7. januarja 1999. Želimo si, da nam o strnete zvesti tudi vse četrtke v prihajajočem letu. Vesele božične praznike, lep dan samostojnosti ter prijazno, zdravo in uspešno novo leto vam želimo vsi, ki smo vsak četrtek v Vaš dom prinašali novice iz Vašega okolja! 31 Uredništvo @6čcmJcam> vn. o/ičomomi %e/vmo/vrj^etne čn> -novo/etnafi-raxn6cvma /o tlne/vu Aartnvdfofnodfc ^le/iu/di/ce (Šfflov&mpe tw/iwifatt>MO. va/wmo- na , iveeaMO- (jf /r/d/m/m jfoti&ecUfau v icIo/m, 26. 12.1998 ol 18. avl, v- o r^e/i/ci dvo-va/ni (^/ad/t&ne Ao/e na prostem na cptovem trgu v ^Jel 18.00 - obisk dedka Sfjraza za nžumlajjše 23.48 - novoletna čestitka župana prečka JpJeha 23.00 - nastop ansambla 'Vrtiljak 24.00 - ognjemet 23.20 - kronika iztekjgočega se leta 24.05 - novoletna zabava z ansamblom 'Vrtiljak 23.45razglasitev naj osebnosti leta po izboru bralcev Našega časa ' f ■ . pokrovitelji: fJ1estna občina cVelenje, premogovnik, Sgorenje 9770350556014 m DOGODKI 24. decembra 1998 r Prodaje ni bilo MOZIRJE - V začetku prejšnjega tedna se je iztekel rok javnega razpisa Slovenske razvojne družbe za nakup deležev podjetij, ki so jih na družbo prenesla posamezna podjetja po sklenjenem postopku lastninjenja. Na razpis ni prispela niti ena ponudba, saj se družbe za upravljanje ne strinjajo s prodajo povsem različnih podjetij v enem samem paketu. To velja tudi za RTC Golte, ki bi in bo ne glede na to v tej sezoni normalno obratoval, Slovenska razvojna družba pa bo nov in spremenjen razpis predvidoma objavila februarja. ■ j P Novim svetom KS potrjeni mandati STARO VELENJE, KONOVO - V Starem Velenju so se prejšnji teden prvič sestali člani novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti. Po tem, ko so prisluhnili poročilu o delu v zadnjem štiri letnem obdobju, so izvolili novega predsednika sveta. Naslednja štiri leta bo svet vodil Branko Meh. Dosedanji predsednik Franc Sever je v podajanju poročila o minulem delu poudaril, da so uspeli asfaltirati vse ceste v kraju, da imajo vsi krajani mestni vodovod, da so pristopili k izgradnji javne razsvetljave povsod, kjer je ta potrebna, in da so že pričeli z obnovo dotrajanega toplovoda za gradom. Na Konovem novi svet KS sestavljajo skoraj isti krajani kot v preteklem obdobju. Le eden je nov. Po tem, ko so prisluhnili poročilu predsednika sveta KS Karliju Stropniku, so mu izrekli priznanje za dobro delo v preteklem obdobju in ga še enkrat izvolili za svojega predsednika. ■ bš Nadomestne volitve 10. januarja GORICA - V krajevni skupnosti Gorica v mestni občini Velenje, kjer so na lokalnih volitvah 22. novembra, izvolili le šest od enajstih članov sveta krajevne skupnosti, bodo nadomestne volitve opravili 10. januarja, ob referendumu o poroštvu države za gradnjo TET 3. Občinska volilna komisija je že pripravila rokovnik potrebnih volilnih opravil, vključno s kandidacijskim postopkom, ki naj bi bil končan do 29. decembra. ■ mkp Območno združenje RK Velenje Še več src bije tudi za druge Na Območne združenju Rdečega križa Velenje so letos organizirali 19 krvodajalskih akcij in tri izredne, z odzivom na klic na pomoč pa so bili tudi tokrat nadvse zadovoljni. Več kot 5600 darovalcev krvi ali 100 več kot lani je zavidanja vredna številka, s katero se ne ponaša nobeno tovrstno združenje v Slovenije in najbrž še širše. "Res smo veseli, da so med nami ljudje, katerih srce bije tudi za sočloveka. Njihova plemenitost rešuje življenja, vrača zdravje in tega ni moč kupiti, niti plačati. Mnogo je junakov, ki so razumeli stisko sočloveka in mu pomagali na najlepši način že 50,60 dva celo več kot 100-krat. Samo na zadnji večji krvodajalski akciji konec prejšnjega meseca je darovalo kri 1462 občanov," je z zadovoljstvom povedala sekretarka Območnega druženja RK Velenje Darinka Herman. Po njenem prepričanju razlogi za tolikšen odziv ne tičijo le v prostem dnevu, ki gre krvodajalcem, ampak v njihovi širokosrčnos-ti. Te ne manjka zlasti rudarjem, ki vedno množično polnijo vrste. Njihovemu zgledu sledijo delavci drugih podjetij in njihovi svojci. "Da je temu res tako, nas prepričajo izredne akcije, ko je potrebno v dveh, treh urah poiskati 20 do 30 ljudi z določeno krvno skupino in jih odpeljati na odvzem v celjsko ali slovenjegraško bolnišnico. Do sedaj nam je to še vedno uspelo. Za Zavod za transfuzijo krvi pa običajno organiziramo večdnevne akcije v Velenju." Seveda ob vsem ne gre prezreti še razumevanja odgovornih v podjetjih, ki kljub organiziranosti proizvodnega procesa omogočijo ljudem udeležbo na krvodajalskih akcijah. Pa znajo humanost krvodajalcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ceniti tudi drugi? Hermanova pravi, da jih na ustrezni republiški ravni večkrat omenjajo in dajejo za vzgled drugim, kjer takšne pripravljenosti ne poznajo. ■ tp Drugje se vrste darovalcev krvi redčijo. V Šaleški dolini pa je plemenitost letos dokazalo celo 100 krvodajalcev več kot lani. Dobrodelna akcija "Gradimo VDC drugič Začetek je res blizu Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje v Velenju je včeraj (v sredo) potekal kulturni dan. Združili so ga z dobrodelno akcijo "Gradimo varstveno delovni center". Že drugič so jo pripravili, seveda v sodelovanju s pokroviteljico akcije Viktorijo Meh in člani Društva šaleških likovnikov, ki so tudi tokrat prispevali svoja dela za prodajno razstavo. "Zelo sem zadovoljna, ker vlečemo nit dobrodelnosti v naših prizadevanj po izgradnji nujno potrebnih novih prostorov VDC-ja za naše varovance še naprej, in da je akcija dobila nove razsežnosti. Pokroviteljica Viktorija Meh je namreč prejšnji teden povabila na ogled naših prostorov nekaj žena vplivnih mož v velenjski občini. Ce so pred tem skeptično razmišljale, zakaj odpreti srca za nekoga, ki ga niti dobro ne poznajo, so po tem, kar so doživele, videle in slišale izrazile vso pripravljenost za sodelovanje," je povedala ravnateljica Centra Marija K°vačič. Lanska dobrodelna akcija je bila, po mnenju sogovornice, odmevna in temu primerno uspešna. Približno 500 tisoč tolarjev je sicer malo v primerjavi s potrebami, a vendarle zanje prispevek, ki med drugim potijuje, daje okolje zaznalo in spoznalo njihove potrebe. Prodajna razstava podarjenih del je le ena od poti do cilja. Druga, ki jih z navdaja z optimizmom, je pripravljenost gospodarstva v Šaleški dolini pri uresničevanju njihovih potreb. Po besedah Kovačičeve so jim znali prisluhniti sploh na Premogovniku Velenje, kjer so jim obljubili zavidljiv finančni prispevek, z Gorenjem so podpisali letno pogodbo v vrednosti 500 tisoč tolarjev, ob strani jim stoji tudi glasbena šola, drobno gospodarstvo pa v tem trenutku predstavlja podjetje Fori iz Hrastovca pri Velenju. Je začetek blizu? "Sedaj res lahko z optimizmom rečem, daje. Dolgo je trajalo, naposled se je naša vztrajnost le obrestovala. Pred nedavnim nam je velenjski župan Srečko Meh zagotovil, da smo na prednostni listi proračunskih naložb v prihodnjem letu, republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je prav tako že ugodno odzvalo na našo zahtevo, zato upam in želim, da se nas VDC prihodnje leto res zgodi" je še dejala Marija Kovačič. ■ tp Zveza : Svobodnih Sindikatov Slovenije Tudi v prihajajočem letu želimo večjo gmotno, socialno in pravno varnost zaposlenih, — brezposelnih in upokojenih članov sindikatov. Vesel božič ter prijazno in srečno novo leto. vssm VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TER OBILO SREČE IN USPEHOV V LETU 1999 ŽELI VSEM OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN BRALCEM NAŠEGA ČASA m wsa ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA IN OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE EiairiTH MARIBOR - V mariborski bolnišnici so opravili upravni in strokovni nadzor in ugotovili hude nepravilnosti, 22 zdravnikov je delalo brez licence, zdravniki so odhajali domov pred opravljeno vizito, med ostalim tudi ne poznajo lečečih zdravnikov, kar je bil (tudi) razlog za smrt Vladimirja Dudka, ki je dejansko sprožila pravi škandal. MURSKA SOBOTA - V podjetju Pomurski tisk se končuje večletna agonija, saj se je stečajni senat na predlog upnika, to je bančna družba Feniks, odločil za uvedbo stečajnega postopka za nekoč ugledno in uspešno tiskarsko podjetje, s sklepom o stečaju je 116 zaposlenih formalno na cesti, narok pa je razpisan za 19. april. ČATEŽ - Delniška družba Terme Čatež naj bi še letos dobila gradbeno dovoljenje za gradnjo hotela v Kopru in lokacijsko odločbo za vodni center v Žusterni, za oboje bo namenila 4 milijarde tolarjev, v obdobju po letu 2000 pa naj bi za naložbe vsako leto namenili do 5 milijard tolarjev. LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka je imela novembra po Sloveniji okrog 600 bančnih avtomatov, 100 več kot pred letom dni, vsak avtomat opravi na dan povprečno 172 transakcij, mesečni pretok gotovine v avtomatih presega 6 milijard tolaijev, zelo kmalu pa bodo namestili še 59 novih bančnih avtomatov. ROGLA - V začetku tega tedna so na Rogli pognali novo štirisedežnico Jurgovo, ki je dolga 1300 metrov, na uro bo lahko prepeljala dva tisoč smučarjev, vse naprave skupaj približno 15.000, z novo vlečnico bodo zmanjšali vrste čakajočih, večja pa bo tudi varnost na 86 hektarih smučišč. ŽALEC - V bivšem podjetju Emteks na Ložnici, zdaj se imenuje Novem car interi-or design d.o.o., ki proizvaja lesene obloge za prestižne avtomobile in je izrazito izvozno naravnano, bodo v kratkem odprli 100 novih delovnih mest in s tem število zaposlenih skoraj podvojili. Le kaj nam bo prineslo novo leto Čeprav sam prehod iz enega v drugo leto ne pomeni kakšne pomembnejše prelomnice, mnogi le ugibajo, kaj nam bo prineslo. Bo boljše ali slabše? Tretji seveda pravijo, da bi le bilo tako, kot je. Ampak slišimo, da nam lahko ne bo. Celo "oče" Slovencev je napovedal, da nas čaka težko leto. Navadni ljudje upajo, da to velja le za državo, ki se bo morala izkazovati v boju z Evropo, njim pa bo končno krenilo malo na bolje. Prazen up? Ne, pravijo tisti, ki znajo ljudi tolažiti. Prihodnje leto naj bi se plače vendarle povečale. A tudi to zagotavljanje ima pomanjkljivost. Ce se bodo res povečale, to še ne pomeni, da se bodo za prejemnike izboljšale. Višje plače namreč naj bi bile le neke vrste gašenja učinkov davka na dodano vrednost, ki bo prihodnje leto udaril tudi po nas. To bo pri nas eden konkretnejših dokazov, da nas tako pridruževanje Evropi tudi precej stane. In ko učinke davka na dodano vrednost šele čakamo, bomo kmalu spoznali posledice novega prilagajanja plačevanja odvzema električne energije. Naj načrtovalci še tako razlagajo, da ne gre za podražitev, ampak res le za usklajevanje, je pomeben seveda končni učinek- Ta pa je, da nas bo bolj udaril po žepu. Celo v industriji, kjer naj bi bili po novem na boljšem, pravijo, da ne bo tako. Vnazarskem Glinu odkrito pravijo, da je uvedba ugodnejšega tarifnega sistema zanje le navad- no metanje peska v oči. In če res ne bo razbremenitve gospodarstva, verjetno tudi zaposleni ne morejo računati na debelejše kuverte. Ne mislim zaradi usklajevanja z davkom na dodano vrednost, ampak nasploh. V sindikatih marsikje poudarjajo, da bi bili v marsikaterem podjetju delavci upravičeni do večjih plač. Pa jih tudi tam ne zvišujejo, kjer bi jim ekonomski kazalci to dovoljevali. Ne več, če res le zaradi tega, da ne bi prihajalo do zavisti med delavci posameznih firm. Saj zavisti je že dovolj, ko delavci vidijo, kakšne plače si izplačujejo njihovi "individualisti", to je delavci s posebnimi individualnimi pogodbami. Od tega, kakšni so bili mesečni prejemki, je odvisno tudi to, kako bomo Slovenci vstopili v novo leto. Tisti z najdebelejšimi kuvertami bodo kje na toplem ali na snegu v tujini, drugi bodo napolnili domače lokale, veliko jih bo novo leto pričakalo spet pod milim nebom. Na srečo ne zato, ker nimajo stanovanj, ampak zato, ker se v vse več krajih odločajo za silvestrovanja na prostem. Pa tudi tisti, ki ne bodo šli nikamor, se bodo lahko odpočili in razvedrili. Po televiziji ne bodo v tem času prenašali nikakršnega rednega ali izrednega zasedanja državnega zbora. m (k) PLAČILNI PROMET Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke se intenzivno pripravlja na opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe. Pravnim osebam bomo tako poleg tradicionalnih bančnih storitev na enem mestu, ponudili tudi opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino. Pravne osebe bodo lahko koristile: - odobritev negativnega stanja na poslovnem računu za lažje uravnavanje tekoče likvidnosti - avtomatski prenos dnevnih presežkov na donosnejši depozitni račun z odpovednim rokom na osnovi trajnega naloga - poslovanje s poslovnimi čeki - storitve kot so: poslovanje s kartico LB Eurocard, posli dokumentarnega akreditiva, vnovčenje čekov, vrednostnih papirjev, izplačilo plač in dividend. Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje. Želimo Vam prijetne ©božične praznike in uspešno leto 1999. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Premogovnik Velenje Bilo je eno boljših let VELENJE, 22. decembra - V torek so v Premogovniku Velenje sklenili letošnje delovno leto. Bilo je eno boljših v zadnjem desetletnem obdobju, tako po doseženi proizvodnjo, pogojih poslovanja kot vrsti drugih aktivnosti, ki so se zgodili v tem letu. Takšnih, pravijo v Premogovniku, bi si še želeli. Leto 1998 si bodo zapomnili po končanem procesu lastninskega preoblikovanja, pridobljenem certifikatu kakovosti ISO 9001, ki potrjuje, da so cilji podjetja smiselni, in da je tudi način, kako jih uresničujejo, pravi. Čeprav je v tem trenutku o rezultatih poslovanja še prezgodaj govoriti, ker vsi poslovni dogodki še niso znani, si obetajo pozitiven rezultat. V tem letu so nadaljevali z ekološko sanacijo Šaleške doline in uspeli ustanoviti 18 novih delovnih mest. Zaposleni se bodo na delo vrnili 4. januarja. ■ mkp Hffi Mestna občina Velenje 1959 -1999. 40 let mesta Velenje Komisija za pripravo programov in scenarijev javno povabilo k sodelovanju počastitve 40 let mesta velenje V letu 1999 praznujemo 40 let mesta Velenje. Komisija za pripravo programov in scenarijev zato vabi društva, klube, javne zavode, podjetja in podjetnike ter posameznike, da do 11.1.1999 v urad župana mestne občine Velenje pisno prijavijo prireditve, kijih pripravljajo v času od 8.2.1999 do 31.12.1999 in bi lahko bile sestavni del skupnega koledarja prireditev v počastitev 40 let mesta Vklenje. Prijazno vabljeni k sodelovanju! 24. decembra 1998 AKTUALNO MS VAS Magnetna tesnila, nov program invalidskega podjetja Blues Glasbena šola Velenje in Univerza Maribor Dva pomembna delovna jubileja so obeležili v Gorenju konec preteklega tedna. Prvič v zgodovini tega podjetja jim je uspelo izdelati dva milijona aparatov v enem letu. To je bil hladilnik, ki so ga simbolično, na priložnostni slovesnosti, podarili Pediatrični kliniki iz Ljubljane. V obratu hladilno zamrzovalnih aparatov pa so slovesnost pripravili, ko so izdelali osemnajstmilijonti hladilnik. Za Gorenje je bilo iztekajoče leto uspešno. Zabeležili so rekordno proizvodnjo in prodajo^ki je bila v prvih devetih mesecih za 13 odstotkov višja od lanske. Se zlasti se je povečala proizvodnja pralnih strojev, od lanske je bila višja za petino. Celoten promet seje povečal za 16 odstotkov. V Gorenju nenehno vlagajo v posodabljanje proizvodnje, tako je bilo tudi letos, ko so v te namene porabili milijardo in pol tolaijev. Najpomembnejša je avtomatska linija za proizvodnjo pečic v programu Ku-halnih aparatov, linija za obdelavo bobnov v Pralno pomivalnih aparatih ter posodobljen program Hladilno zamrzovalnih aparatov. Doslej so izdelali v Gorenju 43 milijonov velikih gospodinjskih aparatov, od tega 15,5 milijon kuhalnih aparatov, 9,5 milijona pralno sušilnih strojev in 18 milijonov hladilno zamrzovalnih aparatov. ■ M. Zakošek V Gorenju v programu Hladilno zamrzovalnih aparatov so prejšnji teden izdelali tudi 18 milijonti aparat, (foto Hinko Jerčič) Sreča spremlja Daleč na prvem mestu so potrebe Gorenje Rekordni dvamiliionti izdelek VELENJE, 18. decembra - V podjetju Blues d.o.o., katerega lastnik in direktorje Jože Angeli, ob koncu leta vsakič pripravijo slovesnost, na kateri razglasijo naj delavko in naj delavca leta, tokrat sta to Danica Grobelnik in Drago Jelen in posebno priznanje tistemu, ki ima za invalidsko problematiko in podjetje Blues, še posebej veliko posluha. Tokrat so plaketo namenili Jožetu Staniču, predsedniku delodajalcev Sloveni- je in predsedniku uprave Gorenja. Ta poslovni sistem je tudi glavni kupec njihovih proizvodov. Slovesnost so tokrat združili z zagonom nove proizvodne linije, proizvodnje magnetnih tesnil. "V tej dolini živi množica invalidov. V zadnjih treh letih je v našem podjetju dobilo delo 52 invalidov in 38 zdravih delavcev, skupaj nas je že 90 in to ni majhna številka. Tako zaposlovanje je terjalo tudi znatna sredstva," je na slovesnosti podčrtal Jože Angeli. Velenje, 16. decembra - V naslovu zapisana trditev je le eden od tehtnih dokazov, s katerimi bodo člani posebne delovne skupine na ustreznih republiških ravneh zagovarjali razloge za odprtje oddelka instrumentalne pedagogike Pedagoške fakultete Maribor v Velenju. To naj bi bilo v študijskem letu 1999/2000. Zanj so predvideli 30 za redni in 15 mest za izredni študij. Na skupnem sestanku v prostorih mestne občine Velenje so predstavniki Univerze Maribor - dr. Ludvik Toplak, rektor univerze, dr. Franc Rozman, dekan mariborske Pedagoške fakultete, mag. Maks Feguš, predstojnik oddelka za glasbeno pedagogiko - ter velenjski župan Srečko Meh in ravnatelj velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin predstavili še druge razloge, hkrati pa seznanili javnost o pomenu oddelka za Velenje, univerzo in nenazadnje tudi za celotno Slovenijo. V uvodnih besedah je Srečko Meh opozoril na dosedanje rezultate prizadevanje tega okolja na področju izobraževanja (višja strokovna šola za elektroniko, v bljižnji prihodnosti za rudarstvo, morda tudi za strojništvo), v glasbeni šoli pa so možnosti za izvajanje univerzitetnega študija. Izrazil je zadovoljstvo ob pripravljenosti univerze in glasbene šole za program instrumentalne pedagogike. "Z oddelkom ne bomo nikomur konkurirali, zapolnili pa bomo potrebe, ki na tem področju v širšem slovenskem prostoru so, hkrati pa umno izrabili prostorske ter kadrovske možnosti." Po Mehovih besedah tudi ni zanemarljiv podatek, da za novost potrebnega zelo, zelo malo denarja. Dr. Ludvik Toplak je poudaril, da s programom, za katerega predvidevajo odprtje oddelka v Velenju, dopolnjujejo sedanji program Pedagoške fakultete. Z njim so se Udeleženci sestanka odzvali na potrebe po tovrstnem izobraževanju kadra v Sloveniji. "Na Akademiji za glasbo v Ljubljani vzgajajo umetnike in ne učitelje glasbe. Vrhunski domači glasbeniki, ki so izrazili pripravljenost za poučevanje, bodo zagotovo pritegnili k študiju še študente iz tujine. Njegova prednost je tudi zmanjšanje materialnih stroškov, mednarodna primerljivost. To pa bi bil tudi eden od korakov v prizadevanjih za policentrični razvoj univerze in kulture." Poleg mestne občine Velenje, omenjene univerze naj bi pri sofinanciranju sodelova- lo še republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Dr. Franc Rozman in mag. Maks Feguš sta poudarila, da je program zelo kakovosten, ta trenutek čaka na začetek študija vsaj 300 učiteljev instrumenta v Sloveniji in izrazila prepričanje, da ni ovir, da ga ne bi potrdili na ustrezni ravni. Mag. Ivan Marin se je zahvalil univerzi, kjer so začutili, da je mestna občina Velenje dogradila glasbeno šolo zaradi določenih potreb. "Slovenski prostor od nas sedaj upravičeno pričakuje možnost, mi pa smo jo dolžni in tudi sposobni ponuditi." Pridobitev oddelka instrumentalne pedagogike je večplastna. Zagotovo bo pripomogel k še večjemu zanimanju za glasbeno izobraževanje na vseh stopnjah, med drugim pa tudi pripomogel k nadaljnjemu bogatenje kulturnega glasbenega prostora. Marin je še poudaril, da okrepljene aktivnosti, ki jih izvajajo na univerzi in pri njih niso namenjene prepričevanju prepričanih, ampak "samo dopolnjujemo tisto, česar Slovenija nima, a močno potrebuje." Brez hotenja univerze in mestne občine Velenje sami tega ne bi zmogli. ■ tp Naj delavca podjetja, izbrali so ju sodelavci, sta postala Danica Grobelnik in Drago Jelen. Renato Angeli, vodja proizvodnje magnetnih tesnil jima je za nagrado izročil vikenda paketa za dve osebi v hotelu Barbara v Fiesi. Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič je s pritiskom na gumb simbolično odprl novo proizvodno linijo magnetnih tesnil. Samostojno so v tem času razvili štiri programe: pečniški tečaj, per-lane grelce, orodjarstvo in zdaj še magnetna tesnila. "Pri tem pa želim poudariti to, da brez kupca, brez dobrega poslovnega partnerja, kakršno je Gorenje, tudi naš razvoj ne bi mogel biti tako silovit. Imamo srečo, da živimo in delamo v bližini generatorja slovenskega gospodarstva, ki nas s svojim partnerstvom naravnost sili k evropskim in svetovnim standardom in od nas nenehno terja soočenje s svetovno konkurenco," je še povedal direktor in lastnik podjetja Jože Angeli. Letošnje poslovno leto paje bilo še posebej uspešno, ne samo, da so začeli novo proizvodnjo, postali so tudi lastniki 7000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, pa tudi njihovi načrti za naprej in za nadaljno širitev so jasni. ■ Milena Krstič - Planine Foto: Hinko Jerčič ^ 4 MS ČAS GOSPODARSTVO Referendum o TET 3: ZA ali PROTI poroštvu države Mnenja se razhajajo Na pobudo tridesetih poslancev SLS, SDS in SKD, je državni zbor Republike Slovenije razpisal referendum, na katerem bomo lahko volivci 10. januarja odločali o poroštvu države za gradnjo nadomestnega objekta Termoelektrarne Trbovlje 3, znanega pod imenom TET 3. Odločali bomo o tem, ali naj država iz proračuna nameni 150 milijonov nemških mark za gradnjo nadomestne proizvodne enote TET 3 (ta znesek predstavlja 26 odstotkov potrebnih sredstev za izgradnjo) in jamči še za odplačilo 275 milijonov mark posojil, ali ne. Referendum bo državo stal najmanj 350 milijonov tolarjev, za plačilo pa bo morala poskrbeti vlada, saj za ta referendum v proračunu ni predvidenih sredstev. Predlagatelji referenduma pravijo, daje to malenkost proti tistemu, kolikor utegne državo stati (ne)racionalna gradnja. Mnenja o tem vprašanju pa so tako v slovenski politiki kot tudi stroki, deljena. Se posebej pa v javnosti, ki niti ne ve dobro, za kaj pravzaprav pri vsem skupaj gre. PROTI - skupina 30 poslancev in pobudnika referenduma Miha Jazbinšek in dr. Miha Tomšič "Za gradnjo ni nobenega razloga" Proti gradnji nadomestnega objekta TET 3 nastopa 30 poslancev državnega zbora, ki so o tem vprašanju v državnem zboru dosegli, da bodo o njem odločali volivci. Pobudnika referendumske akcije proti gradnji TET 3 sta Miha Jazbinšek in dr. Miha Tomšič, ki imata proti tej gradnji številne argumente. Prepričana sta, da za gradnjo tega "okolju škodljivega objekta", ni nobenega razloga, Tudi elektrika iz te termoelektrarne ne bo, kot pravita, zagotavljala konkurenčnih cen, saj je v investicijskem programu predvidena kilovatna ura ocenjena na 22 tolarjev, medtem ko je v svetu takšno energijo smiselno proizvajati pri ceni od 7,5 do 8,5 tolarjev za kilovatno uro. Ob tem predlagatelji referenduma pravi- jo tudi, da bi denar namesto za termoelektrarno lahko porabili za odpiranje novih delovnih mest, za gradnjo osrednje sežigalne naprave za odpadke ali pa za gradnjo stanovanj. Z gradnjo TET 3 ne bi pridobili novih delovnih mest, temveč bi le nadomestili že obstoječa. Za razvoj Zasavja je projekt sicer pomemben, vendar je tudi precej drugih možnosti, ki so cenejše in bolj kakovostne, menijo predlagatelji referenduma. SKEPTIČEN - recenzent mnogih dokumentov v zvezi s TET 3, dr. Franc Žerdin: "Za podaljšanje življenjske dobe TET 2" Direktor Premogovnika Velenje in predsednik združenja za energetiko pri GZS dr. Franc Žerdin je na vprašanje, ali je osebno za ali proti, rekel, da na tako vprašanje ne odgovarja rad, prvič, ker je rudar in bi kot rudar moral biti solidaren z rudarji iz Zasavja, drugič, ker je zaposlen v premogovniku, ki je poleg rudnikov Trbovlje in Hrastnik še edini delujoči premogovnik v Sloveniji, tretjič pa, ker je bil recenzent mnogih dokumentov v zvezi z TET 3. Podobno kot drugi direktorji v sistemu pa ocenjuje, da prihaja z referendumom do politizacije strokovnega vprašanja, ki bi ga morala rešiti vlada in ministrstvo za gospodarske dejavnosti, in da je neodgovorno ta problem prenašati iz vladnih in parlamentarnih krogov na volivce. "Kot rudar sem za to, da se usoda premogovnikov Trbovlje in Hrastnik reši na za ljudi neboleč način. Gre za dolgoletno tradicijo rudarjenja in za še danes 1200 zaposlenih v kolektivu, gre za to, da je velik del Zasavja navezan na rudarstvo in že zaradi tradicijo bi bilo smiselno rudarjenje tam nadaljevati," pravi. "Če pa razmišljam kot recenzent programov, ki so nastali v zvezi z izgradnjo TET 3, nisem več tako navdušen. Skozi dokumente, ki so bili izdelani, se mi postavlja veliko vprašanj, na katera nisem dobil pravih odgovorov: gre za nezadostne količine premoga, za to, da je cena električne energije iz TET 3 visoka in gre za to, da je potrebno poleg TET 3 vlagati še v modernizacijo od-kopavanja v obeh premogovnikih." Kaj naj se potem zgodi? "Če bi bil zaposlen v Zasavju, in če bi lahko odločal o usodi Zasavja, bi se odločal za to, da bi TET 2 podaljšali življenjsko dobo za 10 do 15 let, kar bi bilo možno. V tem času bi pripravil TET 2 in RTH do faze, ko bi se te objekte dalo zapreti, medtem pa poskusil pripeljati v Zasavje dovolj denarja "skozi" zakone ali kako drugače in prestrukturirati ta del dejavnosti." Dr. Zerdina smo vprašali tudi, ali lahko TET 3 kako vpliva na Šaleško dolino. Povedal je, da ima Slovenija izdelanih kar nekaj različnih variant, ki kažejo, kako naj bi se energetika razvijala v pri- hodnje. "Te tudi z vključeno TET 3 opredeljujejo nadaljnjo proizvodnjo v TEŠ približno na sedanji ali pa nekoliko manjši višini. Reči, da bi TET 3 škodljivo vplivala na obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, ni mogoče. Osebno se tudi ne bi izjasnjeval v zvezi s tem, čeprav sem v recenziji dokumentov zapisal, da bo proizvodnja v Šoštanju zaradi TET 3 manjša, vendar tega ne znam dokazovati skozi državne dokumente, ki na tem področju obstojajo." ZA - državni sekretar za energetiko Alojz Kovše: "Novo enoto Slovenija potrebuje" "Mislim, da v Sloveniji še ni bilo nobenega tako zahtevnega infrastrukturnega objekta, ki bi imel toliko različnih študij, elaboratov, idejnih projektov, ki govorijo v prid tej izgradnji. Vsega skupaj je bilo narejenih več kot 40 različnih študij, vključno z energetskega, ekonomskega , sistemskega vidika izgradnje, z različnimi simulacijami učinkov, okolje varstvenimi projekti," je začel pogovor o TET 3 državni sekretar za energetiko Alojz Kovše. Prepričanje, da novo enoto, TET 3, slovenski elektroenergetski sistem potrebuje. Pravi, da je ta objekt upoštevan tudi med tistimi, ki bodo pokrivali predvi- deno porabo električne energije po scenariju, ki je začrtan. "V Sloveniji bomo, ko bomo v Evropi, morali izpolniti ostre kriterije glede zadostnosti samooskrbe z električno energijo in zagotavljanja lastnih zmogljivosti z vidika rezervne regulacijske moči. TET 3 bi bila grajena po vseh veljavnih ekoloških parametrih, ki veljajo v Evropi in Sloveniji. Odločitev za gradnjo pa pomeni, nenazadnje tudi ohranitev približno 2.500 delovnih mest," pravi. Pri tem poudarja, da ne gre za novo termoelektrarno, ampak za nadomestilo stare, ki je na koncu življenjske dobe. "Dejstvo je, daje takih elektroenergetskih objektov v Sloveniji precej. Soočamo se s problemom obnove, ekološke sanacije in nadomeščanja številnih objektov. V tem trenutku slovenski elektroenergetski sistem razpolaga s preko 2.700 megavatov inštaliranih moči, do leta 2020 pa bo okoli 700 megavatov moči zaustavljenih. Zato je potrebno nadomestiti te zmogljivosti z novimi objekti. Dosedanja rast porabe električne energije (izgradnja novih objektov je namreč planirana glede na rast porabe električne energije) kaže, da ta v Sloveniji raste po 3-odstotni letni stopnji, kar nakazuje, da moramo tudi s tega vidika graditi nove objekte." Kaj če do gradnje TET 3 ne pride? "V tem primeru bo treba zagotoviti nadomestilo iz drugega vira, po vsej verjetnosti s plinsko elektrarno podobne moči. Taka naložba pa bi tudi stala 200 milijonov nemških mark. Odločitev o ne izgradnji TET 3 in njegovi nadomestitvi z drugo alternativo, bi imela za posledico zaprtje premogovnika Trbovlje - Hrastnik. Za zaprtje bi morali iz proračuna Republike Slovenije zagotoviti po strokovnih ocenah blizu 700 milijonov mark, torej precej več, kot bi nas stala gradnja TET 3. Vlaganje v zaprtje pa bi morali začeti takoj. Strokovne analize so pokazale tudi, da z obratovanjem termoelektrarne in rudnikov, ta dva gospodarska subjekta prispevata nazaj v proračun okoli 30 milijonov mark, v petih letih torej povrneta investicijsko podporo, ki jo predvidevamo, da je potrebna za ekonomičnost tega objekta," je med drugim povedal Alojz Kovše. ■ Milena Krstič - Planine Podobno kot volitve Za ta referendum veljajo podobna pravila kot za volitve: 9. in 10. januaija (dan prej in na dan glasovanja), bodo prepovedane vse propagandne dejavnosti, predčasno glasovanje bo možno na sedežih občinskih volilnih komisij 6. in 7. januarja. Informacije tudi po telefonu Do 8. januarja lahko vsak delavnik med 10. in 12. uro, dobite informacije in pojasnila v zvezi z nadomestnih objektom TET 3 na posebni telefonski številki 0601 26 680, informacije podajajo predstavniki vodstev Ter-moclektiarne Trbovlje in Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Kaj bomo vprašani? Referendumsko vprašanje se glasil: "Ali ste za to, da se vprašanje financiranja izgradnje TET 3 uredi tako, kot je predlagano s predlogom zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu Republike Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, in sicer: - da se del sredstev zagotavlja iz vsakoletnega proračuna Republike Slovenije, - da se obveznosti iz domačih in tujih posojil, ki jih bo najelo javno podjetje Termoelektrarne Trbovlje, daje porogtvo Republika Slovenija, - da se izpušča vprašanje ostalih investicijskih sredstev, ki jih javno podjetje Termoelektrarne Trbovlje samo nima oziroma bi jih lahko pridobilo le pod pogojem trajnih državnih poroštev za administrativno iij ua račun plačnikov elektrike...določeno ccno električne energije na njenem pragu za časa gradnje in za časa obratovanja TET 3?" Era, d.d., Velenje Prepoznavni tudi z lastnimi blagovnimi znamkami Era, delniška družba iz Velenja, se ne le interesno, ampak tudi sicer širi na Koroško. Postala je večinska lastnica podjetja Ojstrica Dravograd pa tudi v Šaleški dolini načrtujejo podobno povezavo z njej sorodnim podjetjem. Novico smo preverili pri predsedniku uprave družbe Gvidu Omladiču. V pogovoru z njim nas je zanimalo še, po čem si bodo zapomnili leto 1998 in kakšna so pričakovanja družbe od zadnjega leta v tem tisočletju. %Je res, da je Era postala večinska lastnica podjetja Ojstrica, in da načrtujete podobno povezavo s trgovskim podjetjem v bližnji okolici? Gvido Omladič: "Res smo pridobili lastniški delež trgovskega podjetja Ojstrica Dravograd, kjer že poslujejo tri prodajalne po konceptu Erine franšize. Kapitalska povezava z omenjeno delniško družbo je poskus povezovanja manjših lokalnih trgovskih družb, kar jim ob prihajajoči konkurenci - po naši oceni - edino zagotavlja njihovo prihodnost. Pogovorov z drugimi strateškimi in interesnimi partnerji pa še nismo končali, G vido Omladič zato vam v tem trenutku ne morem povedati ničesar zanimivega. Pričakujemo, da bodo rezultati slednjih znani prihodnje leto. Ob tem naj povem, daje iskanje strateških partnerjev težka, toda prepričati in zagotoviti nadaljnje uspešno delovanje še težja naloga. Letos smo med drugim prav tako okrepili poslovno sodelovanje v gospodarskem interesnem združenju skupine ABC, kjer ostajamo nosilec razvoja trgovske dejavnosti v širim celjski regiji. Naše odločitve so v skladu z Erino strategijo, kjer ekonomija obsega poslovanja in s tem povezana konkurenčnost pogojujeta sklenitev strateških zavezništev in utrditev lastniške strukture s ciljem oblikovanja mreže trgovin in položaja na trgu. " 0 Leto 1998 se izteka. Po čem si ga boste zapomnili v vaši družbi? Gvido Omladič: "Pomembno je, da je kljub hitremu razvoju tržnega okolja, nasičenosti trga in vse bolj zahtevnim kupcem Era tudi letos uresničila večino načrtovanih nalog. V prizadevanjih za izboljšanje kakovosti poslovanja smo končali ciklus predvidenih naložb. Tehnološko posodobljene trgovine omogočajo kupcem prijaznejše nakupe in zaokroženo izbiro. Morda naj posebej omenim zaokrožitev ponudbe s programom pohištva in dekorative v nakupovalnem centru Vis a Vis, kjer smo med drugim začeli izvajati še projekt vrhunske strokovne trgovine -nakup s petimi zvezdicami. V polne zamahu je tudi uresničevanje projekta najugodnejših prodajnih mest za določeno vrsto blaga, uvajanje kotičkov zdravju prijazne hrane in odličnosti oddelkov sadja, zelenjave ter delikatese. Skladno s plani dograjujemo verigo Adutov po celi Sloveniji. Gre za projekt, ki temelji na sodelovanju Ere-in drugih trgovskih družb. Konkurenčno prednost in prepoznavnost Ere na trgu pa naj bi nam zagotavljalo tudi uvajanje lastnih blagovnih znamk kot so Adut, Rajski sadeži, Farma, Good Food." e Kakšna so pričakovanja od leta 1999? Gvido Omladič: "Glede na gibanja in usmeritve bo naslednje leto za Ero zelo pomembno. Ocenjujemo, da bo v Slovenijo in v naš prostor še agresivneje prihajala konkurenca, ki ji bomo poskušali slediti z nekaterimi najpomembnejšimi cilji, kot so zadrževanje tržnega deleža v maloprodaji - zlasti na področju prehrane, s širitvijo maloprodajne mreže izven regionalnih meja, nadgradnjo znanja in kakovosti odnosov ter storitev, z razvojem grosistične prodaje, kjer bomo posebno pozornost namenili blagu posebnega režima, nadaljnji specializaciji in standardizaciji ponudbe in s pridobitvijo certifikata ISO 9002 v Koplasu." S tp Veliko lepih in srečnih trenutkov naj Vam prinese novo leto 19991 vesel božič in čestitamo zadan samostojnosti. ŽUPAN IN OBČINSKI SVET OBČINE GORISfll GRAD [PERSPEKTIVA Leto 1998 po oceni poveljnika GZ Velenje Nasprotniki tihega alarmiranja V Gasilski zvezi Velenje so ob izteku leta 1998 zadovoljni z doseženim. Pogled nazaj, na delo posameznih Prostovoljnih gasilskih društev in zveze v celoti, jih navdaja z upanjem, da so njihovo delo opazili tudi občani. Pa čeprav zaradi tihega načina alarmiranja mnogokrat sploh ne vedo, da so gasilci v akciji. Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze Velenje nam je povedal, da tih način alarmiranja gasilcem preprosto ne odgovarja. "Še vedno je prisotna želja, da bi bilo spet uvedeno glasno alarmiranje in da bi s tem bili občani seznanjeni z intervencijami, ki jih opravljamo skozi vse leto." V času novembrskih poplav so se gasilci vseh društev v Dolini še posebej izkazali: "Poplave so nas precej zaposlile, tako, da smo v veliki meri pomagali občanom. Ne vsakemu, vendar neposredno vsem, saj je bilo potrebno marsikje črpati vodo v poplavljenih toplotnih podpostajah, ob telefonskih napeljavah, pa tudi v kleteh občanov..." Ko smo sogovornika vprašali, če se jim bo kakšen letošnji dogodek še posebej vtisnil v spomin, je odgovoril: "Mislim da ne. Gasilska zveza Velenje še vedno ostaja takšna kot je. Združujemo se gasilci vseh treh občin. Dobro sodelujemo in delamo, s tem pa dokazujemo, da gasilci ne poznamo ne občinskih, ne državnih meja." ■ bš Jože Drobež, poveljnik GZ Velenje: "Leto lahko ocenim kot dobro." Gasilska zveza Velenje Srečanje zaslužnih ob izteku leta Komisija za delo z veterani pri Gasilski zvezi Velenje, ki združuje gasilce iz vseh treh občin v Dolini, vsako leto pripravi novoletno srečanje za veterane in veteranke. Letos so jih povabili v veliko dvorano Hotela Paka, kjer so jih obdarili, hkrati pa pripravili pester program srečanja. Prejšnji torek popoldne je v dvorano sedlo okoli 140 veteranov in veterank. Kot nam je povedal poveljnik GZ Velenje Jože Drobež, so mnogi med njimi še aktivni - sodelujejo na vajah veteranskih desetin, se udeležujejo tekmovanj in prenašajo svoje znanje na mlade rodove... Po tem, ko so prisluhnili ubranemu petju okteta Mavrica, so povabljenci prisluhnili nekaj govorom svojih kolegov gasilcev, tri najstarejše med veterankami in veterani pa.so še posebej nagradili. Med veterankami so to bile Berta Cvikl iz PGD^ Vinska Gora, Zofija Purger iz PGD Pesje ter Zofija Kuhar iz PGD Šentilj. Najstarejši med veterani je Rudolf Hudovernik iz PGD Velenje, sledijo mu Tine Menih iz PGD Topolšica, Jože Učakar iz PGD Vinska Gora in Jakob Meh iz PGD Velenje. ■ bš Dvorano Hotela Paka so napolnili gasilci veterani, ki jim vsako leto pripravijo posebno srečanje ob izteku leta. Upravna enota Mozirje Soodgovornost za hitrejši razvoj Na mozirski upravni enoti se že vsa leta zavedajo, da niso sami sebi namen in da niso le servis občanov, zato skušajo z vsemi razpoložljivimi podatki in strokovnostjo, ki jo premorejo, pomagati lokalnim skupnostim k večjim naporom za hitrejši razvoj, za katerega so vsi skupaj soodgovorni. V ta namen so letos že izdali bogato knjigo o naravnih znamenitostih ter kulturnih in zgodovinskih spomenikih na področju upravne enote, torej vseh šestih občin, prejšnji teden pa še obsežno in temeljito oceno stanja na področju turizma, trgovine in gostinstva. "Takšni napori na prvi pogled seveda niso skladni z usmeritvami in pristojnostmi našega dela, v resnici to za upravne enote ni vsakdanje, vendar se na naši enoti v celoti zavedamo soodgovornosti za skupen razvoj na našem področju. Z vsemi temi problemi se srečujemo vsakodnevno in ker imamo znanje, sposobnosti in podatke, se čutimo dolžne pomagati k napredku. Ocenjujemo namreč, da se posamezni nosilci vseh treh dejavnosti nikakor ne zavedajo medsebojne soodvisnosti in več ali manj delajo po načelu znamenite slovenske "fovšije." Zato smo tukaj in zato smo toliko bolj zadovoljni ob visokih strokovnih ocenah naših tovrstnih naporov," pravi načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Knjigo so predstavili v Gornjem Gradu, z njo pa povezali okroglo mizo, ki so se je udeležili predstavniki ustreznih ministrstev, obrtne zbornice, turističnih kmetij, trgovine, gostinstva in turizma, med udeleženci je bil glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladušek, posebej veseli pa so bili izjemnega odziva nosilcev teh treh dejavnosti iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Ne kaže torej dvomiti, da je nekajurni posvet navrgel veliko koristnih ugotovitev in usmeritev. Prva je vsekakor želja, da bi podobne poglobljene ocene pripravili še za druga področja, čemur se na upravni enoti ne odrekajo. Naslednji napotek velja lokalnim skupnostim, da Darko Repenšek: " Le združeni bomo uspeli, in uspeti moramo" pospešijo napore pri urejanju komunalne in posledično turistične infrastrukture. Zgovoren primer nedorečenosti na tem področju je turistični center Veniše, ki so ga lepo zarisali v vse načrte, niso pa predvideli, da za njegovo rast ne bo zadoščala električna napetost in ne pritisk vode, torej morajo občine najprej zagotoviti predpogoje za razvoj turistične in ostalih dejavnosti. "Turist noče več samo čiste Savinje, svežega zraka, zelenega gozda in lepih planin, moramo mu zapolniti čas in možnosti za to imamo ogromno, niti jih ne kaže naštevati. Kaže pa ob tem posebej poudariti partnerstvo, kajti posamezni nosilci, ki se gredo turizem, so danes eden drugemu še vedno konkurenca, saj se ne zavedajo, da so lahko uspešni le združeni, da lahko le na ta način ponudijo vse, kar ponuja dolina že sama po sebi. Posamična promocija je predraga in neučinkovita, to slabost že skuša zapolniti novo podjetje, njegovi ustanovitelji in bodoči člani pa se morajo zavedati, da bodo le skupno uspešni. Zavedati se morajo tudi, da napredek na tem področju prinaša nova delovna mesta, posebej pa jim mora biti jasno, da se kapitalski vložki ne bodo povrnili preko noči, da se bodo obrestovali le na daljši rok," je na kratko strnil vtise in ugotovitve okrogle mize Darko Repenšek. ■ J P Zgornja Savinjska dolina Tehnični pregledi končno doma Po skoraj treh letih vsestranskih prizadevanj, posebej pa naporov Upravne enote Mozirje, si bodo lastniki vseh vrst motornih vozil sredi prihodnjega leta končno oddahnili. Obeta se jim namreč več kot dobrodošla pridobitev, saj bo v naselju Nizka zaživela povsem nova in najsodobnejša tehnično - pregledna baza. Tako se reče uradno, gre pa seveda za možnost tehničnih pregledov vseh vrst motornih vozil, posebej zadovoljni pa bodo lastniki traktorjev, ki jih je v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini več kot dovolj. Vsem voznikom bo s tem prihranjeno veliko kilometrov in časa, saj sedaj opravljajo tehnične preglede v sosednjih mestih, za ureditev vseh papirjev pa si mora marsikdo vzeti celo dopust. Zgodba o nujnosti takšne baze je dolga in znana, zanimivo pa je, da je bilo kar nekaj možnosti za njeno ureditev, pa se nikomur ni zdelo smiselno in upravičeno, da bi se lotil naložbe, ki seveda ni majhna. Tega se ni ustrašil zasebnik iz naselja Nizka Anton Miklavc in naložba je v polnem teku. Z velikimi prizadevanji mozirske upravne enote se je "omehčal" tudi minister za notranje zadeve, ki je podpisal predhodno odločno. Omehčal zato, ker število motornih vozil v obeh dolinah na zadošča prav vsem merilom glede upravičenosti tehnično - pregledne baze, poglobljena analiza stanja, vključno z veliko razprostranjenostjo obeh dolin, skupno gre za 507 kvadratnih kilometrov, pa sta upravičenost potrdili. Anton Miklavc seje dela lotil resno, znan je tudi že dobavitelj najsodobnejše opreme, ureja se potrebna dokumentacija in vse kar je potrebno, da bo zadostil izjemno ostrim kriterijem in pogojem, velja tudi dogovor med njim in upravno enoto o dodatnem usposabljanju kadrov, saj gre za neposredno računalniško povezavo med bazo in enoto, da bodo vozniki po pregledu lahko opravili tudi vse potrebne formalnosti. ■ JP Mladi politik V nočnih urah me je pred kakšnim tednom, morda pred dvema, pot zanesla v študentski Plač, kjer sem srečal velenjskega znanca, s katerim se občasno videvam. Prijateljski klepet naju je peljal preko tega in onega do aktualne teme tistega trenutka. Saj poznate kliše, ki pravi, da se moški pogovarjamo zgolj o ženskah, športu in politiki. Pogovor se je tako ustavili pri volilnih rezultatih v naši občini. V nasprotju s splošnim prepričanjem politika zanima tudi mlade. Eni vidijo v njej način za doseganje svojih ciljev, drugi iščejo potrditev, tretji pa z zanikanjem izražajo svojo odklonilno stališče. Mene politika zanima kot družbeno dogajanje, kot sistem, v katerega smo pač vpeti. Kot sociološki fenomen. Z mojim znancem je bilo malce drugače. Njega je vsaj v tistih nočnih urah beseda politika zbudila iz neobveznega kramljanja. Vzravnal se je, iztegnil roko in začel kar naenkrat glasno nizati svoje argumente. V očeh sem našel strast in kar malo plašno sem stopil korak nazaj ter se postavil na okope nestrinjanja. Vedno več ognja je bilo in videl sem, da verjame v tisto, kar govori. Poslušal sem ga, malo ugovarjal, malo provociral, a del zavesti ni in ni mogel sprejeti njegove drže. Nenazadnje sploh ni važno, kaj je govoril, važno je, kako je govoril. Ostro, ukazujoče, skoraj nasilno. Utihnil sem in ga začudeno opazoval. "No Jure, zdaj pa imaš," sem si mislil. Ničkolikokrat smo v študentskem klubu obupavali nad neaktivnostjo mladih, nad njihovim fatalizmom in vsespreje-manjem. Ali ni on tisto, kar smo pogrešali, zavzema se, misli, upa in se bori? Odgovora takrat nisem našel, prišel je šele naslednji dan. Cisto slučajno sem listal časopis, kjer je pisalo nekaj o poslanskih prepirih. Ti in oni so trdili to in ono, prav tako kot znanec prejšnjega večera so z eno roko mahali, z drugo pa zatiskali oči in ušesa. Na svojih premikih in svojih resnicah so verjeli vase, ne da bi vsaj poslušali, če že ne sprejeli drugih. Enako kot on, vzravnan, glasen in vsemogočen. Ne, takšne mlade politične iniciative v klubu res nismo pogrešali. Seveda je prav, da ljudje delajo, kakor hočejo in kar hočejo, prav pa je tudi, da se s takšnim dejanjem ne strinjamo. Ne gre za politično prepričanje, gre za sprejemanje drugačnih pogledov, za lastne misli in ideje. Za videnje različnih perspektiv, ne pa zgolj tistih, ki omogočajo hitre in enostranske zaključke. Takšne politične komunikacije je v Sloveniji že dovolj. In tista noč? Po nekaj minutah sva oba skupaj ugotovila, da nista ne večer in ne kraj primerna, da ta pogovor sploh ne sodi v ozračje sobotne noči. Prijateljsko sva se nasmehnila ter odšla vsak po svoje. Srečno hodi, sem pomislil, minister Gregor pa se je že izgubil v noč. ■ Jure Trampuš Tri nove knjigi za otroke Pozojeve "anbanovke" Pri založništvu Pozoj so v mesecu decembru izdali prve tri knjige v novi zbirki malih slikanic slovenskih avtorjev. Zbirko "AN - BAN" so "otvorile" dve knjigi pesmic izpod peres Velenjčanov - Iva Stropnika in Irine Kralj ter uganke učencev Osnovne šole Luče. "Pozojeve "anbanovke so namenjene najmlajšim bralcem, starim tja do pet prstov na eni roki ali nogi (no, če zamižimo na eno oko, lahko vanje pokuka tudi kdo, ki je star kakšen mezinček čez). Vzgojne slikanice AN - BAN dišijo po vedrih otroških pesmih oz. pesmih za otroke, med njimi se lovijo pravljične zgodbe, uganke in domišljijske igre, povedane z izvirnimi ilustracijami, besedami in barvami; mladega bralca popeljejo tja v čarobno sanjavčevo deželo, v zgovorno igrarijo besed in likovnih upodobitev...," pravijo v Pozoju. Prva knjiga v zbirki je 32 strani obsegajoča knjižica pesmic že uveljavljenega pesnika Iva Stropnika, Plenične (za gospodiče in gospodične) pa so njegov prvi, resnično uspešen poskus pisanja poezije za otroke. Dvajset otroških pesmic dobi pravo težo s prav toliko resnično prisrčnimi ilustracijamo Petra Groznika - Peča. Irina Kralj je svojo prvo pesniško zbirko naslovila Iskrice. V njej je deset hudomušnih pesmi in prav toliko jasnih ilustracij avtorice pesmi. Avtorji tretje knjige so bili v šolskem letu 1997/98 učenci 4. razreda OS Luče in so na temo "Gozd je skrivnost" zastavili uganke, ki nas kličejo v skrivnostni gozd in njegovim prebivalcem... bš tilEN IN T£A SM ]lul IMATA W Nadarjenost za igro Nejca Ko rt nika iz Šoštanja so opazili že mnogi Najbolj se mu podajo komične vloge Nejc Kortnik in mentorica gledališke skupine na šoli Lidija Volk sta se pogovarjala o tem, kako zelo nujne so dobre bralne vaje pri pripravi predstave. Zmotili smo ga pri pripravi oddaje šolskega radia in to prav na dan in tik pred tem, ko je bilo treba Roekovce seznaniti z odhodom dveh sošolk na velik taborniški zlet v Čile. "Z Brnika bosta odleteli ob 15.h, danes pa moramo skupaj z njima poskrbeti, da bo šola o tem seznanjena," je rekel. Čakal nas je v knjižnici, v bližnji Mayerjevi vili, kjer je mimogrede poiskal še knjigo za domače branje in priznal, da mu včasih do branja ni bilo prav veliko, da pa je zadnje čase drugače. Z njim je bila Lidija Volk, mentorica dramskega krožka na šoli. Nejc je v tej skupini nekaj poseb- nega, nekaj izjemnega in vpadljivega. Vsakemu, ki ga je že imel kdaj priložnost videti v igri, je moral pasti v oči. Dobesedno. Izstopa in kar škoda bo, če svojega talenta ne bo izkoristil do konca. "Ta čas se trudim za uspeh, da bi mi uspelo priti na ekonomsko srednjo, potem pa bi po maturi poskušal narediti izpite na igralski akademiji," je razlagal Nejc Kortnik, ki ga "porabijo" za vse mogoče, tudi za vodenje prireditev, ne samo šolskih! Najbolje pa se počuti v komičnih vlogah, te ima najraje, tista v predstavi Noč, ko je posijalo sonce, v vlogi Mihe, pa mu je bila sploh všeč. "Treme nimam. Na začetku jo je bilo veliko, a potem, sčasoma, tistih, ki te gledajo sploh opaziš ne veš, vživiš se v tisto, kar počneš in trema izgine," pravi. "Zgodi se, da tudi tekst med igro pozabiš, ampak tudi to ni več problem. Poveš pač podobno, tako da s tem ne zmotiš soigralcev." Zgleda pa, da ima nekaj tega igralskega talenta zapisanega v genih. Slovenska filmska in TV zvezda Bojan Emeršič je njegov sorodnik, po njegovi poti bi si želel tudi Nejc. Zanimivo, da pa sestri Lucija in Suzana, tega menda nista podedovali veliko, prva študira ekonomijo, druga je zlatarka. Med počitnicami se je skupaj s sošolko Petro Delopst in mentorico Lidijo udeležil dramskega tabora v Dolenjskih toplicah. Fant, to je bilo nekaj! Na koncu je njegova skupina, ena boljših je bila, zaigrala Kristine Brenkove Čudežno rožo in poklicni režiser Alen Jelen, ki je predstavo spremljal, je bil nad njegovo igro navdušen. Na Vrhniki, na gledališkem maratonu, so ga opazili kritiki in o njem povedali same spodbudne besede. Za konec šolskega leta pripravljajo zdaj Pišteka in to bo spet nekaj, kjer bodo lahko prišli na svoj račun gledalci. Za Nejca Kortnika bomo še slišali. Če se bo le držal poti, ki si jo je začrtal, in če ga bodo na tej poti spodbujali tudi tisti, ki se zavedajo, da bi bilo škoda, če bi tak talent ostal samo pri talentu. ■ Milena Krstič - Planine i i Domen Potočnik iz Šoštanja bo enkrat še velik vrtnar 13-letnik, ki vzgaja na tisoče rastlinic Ko sva se enkrat pred časom z Marjano Čelofigovo, ki ima na skrbi družbene dejavnosti v občini Šoštanj pogovarjali o tem, kako seje Šoštanj postaral in kako iz njega beži, kar je mlado, je bila odločna: "Motite se. Videz je morda tak, a samo tako dolgo, dokler ne spoznate mladih, ki tu živijo in vsega tistega, kar počno. Šoštanj se pomlaja, verjemite, in kar je še pomembneje ustvarja podlago, da iz njega mladi ne bodo več bežali, ampak bodo videli sebe prav tu." Po tistem, ko sem obiskala enega od teh mladih, Domna Potočnika, učenca 6. razreda osnovne šole Biba Roeck, sem začela verjeti. Skoraj bi si upala trditi, da se bo ta danes 13-letni fantič, postavil ob bok neštetim imenitnim osebnostim, ki jih je dal Šoštanj, boste videli. Ukvarja se z vrtnarjenjem. Ja, rožice sadi. Pa ne samo sadi. Rožica vzgaja. Njegov rastlinjak ob Tekavčevi je tak, da bi mu ga zavidala kakšna profesionalna vrtnarja, njegovo znanje s tega področja pa tolikšno, da onemiš. V njem preživi vsak dan kakšno uro, če ne dve. "Januarja," je razlagal, "ko je treba pikirat in vzgajat iz semen je pa dela veliko. Takrat sem ob sobotah in nedelja, ko je čas in nimam šole, tukaj po ves dan, od zjutraj pa do kakšnih desetih zvečer." Njegova največja želja je seveda, da bi imel nekoč veliko vrtnarijo in vse njegove želje so povezane s tem, da bi s tega področja osvojil čim več znanja. Da bo šolanje po končani osnovni šoli nadaljeval v tej smeri, ne gre dvomiti. Ker je tudi zelo zelo dober učenec, bo v tem gotovo uspel. Za tisto kar počne, počne pa pri teh letih nad vse profesionalno, ima podporo v družini. "No, moram priznati, da mi moj starejši brat Tilen pri tem sploh ne pomaga, njemu ni do tega, vedno pa mi pomagata stara mama in star ata Rezka in Polde Koprivšek. Star ata mi je tudi naredil vse tele police," je kazal in razlagal. Začel je pred kakšnimi štirimi leti, ko si je "omislil" majhen steklen-jak, danes pa ... Stoj in se čudi. Dokler ne vidiš, si sploh ne moreš predstavljati. Znanje s tega področja črpa iz knjig, pa rastlinjake obiskuje, pa predavanj se udeležuje in posvetuje se strokovnjaki, kako pa. Ta hip mu uspevajo angleške pelargonije, moljevke, polviseče pelargonije, dvojne bršljanke, enojne rdeče, roza in bele, fuksije ... Kakšnih pet tisoč rastlinic. Februaija, ko jim bo dodal še druge, se bo v njegovem rastlinjaku bo- hotilo še dodatnih pet tisoč rastlin, ki bodo na pomlad krasile balkone .... "Sam imam najraje surfinije, te bom začel vzgajati februaija," je povedal. Pred časom je vzgajal tudi božične zvezde, pa je potem z njimi nehal. "Veste, božične zvezde so zelo zahtevne. Treba jih je zalivati z mehko vo- Koliko znanja in ljubezni je potrebnega, da uspeva vse to. Domen, komaj 13-letni fantič, ima oboje. do in tudi drugače biti zelo pozoren, da uspejo." Kaj pa ljudje v bloku, kjer živi in pod katerim ima postavljen rastlinjak? Razumejo njegovo veselje? "Seveda," je resno pritrdil. "Spomladi skupaj poskrbimo, da imamo lep cvetlični blok." Domnova največja želja je torej, da bi imel enkrat veliko vrtnarijo. Na dobri poti je, da jo bo imel res. Zagotovo bo stala kje v Šoštanju. Domen bo poskrbel, da bodo tudi zaradi nje ljudje prihajali v Šoštanj. ■ Milena Krstič - Planine Jože Polak iz Gorenja "Moje življenje je delo in znova delo!" Je mož, o katerem vedo povedati drugi mnogo več, kot je o tem pripravljen spregovoriti sam. Veliko dobrega. On sam pa: "Kaj vem, kaj naj na to rečem," je njegov najpogostejši odgovor na vprašanje o njem samem, njegovem delu in širokem srcu za tiste, ki potrkajo pri Polakovih zato, ker bi radi, da bi pomagal društvu, v krajevni skupnosti, ker bi radi uredili to in ono. Preobsežen je spisek za kaj vse je imel in še ima na široko odprte dlani. Zakaj? "Pomagam, če vidim, da si ljudje res tisto želijo, da so njihovi nameni iskreni. Sam nisem nikoli deloval v kakšnem društvu, čeprav ubranemu zborovskemu petju zelo, zelo rad prisluhnem. Tudi vabilu na kakšno drugo kulturno prireditev se z veseljem odzovem, če le ima čas. S slednjim praktično, odkar sem obrtnik, tega pa je že 40 let, nisva prava prijatelja. Vedno mi ga je zmanjkalo za razvedrilo, sprostitev." Garal je noč in dan, da je iz majhnega in starega zraslo podjetje z osmimi zaposlenimi. Jože je eden prvih podjetnikov v občini Šmartno ob Paki, ki je oral ledino na področju malega gospodarstva. "Zelo hudo je bilo," se spominja začetkov. 10 let je delal v Tovarni usnja v Šoštanju preden se je odločil za pot obrtnika. Želel si je drugačne, lepše prihodnosti. Ko je razmišljal, kaj bi mu to omogočilo, je splet okoliščin "poskrbel" za dokončno odločitev. "Opeko in cementne izdelke. Opogumil sem se in začel. Praktično iz nič. Niti sanjalo se mi ni, da bi kdaj imel hišo, tako velike in nove proizvodne prostore in podobno. Kolikor se je dalo smo sledili novostim, a menim, da še vedno zaostajamo. Zadeve so drage, pri nas pa je gradnja zadnja leta zelo skromna. " Seveda so mu bili in so mu še stali ob strani njegovi najbližji. Pred štirimi leti sta se z ženo upokojila in Jože upa, da bo lahko prihodnje leto zadevo v celoti prevzela ena od hčera. Sam seveda ne bo povsem izpregel. Pomagal ji bo, kolikor mu bo to dopuščalo zdravje. Kar nekajkrat se je med pogovorom z rokami pogladil po Jože Polak glavi in nemirno posedal po stolu. Kot nam je med telefonskim klicem zanj povedala njegova žena, je na trnih, ker je pred njimi še kar nekaj aktivnosti, preden si bodo lahko za praznike malo odpočili. Jože je bil zadnja štiri leta član šmarškega občinskega sveta. In tam seje mož ob temah, ki so mu bile blizu, znal kar pošteno razjeziti. O njegovi priljubljenosti je dovolj zgovoren podatek, da je bil za svetnika izvoljen z najvišjim številom glasov. Tisti, ki so ga predlagali za dobitnika grba občine, so že vedeli, da si ga res zasluži. Jožeta so z njim presenetili in na novico seje odzval z besedami: "Kar moškemu zboru ga dajte," in šele besede dosedanjega podžupana Martina Hrastnika so ga nekoliko "pomirile: "Če Jože vas ne bi bilo, tudi zbora ne bi bilo več." Jože ne pomaga za to, da bi mu podeljevali priznanja. Pomembni so mu ljudje, njihovo zadovoljstvo s tistim, kar delajo, s čimer si bogatijo življenje. Nič posebnega si ne želi od leta, ki prihaja. Upa le, da mu bo glede zdravja in uspehov vsaj toliko naklonjeno, kot mu je bilo letošnje. Mnogi, ki so se na Jožeta obrnili s kakšno prošnjo, pa si najbrž želijo, da bi še dolgo meril svoje življenje po dejanjih. ■ tp Mestna 'Občina Velenje 1264 1275 1362 1681 Živimo v vabljivo bogpti (šaleški dolini in srečno roko je imelo na poti zgodovine v njej mesto VELENJE. 1959 1963 Naj gredo v letu 40-letnice našega mladega mesta vsa naša dobra prizadevanja po poti napredka, ubrane kulture in najgloblje o/ \ rala? / < V Šoštanju je ob božiču gotovo najbolj znan koncert, ki ga prirejata mešani pevski zbor Svoboda in Pihalni orkester Zarja. Letos sta se jima pridružila še oktet iz Lokovice in mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Šoštanja. V Športni dvorani v Šoštanju pa je bil v soboto še en tak dogodek, ki mu lahko brez dlake na jeziku rečemo kulturni in ki ni prikazal samo enoletnega dela, ampak kar petletno delo deklet, ki se trudijo in vadijo v skupini Mažorete Šoštanja. Delo, korakanje ali "masiranje" maž(š)oret je v Slovenijo očitno noviteta, ki je vsaj v jezikovnih krogih še niso zaznali. Če boste v slovarju slovenskega knjižnega jezika iskali geslo "mažorete", bo vas trud zaman. Tudi Franc Verbinc tega pojma ne pojasnjuje v svojem slovarju tujk. Mažoret ne boste našli v najnovejši enciklopediji DZS. V Šoštanju pa so! Televizija, ki je iz svate naredila globalno vas, nam pokaže, da so mažorete nekaj, kar je tesno povezano s popularno kulturo v Ameriki in zanesljivo jih boste videli na vsaki paradi njihovega največjega praznika 4. julija. In v Šoštanju? Ali mažorete prinašajo v Šoštanj duh po Ameriki? Zdi se mi, da ne. Gre le za prijetno popestritev, ki nam jo ponujajo vztrajne mladenke, ki vadijo že peto leto. Med nastopom mažoret iz Šoštanja pa smo lahko videli, daje korakanje samo eden od elementov njihovega plesanja, saj so ga skupine nagradile s povsem drugačnimi zvrstmi in tudi na osnovi drugačne glasbene spremljave, ki pa ima še vedno poudarjen ritem. Tako smo videli nastop deklet ob zvokih tehno-diska, predelav kan-kana in slovenskih narodnih poskočnic. Dobri dve desetini mažoret iz Šoštanja, ki so zrasle ob boku pihalnega orkestra, sta razdeljeni na dve skupini, in sicer na mlajše in starejše mažorete, kar je dokaz za njihovo kontinuirano delo in vadbo. Najbrž je prav, da so nastopile v športni dvorani, saj njihov ples občasno spominja na žensko parterno gimnastiko. A čisto lahko si predstavljam njihov nastop tudi na odru kateregakoli kulturnega hrama in ob tem sem prepričan, da bi bil nastop, vsaj kar se akustike tiče, boljši, kajti športna dvorana za takšno glasbeno predstavo ni primerna! Dobro uro in pol nastopa deklet nam je dodobra utrdilo zadnjice na trdih klopeh tribune v športni dvorani. Kljub temu pa smo z zanimanjem gledali tudi zadnjo točko njihovega nastopa, s katero so predstavile sedaj tudi pri nas že znan ples navijačic. To, da so čisto po ameriško napravljene mažorete z velikimi kosmatimi cofi plesale po taktu himne nogometnega kluba Kudar iz Velenja, ni bila pro-vokacija za zadrte šoštanjske lokalpatriote. Mladih zanesljivo ne zanima, kje in zakaj stoji kakšen betonski obelisk. Izbor Eudarjeve himne je pač posledica dejstva, da nobeden od šoštanjskih športnih klubov še nima svoje himne, po kateri bi lahko naše mažorete vlivale pogum igralcem in optimizem navijačem. Potem je bilo bleščečega nastopa konec. Po mračnih, praznih in tihih šoštanjskih cestah sem se malo pred osmo uro zvečer vračal domov. Niti petard nisem slišal, ki da tako kalijo nočni red in mir v našem zaspanem mestu. S plakatnih panojev sta me pozdravljala županska kandidata, eden v pozi pismenega intelektualca, drug z ostrim pogledom ravnatelja, oba scefrana, ožgana in s popacani-mi očmi. A poleg teh ostankov volilne kampanje, ki se jih nikomur, kljub takšnemu odloku, ne ljubi odstraniti, mi je na enem od plakatnih mest padel v oči majhen, pisan, na A4 format papir stiskan olgas. Nace S. vabi svoje vrstnike, stare od 12 do 13 let, da se mu javijo, če so zainteresirani igrati v "bandu". Ta oglas me je razvedril ravno tako kot nastop mažoret, saj eno in drugo dokazuje, da bomo morali Šoštanjčani počasi prepustiti skrb za družabno življenje tistim, ki ga tudi najbolj rabijo. Nace, le pogum! Pred desetletjem je nekje na irskem bobnar Larry Mullen objabil oglas: "Bobnar išče band!" in na oglas so se javili Adam Cla^-ton, The Edge in Bono. Tako se je začelo pisati novo poglavje rock'n'rolla. ■ Perorez Nič več otroci Gorenje je svoj letošnji dvamilijonti veliki gospodinjski aparat podarilo Pediatrični kliniki. Pa čeprav pravijo, da je ta družba vse otroške bolezni že preživela. Samo, da stoji Zdaj je menda že odločeno: čudežna via-gra prihaja tudi k nam. Nekateri menijo, da ne bi bilo slabo, če bi naredili še kakšno politično različico. Da bi politiki bolj stali za svojimi stališči in obljubami. Po svetnikih Pri nas za nekatere ni nič svetega. Poslanci dosledno preglasujejo, kar so zavrnili svetniki. Po starem Letošnje silvestrovanje na Titovem trgu bo enako dosedanjim. Zelo pestro in vese- lo bo in spet bo spregovoril Srečko Meh. Kot namazano Slišimo, da pri nas mnogi avtoprevozni-ki uporabljajo za pogon tovornjakov kurilno olje. Takim gredo posli res kot namazani. Od zgoraj Krajani Zavodenj in Velikega vrha so v nekaterih minulih dneh spet močno čutili tegobe onesnaženega zraka. Je že tako: če so težave zgoraj (inverzija), udari spodaj. Blagor velikim Lahko je velikim: ko ne morejo premagati nasprotnikov v lastni državi, udarijo po tujih. Prisluh Zelenim Le kdo pravi, da so v Šoštanju z Zelenimi same težave. Ko je Peter Rezman predlagal, da stari svetniki dobe za nagrado knjigo, so to njegovi novi sosvetniki soglasno podprli. Trden most Namesto mostu preko reke Drete, ki ga je ob zadnjih poplavah odnesla narasla voda, stoji zdaj začasni kovinski most. Trden je, a krajani vseeno upajo, da bo res le začasni. Po prstih Kajuhu so v Šoštanju neznanci odbili tri prste. Le kdaj bo kdo tem, ki se spravljajo na spomenik, stopil na prste. Na ogled prvih letošnjih jaslic, ki so jih postavili že skoraj cel teden pred praznikom, smo se v zasneženem ponedeljkovem jutru odpravili v romantično okolje podružnične cerkvice sv. Ožbalta v Cirkovcah. Tam so posebej ponosni na skoraj nove jaslice, ki so jih kupili v lanskem letu in predstavljajo ambiciozno zasnovano j aslično skupino Vojka Hribaija z dokaj velikimi (višina okr. 20 cm) iz kamna izdelanimi figurami, ki so najbrž dobra kopija nekih starejših jasličnih figur. Jaslice dopolnjuje lepo izdelan (pozidan!) hlevček domačega mojstra Eda Ocepka, predvsem pa prava množica precej manjših, zato pa precej starejših figuric pastircev, ovčic, oslička itd. Figurice predstavljajo ostanke starih cerkvenih jaslic, ki so jih donedavnega postavljali pred tabernakljem. Seveda so nas še bolj kot nove jaslice zanimale stare, ki jih zdaj hranijo na podstrešju. Ko so nam pokazali tudi te smo ugotovili, da gre za kvalitetno predvojno jaslično skupino iz mavca, ki je v času med obema vojnama predstavljala najbolj razširjeno "boljšo" varianto jaslic, ki jih Jaslice v podružnični cerkvi sv. Ožbalta v Cirkovcah (Posnetek S. Vovka iz lanskega leta). še danes lahko najdemo na večjih kmetijah Šaleške doline. Povsem enako jaslično skupino, smo tako že pred leti našli na Paškem Kozjaku, o razširjenosti teh jasličnih skupin pa priča tudi dejstvo, da so nam nekaj istih figuric (zlasti sv. trije kralji) pokazali tudi pri najbližjem sosedu -Britovšku v Cirkovcah. Tam so nam tudi povedali, da so pred vojno v Cirkovcah jaslice postavljali povsod; tudi v na-jskromnejši koči. Tam so kupili seveda najcenejše papirnate jaslice, kjer so figurice in hlevček izrezali iz kartona, nanje pa so potem z domačim "limoni" iz vode in moke nalepili priostreno "špilco" in jih zasadili v mahov-nato podlago. Podpečanova Cilka iz Cirkovc se še danes živo spominja takih jasicah, ki jih je okrog leta 1930 postavil njen oče, predvsem pa so se v otroški spomin zarezali naslednji verzi na vsaki strani hlevčka: "Zvezde jasne, večno krasne, le razlijte zlati soj. Noč je sveta in nešteta, zemlji milost je nocoj." REZANJE ŠOŠTANJA "Ampak, da boš vedel, slej ko prej spozna, da mu ne preostane drugega." "Zofka, jaz nimam nikoli, res nikoli, rok v žepu. Sijih ne upam imeti... Sploh pa ne, kadar me takole pogledaš, kot gledaš zdajle." S SKLADJE TE DRUŽBA ZA IZVAJANJE PROJEKTOV V ENERGETIKI IN INDUSTRIJI i.9,99/ B REMI:S MIZARSKO OKOVJE PE CELJE: Škofja vas 40 tel./fax: 063/412-407 Del. čas: pon. - pet. 8. - 18.ii sob. 8. -12 h Komercialist za KOROŠKO: 041/699-693 energetskih in_ ekelelkih ttetemev OBČINA ŠMARTNO OB PAKI ZELI VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO ^ IN USPEHOV ^^ ^^ POLNO NOVO LETO 1999. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TERME TOPOLŠICA objavljeni v tedniku Naš čas, 3. decembra. 1. nagrado (kosilo za štiri osebe) prejme: Vladka BERLOČNIK, Ložnica 9/a, 3320 Velenje 2. nagrado (kosilo za dve osebi) prejme: Truda Planine, Lipa 35, 3320 Velenje 3. nagrado (kopanje v termalnem bazenu za dve osebi) prejme: Irena JAVORNIK. Goriška 38,3320 Velenje. Potrdilo o nagradi prejmete po pošti. Z njim boste lahko dvignili nagrado v Termah Topolšica. Čestitamo! V naši trgovini lahko kupite po ZELO UGODNIH CENAH: I. kuhinjske del. pulte (4,2 m) 2.355,00 SIT/TM !. medeninaste kljuke že od 1.144,00 SIT/kom . kuh. nape že od 9.900,00 SIT dalje . NOVOST: pralni stroji, pomivalni stroji, pralno- * sušilni stroji po ZELO UGODNIH cenah z 2-letno garancijo! Pralno-sušilni stroj ^^ WGD 1230TX Hna^BBmKMHl^l5i ■■■■■■■■■MIMI OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE NAZARJE OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov območna organizacija velenje ISKRENE ČESTITKE TUDI OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI. UPRAVLJANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Foitova 2. 3320 Velenje, 063 / 861-835, 0609 / 624-775, 041 / 620-269 Vsak ima v sebi sonce Vsak ima v sebi veter... Vsak ima v sebi zvezde in nebo! Želimo vam lepe božične praznike, veliko srečnih trenutkov v letu 1999 in čestitamo za dan samostojnosti! Za Velenje prihodnosti Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo, naj vas v prihodnjem letu spremlja poslovna, prdvsem pa osebna sreča. Božični in novoletni prazniki pa naj bodo uvod v zadovoljno in zdravja polno leto. ESOTECH d.d. Družba za Izvajanje projektov v energetiki in industriji • Preloška cesta 1 • 3320 Velenje • SI Slovenija Tel.: ++386 (0)63 42 06 100 • Fax,; ++386 (0)63 42 06 108 vE-mail: vslenj«0esotsctl.8i • URL: http://www.esgtech.si HHHHHHHHHHMii^^HHHHHHHI^HHIIi^^^HI Ml iN HOTEL ŠTORMAN / -- v'^'* ____________________i .{epe /// //t/r/te Oo z/e//epr(fz////u\ o . Vonem /e/o Aa ares/ucitev- ose/i s/;rfti/i ze//(r t/r ///)(>o, ter mSc/iao * HOVJe flLMG VI NOV1IH DVIORANAH, VI PRU€TN€M AMBIGNTU, OB ODLIČNEM OZVOČENJU, VIŠAJ hA DVIGH PREDSTAVIAH DNEMNO, VffAK DAM VI TGDNU, INAJ VJAN mš£ DOBRG Ž€U€ OBRODIJO 9ADOVIG VI PRIHAJAJOČEM LGTU 1999-ZADNJEM LETU TEGA TKOČLGTJA! H Ttrrrn I NO 14 W VAS SREČNO 99 24. decembra 1998 «* M/v/i, prešernova 7,- tel. (063) 853-639 » ^ & OPTIKA * « l/eč kot 40 let v službi dobrega vida >»■ V belo jutro se zbudim, ,x« noč tiho se poslavlja, snežinke neutrudne se vrte, ^^ W ^ šepetajo obljube novega dne. -Z« ' A.I.F. Želimo vam lepe božične praznike, f novem letu naj se uresničijo tiste želje, ki vam pomenijo največ! VIAM OMOGOČA ki hO VIELENJE! OPEL O Avtohiša JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380 Na zalogi 3, 4 in 5- vratna ASTRA! Za vozila CORSA in VECTRA praznični popusti do 145.000 sit! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA čnQTAN I Trg svobode 1 I MIM J te|efon; 882.587 Poslovne enote Velenje, Prešernova 10, tel. 856-539 Šoštanj, Trg svobode 12, tel. 882 -587 Šmartno ob Paki 137, tel.885-567 V« j' tsTRA občAtiom /Vaf Dom IZčžtZ ffflMšM tčffUnt in &mnl. /Udf 'Dam ttlrn&f* UU 1999! TEHNOLOŠKE PECOVNIK Zi skopaj vsake sanje, ki so ostale v življenju neizpolnjene, obstaja izpolnitev, o kateri si nikoli ne bi upal niti sanjati... (E.S.Luku) KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV Koroška 31/A, VELENJE Tel: 063/856-352, Fax: 063/854-461 TEHNIČNE VAS0 Poslovnim partnerjem in bralcem želimo prijetne VEUKOSERIJSKO božično-novoletne praznike in srečno novo leto 1999! PROIZVODNJO! Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest, Celje p.o. Lava 42, CELJE "Blendanje" pomaga Radar ob cesti - počasneje! Bilo je prejšnji teden, v torek, med eno od številnih radarskih kontrol prometa, ki ga še posebej pogosto opravljajo policisti v decembru, ko so enkrat tam, enkrat tu, svoje prisotnosti pa že dolgo sploh ne skrivajo. Se več, radarske kontrole napovedujejo naprej. S tem kažejo, da pri vsem skupaj ne gre toliko za kaznovanje, kar jim pogosto očitamo, ampak želijo zgolj tisto, kar si želimo vsi - varnost v prometu in navajanje voznikov na to, da je treba voziti tako, kot predpisujejo pravila. Na terenu sta bila policista Dušan Kvar in Sergej Juvan, ki sta Po desetih minutah prvi. Pa še ta je bil skromen. "Samo" deset kilometrov na uro prehitro, vseeno pa dovolj za 5.000 tolarjev brez popusta. "ustavljala" v Paki pri Velenju, na cesti skozi naselje, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro in na mestu, kjer je bilo še do pred nedavnim veliko prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti. "Odkar velja na tem mestu omejitev, je nesreč neprimerno manj," so pojasnjevali policisti. Nekaj deset metrov naprej proti Slovenj Gradcu je stal bel golf, ki ga tisti, ki so pogosteje na cesti, že dobro poznajo in jim je, ko ga zagledajo takoj jasno, kaj naj bi pomenil. V njem je sedel Ilija Bejkov s postaje prometne policije Celje, meril hitrost in morebitna odstopanja sporočal po zvezi patrulji, ki je ustavljala. Ampak tistikrat prav velikega dela niso imeli. Le tu in tam je kdo, ki bodisi ni bil s tega območja, ali pa se je v promet vključil tik pred radarjem, malo bolj pritisnil na plin. Sicer so pa vozniki, to je bilo opaziti, kolegijalni drug do drugega. Tisto svetlobno opozarjanje -"blendanje", češ, pazi, malo nižje so policisti, je še vedno učinkovito, predvsem pa nazorno. Ni ga, ki ne bi vedel, kaj pomeni, čeprav je tako opozarjanje drug drugega tudi kaznivo. A, kdo bi pazil še na to! Kakšnih deset minut, ob precej gostem prometu, je bilo potrebnih, da je "naletel" prvi voznik, ki je bil v prekoračitvi bolj skromen. "Samo" deset kilometrov na uro. Pa še ta ni bil od tu, če sodimo po registrski oznaki avtomobila, ki ga je vozil. Bolj je bil Primorec kot Štajerc. Ampak, vseeno so mu policisti dali položnico. 5.000 tolarjev ga bo stalo vse skupaj, razen, če ne bo pohitel in kazni poravnal v osmih dneh. V tem primeru mu "prizna" država 50-odstot-ni popust, 2.500 tolarjev, torej. "Ja, je že tako, za ma- "Uh, so danes disciplinirani," so si mis/ifi Dušan Kvar, Robert I Vodušek in Sergej Juvan, vsi iz PP Velenje. 1 jhno prekoračitev majhna kazen, za veliko prekoračitev velika 1 kazen," je zadevo pokomentiral Robert Vodušek, pomočnik ko- | mandirja na Policijski postaji Velenje, ki pa ob tem ugotavlja, da i so vozniki postali bolj disciplinirani, in da se tudi držijo predpisov, vsaj glede hitrosti. Da pa je bil "nalet" prehitrih tisti torek bolj skromen, je bilo I na nek način, vsaj posredno, krivo tudi to, da je bil radar že od daleč viden. Zaradi odrinjenega snega je bilo treba belega gol- I fa postaviti tik ob cesto. "Sicer na enem mestu nikoli nismo prav I dolgo, kakšno uro, potem se prestavimo. Na območju Velenja . pa so tudi sicer samo kakšna tri mesta, kjer lahko radar učinkovi- I to uporabimo," je razložil Bejkov. I Vozniki pa, ko so ustavljeni, reagirajo zelo različno, eni ben- , tijo, drugi pravijo, saj je prav, mislijo pa si, zakaj prav mene. ' Ampak bolje, da je kdo ustavljen prej, kot prepozno. Ni res? I ■ Milena Krstič - Planine | ________________I POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Bo urejal stanovanje? Že v noči na ponedeljek, 14. decembra, je neznanec na Kajuhovi cesti v Šoštanju iz skladišča podjetja Vegrad odpeljal 896 plošč za suho montažo stropov, vrednih okoli 225.000 tolarjev. Do torka 135 petard V letošnji akciji Petarde, lepše je brez njih, so občani na Policijsko postajo Velenje prinesli in tam uničili do tega torka zjutraj 135 petard, kar pomeni toliko pokov manj. V zameno so dobili sladka darila, ki sta jih prispevala Mestna občina Velenje in podjetje Gost d.o.o. Akcija bo potekala do konca tega meseca. Občani se zaradi pokanja velikokrat obračajo na policiste. Največ klicev zaradi takega nasilja prihaja iz strnjenih spalnih naselij, kot pravijo na postaji v Velenju pa jih je še posebej veliko iz Šaleka, Gorice in Kardeljevega trga, nekaj pa tudi iz centra mesta, predvsem z območja Cankarjeve ulice. Padel skozi odprtino V ponedeljek, 14. decembra, zjutraj, je Peter T. iz Brezja v svojem hlevu našel hudo telesno poškodovanega 57-letnega Ivana T. iz Radegunde. Kot kažejo obvestila, je poškodovani ponoči prišel na gospodarsko poslopje in v temi padel skozi odprtino namenjeno za metanje sena v hlev. Pri padcu z višine dobra dva metra in pol na betonska tla, se je hudo poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici. Vlom v avto V petek, 18. decembra, med 12. in 22. uro, je neznanec na Savinjski cesti v Nazarjah vlomil v osebni avto last Boštjana L. Ukradel je avtoradio znamke sony vreden okoli 19.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Tat je se je odpeljal z motorjem V sredo, 16. decembra, med 15.30 in 16.15, je neznanec v Grižah z dvorišča stanovanjskega bloka, v neznano odpeljal nezaklenjeno kolo z motorjem znamke Tomos, ATX 50 C, last Štefka L. in ga oškodoval za okoli 86.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE imerih prekomerno onesnaženega zraka Po določilih »Zakona o varstvu okolja« mora Termoelektrarna Šoštanj spremljati stanje okolja (izvajati monitoring) in po službi lokalne skupnosti zagotavljati javnost podatkov o lastnem obremenjevanju. Tako se na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj izvajajo z avtomatskimi merilnimi postajami meritve imisijskih koncentracij (koncentracija snovi v okolju kot posledica izpuščanja oziroma oddajanja snovi) posameznih snovi v zraku na šestih stalnih merilnih mestih (Velenje, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje, Veliki vrh, Graška gora) in enem začasnem (Skale). Preko celega leta, še posebno pa v mesecu decembru 1998, so na posameznih merilnih mestih večkrat bile izmerjene koncentracije S02 v zraku, ki so presegale tako predpisano OPOZORILNO, MEJNO kot KRITIČNO imisijsko vrednost. Opozorilna imisijska vrednost je kon- . škodljivih-snovi v zraku z navodili o zaščiti zdravja v takšnih primerih. ' Prekomerno koncentracijo Škodljivih snovi v zraku pa z našimi r tudi zaznamo, vepiov dioksid ima v večjih koncentracijah oster vonj. V stiku z vlago (kot tudi z vlažnimi sluznicami naših dihalnih organov) se spreminja v žveplasto kislino, katere okus začutimo v ustih in grlu v primerih visokih koncentracij, Zato se v primerih, ko vas čutila opozorijo na takšne razmere, prenehajte gibati nsi prostem, umaknite se v zaprte prostore, prostore v tem času prenehajte zračiti. Še posebno naj bo poskrbljeno, da se brez potrebe ne zadržujejo na odprtih prostorih majhni otroci, pljučni in srčni bolniki in starejši ljudje. Kot je razvidno tudi iz zgornjega grafa, povišane koncentracije S02 v večini primerov trajajo nekaj ur. 0 višini koncentracij se lahko informirate na Teletekstu RTV Ljubljana, telefonično se lahko informirate o koncentracijah na Mestni občini Velenje, kmalu pa bodo podatki tudi dostopni preko Interneta. . V primerih, da so koncentracije tako visoke, da o njih obveščamo preko sredstev javnega obveščanja, pa vam svetujemo, da upoštevate navodila, ki bodo podana! Alenka Pivko Kneževič, univ.dipl.ing.arh. svetovalka za varstvo okolja Marko Vučina, univ.dipl.ing.arh. predstojnik Urada za okolje in prostor centracija snovi v zraku, pri kateri se prične, s priporočili ter z opozarjanjem prebivalstva in povzročitelja obremenitve, preventivno varovati zdravje ljudi pred škodljivimi vplivi onesnaženega zraka. Mejna vrednost je koncentracija snovi v zraku, pri kateri so, po dosedanjih spoznanjih, učinki vplivov na zdravje ali počutje ljudi ter vplivov na okolje določeni kot sprejemljivo tveganje. Kritična vrednost je koncentracija snovi v zraku, ki po dosedanjih spoznanjih že vpliva škodljivo na zdravje ali počutje ljudi. V primerih, ko so presežene koncentracije snovi v zraku, predpisane z občinskim predpisom, izvajamo izredne ukrepe. Zraven zniževanja proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj in omejevanja prometa ti ukrepi obsegajo tudi obveščanje prebivalstva o prekomernih koncentracijah Preseganja mejne imisijske koncentracije S02 v decembru 1998 (v urah po posameznih merilnih mestih EIS TEŠ) 20 M 15 10 □Lcui 0 i Skale I Veliki vrh l Graška g. I Zavodnje l Topolšica I Šoštanj i Velenje Na smuciscu v Šaleku spet živahno Po dveh mrtvih sezonah, lanski in predlanski, je na smučišču v Šaleku spet živahno. Pristojnim v Megtni občini Velenje je za letošnjo sezono uspelo najti ustrezen dogovor z lastnico zemljišča, tako, da gaje bila pripravljena dati v najem, za prihodnje sezone pa se že dogovarjajo o odkupu. Tega so veseli številni ljubitelji smučanja, sploh pa so nad dogovorom navdušeni v Smučarskem klubu del, tako da ne bo težav s smuko tudi, če bo snega nekoliko manj. Da je smučišče blizu in staršem ni več treba voziti otrok v oddaljenejše kraje, se pozna tudi pri letošnji obiskanosti alpske šole smučanja. Vanjo je ta hip vključenih, kot je povedal vodja te šole Samo Gorišek, blizu 50 najmlajših. Z usposobitvijo in odprtjem smučišča pa bo dana Na spodnjem delu smučišču v Šaleku, v soboto dopoldne, ko je tam potekala alpska šola smučanja. Velenje, kjer so v minulih dveh vikendih že pripravili alpsko šolo smučanja za najmlajše. V teh dneh načrtujejo uradno otvoritev in s tem tudi odprtje smučišča za druge obiskovalce, ne samo za tečajnike. Kot so povedali predsednik kluba v sezoni 1998/99 Franci Lenart, dolgoletni upravitelj smučišča Franc Cevzar in vzdrževalec naprav Zdravko Štajner, so dobili nazaj tudi "top", ki so ga uporabljali na Golteh. Na njem bo potrebno opraviti še nekaj manjših vzdrževalnih možnost številnim ljubiteljem smučanja, tako otrokom kot odraslim, ki jim po nekaj zimskega veselja ne bo treba več daleč. . Smučišče v Šaleku bo med tednom odprto popoldan, med 14. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa po ves dan. Šole bodo lahko, po dogovoru, koristile smučišče tudi med tednom, dopoldne. Karte za otroke bodo stale 400, za odrasle pa 700 tolarjev, so povedali v Smučarskem klubu Velenje. 24- decembra 199® Štefan Vogler - prijatelj dvignjenih prstov S štoparji do Guinessove knjige rekordov Mislim da ga ni, vsaj med mladimi, ki ni vsaj enkrat stopil ob cesto in z dvignjenim prstom čakal, da mu ustavi kdo od mimovozečih. Zgodbe iz "štoparskih" časov so bile prav zanimive, marsikdaj tudi predmet razprav in pogovorov med študenti, ki najpogosteje stopajo. Vedno več, saj se pozna vsak prihranjen tolar, ludi sama sem neštetokrat preživela kilometre od Velenja do Ljubljane (in nazaj) v družbi "tovornjakarjev" in Helene Blagne, velikokrat pa sem na štopu spoznala neverjetno zanimive ljudi. Pot mi je minila hitreje kot na avtobusu. Vedno sem bila hvaležna, ko so mi ustavili, zato sem bila prijetno presenečena, ko sem izvedela, da moj znanec Štefan, ki v bližnjem lokalu v Starem Velenju peče pizze, neutrudno pobira štoparje, si zapisuje njihova imena in želi s svojevrstnim rekordom priti v Gui-nessovo knjigo rekordov. Štefan Vogler je Velenjčan, za moža bolj drobne in krhke postave, s katero je sam čisto zadovoljen. A ker mu narava ni dala, da bi lahko v Guinessovo knjigo rekordov prišel s kakšnim vztrajnostnim podvigom, zbirateljstvo pa se mu zdi prenaporno, se mu je v začetku marca 1993 utrnila zamisel, da bi se v to magično knjigo zapisal kot pobiralec štoparjev. Sploh ne ve več, kako se je tega spomnil. "Od dne, ko sem naredil vozniški izpit, sem vedno pobiral štoparje. V prvem avtu namreč nisem imel radia. Daje pot hitreje minila, so poskrbeli prav štoparji. Po dveh ali treh letih je bilo število prepeljanih na vse konce Slovenije že lepo in takrat sem začel razmišljati, da bi lahko, če bi to začel zapisovati, izpadlo zelo simpatično. Pa sem dal v avto prvi zvezek, kije sedaj že čisto zglodan, in vsakega štoparja prosil, da mi je vanj vpisal ime in naslov. Pri številki 300 ali 400, ko je izgledalo, da bi lahko kaj "ratalo" iz tega, sem začel resno razmišljati o knjigi rekordov. Vsaj 1000 podpisov prvih štoparjev pa mi žal manjka," se spominja. Prvemu zvezku je sledil še eden, potem je Štef, kot ga kličejo prijatelji, pričel kupovati majhne spominske knjige. Vsakemu štoparju je namenil eno stran, poleg naslovov pa mnogi napišejo še kakšno misel ali kaj narišejo. "Veš, to je pa tako. Ko eden nariše sonček, ga potem vsaj še trije kopirajo. A vse skupaj izpade prav simpatično. Na splošno pa velja, da so dekleta precej nezaupljiva, ko jim rečeš, da morajo vpisati tudi naslov. Mnoge doma skrivajo, da stopajo...". Sedaj mu štoparji polnijo že sedmo knjižico... Zanimivo je, da je Štef v življenju je štopal samo enkrat. "Bil sem v Ljubljani na koncertu, avta še nisem imel, zato sva se s prijateljem z vlakom sredi noči odpeljala do Celja. Vlak iz Celja do Velenja nama je ušel, ob 5. uri zjutraj pa sem moral biti v službi. Kaj sem hotel, peš sva jo mahnila proti Velenju in ves čas dvigovala prst. Pri Levcu se naju je nekdo končno usmili), bili pa so policisti, ki jim ni šlo v glavo, zakaj hodiva ponoči ob cesti. Niso mi verjeli, da grem peš v Velenje zato, da bom prišel v službo. Vzeli so podatke, pa še pihati sem moral, čeprav sem bil peš. IMkrat ni pokazalo nič, ker nikoli ne pijem. Na koncu sem plačal kazen, ker sem izven naselja hodil brez kresničke," se je smeje spominjal. "Po tem sem rekel - nikoli več. Zato sedaj še raje pobiram štoparje. Če imam kratko pot, jih raje ne vzamem v avto, če grem vsaj do Arje vasi, pa vedno." Pravi, da nikoli ne izbira. Vzame prvega v vrsti, zanimivo pa je, da je v letih, ko se je število v dnevnike zapisanih štoparjev dvignilo preko 1750, peljal več fantov kot deklet. "V Velenju štoparji velikokrat kvarijo red. V Ljubljani pa imajo dober sistem. Če vzameš prvega, si naredil dobro delo tistemu, ki najdlje čaka. Ob cesti je vedno več fantov, a ker večina raje pobira punce, meni ostanejo fantje." V vseh teh letih se mu na cesti ni zgodilo kaj neprijetnega. Puncam daje nasvete, kako se lahko obranijo pred pogumneži na štopu, ki jih prenaša iz sproščenih pogovorov z njimi. "Povedale so mi, da je tudi deodorant zelo dobro varovalno sredstvo. Zanimivo pa je, da sem peljal že nekaj punc, ki so imele slabe izkušnje iz prejšnjih štopov, pa vseeno še rade štopajo. Sam sem na neprijetnost naletel le enkrat, ko sem peljal fanta, ki še ni ugotovil, da je z dekleti lepše kot s fanti. Malo bolj sem pritisnil na plin, pa gaje minilo...". Do sedaj s podobnim rekordom še nihče ni vpisan v svetovno knjigo rekordov. In kako bo Štef prišel vanjo? "Naslov imam, sedaj moram v London poslati vse dnevnike in opisati, kaj delam. Vsekakor bodo preverili resničnost podatkov v dnevnikih." Leta 2000 naj bi izdali novo izdajo Guinessove knjige. Štef bi bil rad v njej, zato bo že kmalu stopil v akcijo. Računal je, da bo do leta 2000 prepeljal 2000 štoparjev, pa Štefan Vogler že nekaj let peče odlične pice v Starem Velenju. Marsikdo ga pozna, njegovega konjička, pobiranje štoparjev, pa le redki. Ker o tem ne govori prav pogosto in na glas. verjetno ne bo šlo. Ker je pred tremi meseci dobil sina, je prostora v avtomobilu vedno manj. "Kakšnih 50 na leto jim bom vseeno še prepeljal, doslej sem jih po 300. Moram pa reči, da bi mi že dosedaj težko uspevalo, če me ne bi v mojem početju ves čas podpirala življenjska sopotnica, ki me včasih kar grdo pogleda, če se zapeljem mimo štoparjev." Štef je v življenju počel že marsikaj. Bilje poštar, trgovec, natakar, delal je v proizvodnji v Gorenju, najraje od vsega pa ima sedanje delo. Je mojster peke pic, zato pravi, da je to tista prava stvar, pri kateri bo vztrajal. Kot tudi pri pobiranju štoparjev. To, da pride v knjigo rekordov, ni bil in nikoli ne bo edini motiv, da pobira štoparje. Zato bo to verjetno počel vse življenje. In zagotovo štoparjem z njim ne bo nikoli dolgčas. Štef je namreč neverjetno zanimiv mladi mož. Pa čeprav sam pravi, daje "spizd-njen". ■ Bojana Špegel Drugo silvestrovanje na prostem ŠMARTNO OB PAKI - Lani prvič so člani Mladinskega društva iz Šmartnega ob Paki pripravili silvestrovanje na prostem. Občani so novost sprejeli z velikim navdušenjem, kar je spodbudilo organizatorje, da bodo tudi letos poskrbeli za prijetno najdaljšo noč v letu. Tako kot lani bodo silvestrovanje na prostem pripravili na ploščadi pred gasilskim domom v Šmartnem ob Paki. Začeli ga bodo ob 20. uri, za zabavo pa bo poskrbel duo Banana. Romska svatba v Velenju Minulo soboto popoldne sta se spet vzela mlada, Ona in On. Ob 13.45 sta v družbi svatov tiho počakala na matičarko in pooblaščenega za sklepanje poroke na Upravni enoti Velenje Pankracija Semečnika. Če ona ne bi imela bole dolge obleke in šopka, bi človek pomislil, da družba čaka na kakšen razgovor. A seje kmalu izkazalo, da gre za "dogovor" o skupnem življenju. Ona je bila Terezija Horvat iz Murske Sobote, sedaj iz Saleka 84, on pa Predrag Panič iz Velenja, t( xneje iz Hrasti mji 1, torej iz rimskcgi,stare jvanja naTurnu. Nevesti seje zdela nekoliko otožna, ženin ravnodušen, na licih ostalih pa je bito čutiti nekakšno pričakovanje. Romski par, menda je bila to prva tovrstna poroka v Šaleški dolini, se je nato predal navodilom in vzdušju poročne dvorane. Glasba v ozadju, formalni napotki in končno: Ali vzamete Predraga Paniča za Moža? Ali vzamete Terezijo Horvat za vašo ženo? Vzela sta se tiho, s spretnim podajanjem prstanov, z dolgim poljubom in nato v družbi svojcev. Tekle so solze sreče, romski malčki so zvedavo gledali okrog in ni kazalo, da bi jim bilo najbolj jasno, kaj se dogaja. Tudi ne potem, ko so v nevajenem špalirju potrosili srečnika še z rižem. nekaj slik za spomin in kopici romskega podmladka (glejte sliko) se bo menda pridružil še kateri. Zaželimo Naj osebnost leta 1998 Napeto bo do konca! Kot je videti, bo treba počakati čisto do konca, do srede, 30. decembra, do 10. ure, da bomo lahko vsaj približno vedeli, kdo bo osebnost leta 1998 na območju, kjer prebirate Naš čas. Do te ure bomo namreč še sprejemali iz časopisa izrezane vaše kupone. Ob 12. uri pa jih bomo skupaj s tričlansko komisijo (člane smo izžrebali med tistimi, ki so nam poslali kak kuponček), še enkrat natančno prešteli in takrat bo tudi uradno znano, komu bo pripadel ta laskavi naslov. Izžrebali pa bomo tudi tistega, ki bo za sodelovanje v letošnji akciji nagrajen z radiokaseto-fonom s CD-jem. Nagrado bo prispevalo podjetje Chawa, trgovina MAT - VEL Velenje (telefon 861 - 440). Razglasitev naj osebnosti leta 1998 po izboru bralcev Našega časa bomo opravili na silvestrski večer na Titovem trgu v Velenju in to natanko ob 23.45. Upati je, da oseba, ki se bo ponašala s tem nazivom, ne bo silvestrovala kje daleč in bo lahko prišla med množico, ki bo novo leto čakala na trgu. Kdo ima največ možnosti za osvojitev naslova Naj osebnosti leta 1998 po izboru bralcev Našega časa? Zadnje štetje, v torek, 22. decembra, ob 10. uri je pokazalo, da v ožji krog izbrancev, ki ste jim že doslej namenili zgledno število glasov, sodijo (po vrstnem redu): 1. zborovodkinja ANKA VERDNIK JAZBEC ("odlična učiteljica, dobra pevovodkinja in skrbna mati štirih otrok"), samo v zadnjem tednu je dobila 125 glasov; le za glas zaostaja na 2. mestu župan mestne občine Velenje SREČKO MEH ("preprost, vedno nasmejan, ful sem za njega ..."), na 3. mestu je strokovna delavka pri Lineii MARJANA KOREN ("rojena optimistka ..."), na 4. mestu je CVETKA ŽLOF, ki vodi gibanje Vera in luč ("svoje življenje je napolnila z razdajanjem za druge" ...), 5. je cvetličarka ALENKA REDNAK ("prijazna, dobra in odlična aranžerka"...), 6. je zdravnica ALEKSANDRA ŽUBER ("izžareva človeško toplino, je razumevajoča in vedno s prijazno besedo na ustih..."). Kot kažejo izkušnje iz preteklih let, so odločilni vaši glasovi iz zadnjega tedna, ko nas z njimi dobesedno zasujete in tako bo najbrž tudi letos, zato ostaja še vse, čisto vse, do zadnjega odprto. Tedensko nagrado Našega časa, priročen in vedno uporaben anorak, ki jo izžrebamo med tistimi, ki ste nam poslali kupon v zadnjem tednu, si je tokrat prislužila DRAGICA DOBROVOLEC, Cesta na Vrtače 6, 3320 Velenje. Nagrado lahko dvignete v tajništvu Našega časa na Foitovi 10. To pa ne bo zadnji podeljen anorak v tej igri, enega bomo izžrebali še ob koncu. NE SPREGLEJTE: izpolnjeni kuponi morajo priti do nas najkasneje v sredo, 30. decembra, do 10. ure. Že minuto kasneje kuponov ne bomo več sprejemali. Pošljite ali prinesite jih na naslov: Uredništvo Našj, čas, Foitova 10, 3320 Velenje. KDO BO POMAGAL ŠTETI? Pri štetju glasov nam bo pomagala tričlanska komisija bralcev Našega časa. Izžrebali smo jih med tistimi, ki so sodelovali pri glasovanju za naj osebnost tega leta. To pa so: Stanislav OŠTIR, Uriskova 43, 3320 Velenje; Jože MEDVED, Splitska 3,3320 Velenje in Nevenka LAH, Vodovodna 8,3320 Velenje. Dobimo se v sredo, 30. decembra, ob 12. uri, v uredništvu. Ena naših najbolj redkih, vznemirljivih in tudi ogroženih živalskih vrst je prav gotovo divji petelin (Tetrao urogallus), saj je njegovo življenjsko območje vedno bolj ogroženo. V zadnjih leti se je populacija divjega petelina precej zmanjšala, zato še toliko bolj preseneča, da smo spodnji posnetek naredili kar na avtobusni postaji v središču Mozirja. Divjega petelina so že pred dobrim mesecem opazili v okolici Mozirja, ko je popolnoma brez prijeten dom in srečo v novi, mladi družini. (■ Jože Miklavc) strahu prišel v bližino ljudi, na koncu pa se je podal kar v središče naseljenega kraja, čeprav velja ta živalska vrsta za izredno previdno in plaho. Kaj je pripeljalo tega divjega petelina iz gorskih predelov v nižino nihče zagotovo ne ve, na to vprašanje pa bo pravi odgovor tudi zelo težko ali morda celo nemogoče poskati. Lahko le upamo, da bo kos vsem nevarnostim, ki v urbanem okolju prežijo nanj, in da se bo uspel vrniti v svoj pravi življenjski prostor. ■ Damijan Kljajič 24. decembra 199S SRECfTO m N KABELSKO RAZDELILNI SIST6M VGLGNJ6, d.d. Sedež družbe: Velenje, Prešernova 8,3320 Velenje telefon 063 497 63 60,497 63 62, fax 063 497 63 62 E-Mail: krs-velenje@siol.net, krs@kksj.-net.net Dejavnost 1. telekomunikacijske storitve kabelsko distribucijskih in kabelsko komunikacijskih sistemov in globalnih širokopasovnih multimedijskih telekomunikacij 2. izgradnja in vzdrževanje kabelskih omrežij 3. dobave programov in upravljanje programskih paketov 4. prodaja plačljivih programov in programskih paketov (PAY TV) 5. projektiranje in tehnično svetovanje 6. radijska in televizijska dejavnost 7. računovodske knjigovodske in druge storitve 8. podjetniško in poslovno svetovanje 9. ekonomsko propagiranje Posebna ponudba # upravljanje programskih paketov kabelskih sistemov # internet in druge storitve širokopasovnih in multimedijskih telekomunikacij # prodaja opreme in programskih paketov - PAYTV Razvojne usmeritve # posredovanje in prodaja televizijskih in radijskih programov # prodaja individualno plačljivih televizijskih programov (analognih in digitalnih) # projektiranje, inženiring, izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje kabelskih omrežij # upravljanje programskih paketov in drugih kabelskih omrežij podružnic # storitve interneta in drugih širokopasovnih in multimedijskih telekomunikacij Dragoceni trenutki, ki si ph zapomnimo, so nase življenje. Ujemite svoj trenutek tudi Wo.o v letu 1999! KRS - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE D.D. VELENJE Podjetje za urejanje prostora, d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje Je cas, ki si ga želimo. Je čas, ki si ga delimo. Je srečen čas. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1999! ker je prihodnost v specializiranih trgovinah Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje samo v Teletrgovinah Velenje: Kidričeva c. 2a, tel.: 063 861 335. fax: 063 864 330 Celje: Cankarjeva 4, tel.: 063 421 444,fax:063 483 350 Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. it. 080 80 80 ujimiMunifc vv s| . N i kupci v mesecu decembru boste sodelovali v ■ nagradnem žrebanju za bogate nagrade. ^)Teletrgovina ^ Telekom Slovenije HOROSKOP ZA LET01999 Zadnje leto v dvajsetem stoletju bo minilo v ozvezdju Ovna, kar pomeni da bo leto za mnoge naporno. Najbolje bodo prišli skozi tisti, ki se znajo hitro prilagajati novo nastalim situacijam, ambiciozni in iznajdljivi. Mnoge želje, načrtovane na daljši rok, se ne bodo uresničile, ob koncu leta pa si bodo mnogi rekli, da bi lahko bilo še slabše. Leto pod dominantnimi vplivi ognjenega Ovno bo ugodno za vse, ki radi potujejo, igralce, in inovatorje, športniki bodo na splošno v njem zadovoljni s svojimi uspehi in napredki. Mnogi bodo iskali beg iz vsakdanjika in napornega tempa življenja v novih duhovnostih, sprostilnih vajah, meditacijah - tudi tisti, ki so še pred krotkim prisegali, do kaj podobnega sploh ne potrebujejo. Predvsem pa bo za vse pomembno, da bomo dobro opazovali dogajanje okoli sebe in bolj kot ne prehitevali dogodke, sicer nas bodo neprijetnosti stale precej potrebne energije. Ljudje se bodo še bolj oddaljili drug od drugega - splošen vtis bo, do velja le še tisto, kar se da zmeriti v denarnih enotah. dodatnega znanja - čas bo zato nadvse ugoden - če se boste lotili študija ali šli v kakšen tečaj, boste nadvse uspešni. Pri vsem skupaj boste malce zanemarili gibanje, kar se vam bo poznalo no kilogramih in tudi počutju - ob koncu leta to spet ne bo najboljše. Se bodo pa zato umirile stvari na ljubezenskem področju. OVEN OD 21.3. DO 21.4. Za ovne je značilna drznost, leto 1999, ko bo tudi leto Ovna, pa jo boste tudi vi potrebovali kar nekajkrat. Še sreča, da vas vaš občutek za bližajočo se nevarnost ne bo pustil na cedilu. Kar nekajkrat, sploh v prvi polovici leta, se boste spretno izognili dogodkom, ki ne bi bili najprijet-nejši, če bi jih prepustili toku časo. V januarju ne boste poznali sramežljivosti in boste vsem, ki vam bodo poskušali metati polena pod noge krepko zagodli. Začetek leta ne bo obetal najboljših razpletov, a k sreči ne bo tako. Ze februarja boste spoznali, da slab začetek ni pomenil drugega, kot hiter zasuk k dobremu. Uspešni boste predvsem na poslovnem področju, kar bo marsikoga presenetilo, nekoliko pa se bodo uredile tudi napete strune v vašem ljubezenskem odnosu. Dobro se boste počutili, zato boste na trenutke pozabili na zdrav nočin življenja, kar se vam bo maščevalo v začetku marca. Hujšega ne bo, bo pa dovolj, da se boste začeli resneje ukvarjati s sabo in svojim telesom. Aprila si boste verjetno privoščili kratek oddih, na njem pa spoznali nekoga, ki vom bo še dolgo mešal glavo. lo se bo poznalo tudi pri delu, kjer bo v začetku moja prišlo do manjše krize, saj bo naenkrat kozalo, da ne boste imeli dovolj delo, da bi lahko z njim preživeli. Poletje bo minilo v znamenju manjših finančnih težav, vsekakor pa bo najbolje, če si boste dopust ob vodi privoščili v avgustu. Od takrat dalje boste veliko časa posvečali družinskemu življenju - malce nehote, precej pa zato, ker boste čutili, da vas doma potrebujejo. Od leta in tisočletja se boste poslovili z zalogami energije, z letom pa boste, glede na okoliščine, zadovoljni. iTiToFTIZToTa?. v';j To, daje vaš planet romantična Venera, boste občutili že takoj po novem letu. Do izraza bosto prišli dve vaši lastnosti; zelo čustveno boste reagirali na dogodke okoli sebe, ob tem pa boste neverjetno razumevajoči do prijatelja, ki bo prišel v velike težave. Ob tem vas bo nekdo ves čas opazoval in ugotovil, da ste zanj silno privlačni. Ker bo simpatija obojestranska, bo le od vas odvisno, ali boste prvi korak naredili že januarja, ali boste raje še malce počakali. Zelo dobro bi bilo, če bi krepko premislili tudi o posledicah - naj vas torej tokrat vodi tudi glava in ne le srce. Predvsem pa se boste morali skozi vse leto izogibati prepirom na delovnem mestu, kjer bo še posebej napeto februarja in marca. Pomladansko utrujenost boste zaradi nekoliko rahlejšega imunskega sistema krepko občutili, zato boste še težje izpolnjevali obveznosti in pričakovanja vseh okoli vas. V drugi polovici aprila boste spet v stari formi - takrat se boste verjetno lotili tudi neke dejavnosti, ki vas že dolgo privlači, pa nikoli niste zbroli dovolj poguma, da bi jo uresničili. Maj bo v znamenju ljubezni. Občutili ga boste točno tako, kot ga opisujejo najlepše ljubezenske balade. Poletje pa bo ravno na tem področju prineslo nekaj razočaranj; na preizkušnji bodo tako kratke kot dolgotrajnejše zveze. Zato boste jeseni precej osamljeni, tudi če boste ostali v dvoje. Še pred novembrom boste našli osebo, ki vam bo še dolgo pomenila zelo veliko - predvsem pa iskrenega prijatelja. Leto bo precej viharno in prej resno, kot kaj drugega. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Na kratko bi lahko leto, ki prihaja, označili kot zelo nepredvidljivo. Takšne vas bodo občutili tudi drugi - marsikdaj boste kot skrbno varovana skrivnost, ki je ni moč odkriti v kratkem času. Zato bodo trpeli predvsem partnerski odnosi; ki niso od včeraj - leto bo krepka preizkušnja za vse, ki so že v zakonski zvezi ali nekajletnem prijateljevanju. Sploh prva polovica leta bo napeta, velikokrat pa vam bo težove pomagala premagovati skorajda nezmotljiva intuicija. V začetku pomladi vam bo zaradi precej burnih prvih mesecev v letu ponagajalo zdravje - paziti boste morali, kaj in kako jeste, ni pa izključeno, da boste večkrat kot doslej obiskali zdravnika. Maja in junija boste delovno obremenjeni preko vsoke mere, zato si boste mnogi letni dopust privoščili že zelo zgodaj, saj bodo vaše zaloge energije povsem na minimumu. Pri tem vas bo preganjal strah, da boste v življenju veliko zamudili, če vas kakšen teden ne bo na delovnem mestu - izviral bo tudi iz strahu, da bi postali odveč. Jeseni boste razmišljali o nabiranju RAK OD 22.6. DO 22.7. V novem letu boste iskali predvsem družbo starejših od sebe - to ne pomeni, da se boste hoteli zresniti, ampak da boste v njej našli vse tisto, kar vam bo po napornem letu, ki se izteka manjkalo. Novo lefo bo za vas polno vzponov in padcev, ki bodo povezani le z vami in vašim počutjem. Tudi, če vam bodo hoteli vsi okoli vas pomagati, bodo na trenutke brez moči, saj se boste zaprli kot jajčna lupina in nikomur ne boste pustili blizu. Vsekakor bo leto lepše kot je bilo iztekajoče. Novo energijo boste iskali predvsem v naravi. Veliko časa boste preživeli v njej, več kot mnogo let nozaj. Nič čudnega ne bo, če boste začeli verjeti, da vam lahko da energijo tudi drevo, da lahko slišite, kako se po njem pretakajo življenjski sokovi, da vam šepeta zgodbo... Veliko boste sanjarili in se ukvarjali s spomini. Ze januarja in februarja boste temu posvečali kar preveč časa, zato boste na trenutke prav otopeli. Novo voljo in energijo boste dobili, ko se bo s spomladjo pričela prebujati narava. Aprila boste izvedeli nekaj zelo lepega, a boste ob novici hkrati žalostni in veseli. Vsekakor se bo marsikaj spremenilo. K sreči na bolje. Poletje boste preživeli doma, privoščili pa si boste veliko izletov. Šele ob izteku poletja se boste odločili za daljše počitnice, kijih boste preživeli v nadvse prijetni družbi. Tesen bo prinesla veliko sprememb v vaše življenje, popravilo se vam bo skozi vse leto rahlo skrhano zdravje, delo pa boste spet opravljali z odgovornostjo in veliko ust- vari 'jalne energije. LEV OD 23.7. DO 23.8 V vaši naravi je, da zelo radi pokažete svojo moč, še raje neodvisnost. V letu 1999 vam bosta ti dve lastnosti ves čas stali ob strani. Hoteli boste, do vsi opazijo, kako trdno stojite na svojih nogah in kako samozavestno delujete. Predvsem se bo to poznalo pri delu. Vsi tisti Levi, ki ste zasebniki, boste že v prvi polovici leta neverjetno uspešni pri poslih in delu. To se bo poznalo tudi na finančnem področju. Denarja bo dovolj, da si boste drznili razmišljati tudi o tveganih investicijah. Najprimernejši čas zanje bo aprila in septembra. Vsekakor boste vse leto pometali pred seboj in za seboj. Ni dvakrat za reči, da boste pometli z vsem, kar vam ne bo odgovarjalo - pa naj bo to partner v ljubezni ali pri delu. Veliko levov bo konec leta 1999 pričakalo z drugim partnerjem. Veliko časa vam bo poleti vzela skrb za starejšega člana vaše družine, zato tudi počitnice ne bodo tisto, kar si boste želeli, leseni se bo to uredilo, vaše življenje pa še nikakor umirilo. Živeli boste, kot da želite dan podaljšati vsaj za kakšno uro. Nenehno boste v gibanju, polni drznih načrtov. Več kot polovico jih boste uspeli izpeljati še pred iztekom leta, dolgoročnejše pa boste že uspešno zastavili. Ni izključeno, da bo vaša prihodnost v novem tisočletju močno povezana s tujino. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. V novem letu se boste odločili, da vsem okoli sebe pokažete, koliko ste vredni in kaj vse zmorete. Začeli boste takoj po praznikih - ambicije bodo visoke, zato ne boste imeli čosa za lenarjenje. Ker se boste vsega lotevali z veliko vnemo, pri tem pa bodo vsi opazili vašo delavnost in zanesljivost, boste več kot zadovoljni s sabo vse do marca. To bo eno najlepših in najuspešnejših obdobij v novem letu, v katerem boste verjetno napredovali, če še nimate službe, pa boste dobili takšno, do boste lahko v njej izrazili vse svoje sposobnosti. Veliko težav pa boste vse leto imeli z denarjem. Ce si ga boste morali izposoditi, to nikar ne počnite pri sorodnikih, saj boste na ta način izgubili dobre prijatelje. Težko vam bo namreč vsoto vrniti v dogovorjenem čosu, potem pa bo zamera tu. Poletje boste porabili za ohranjanje ljubezenske zveze, ki bo postala hladna in rutinska. Prava kriza bo nastopila avgusta. Ce jo boste znali premagati, boste s partnerjem še dolgo srečni, sploh, ker boste v njem odkrili nove talente in lastnosti, ki jih boste nadvse cenili. Jeseni vam bo ponagajalo zdravje - pogosta bodo obolenja zgornjih dihal ter težave s prebavili. Ce se boste znali odreči številnim škodljivim razvadam, boste na slabo počutje kmalu pozabili. V novo tisočletje boste vstopili hrupno, srečno in zadovoljno. zamenjali tudi delovno mesto. Ni rečeno, da bo sprememba pametna, bo pa vsekakor dobrodošla za vašo dušo, saj nezadovoljstva pri delu ne boste mogli več kar tako prenašati. Vsekakor boste v letu 1999 našli mnoge nove možnosti za zaslužek. Mnogi boste unovčili svojo umetniško žilico ali pa se boste veliko ukvarjali z drugimi, kar vam bo prav tako prineslo veliko simpatij. Zdravje vam bo skozi vse leto odlično služilo, nekaj težav boste imeli z nogami, a bo to prehodnega značaja. S svojim življenjem boste resnično zadovoljni novembra in decembra, ko boste želi, kar ste dolgo sejali. Veliko ciljev si boste zastavili v novem letu. Pazite, da ne boste pri tem hlastali, da bi jih uresničili kar čez noč, ker to preprosto ne bo zdržalo ne vaše telo, ne vaša okolica, ki bo do vaših odločitev sicer tolerantna, nikakor pa vas ne bo več podpirala z vsemi štirimi. Sploh partnerju bo pričelo prekipevati, če si ob vseh načrtih in željah ne boste vzeli dovolj časa zanj. Paziti boste morali, da boste pluli le po mirnih vodah, saj vas bo zdravje že v začetku novega leta opozarjalo, da nimate dovolj moči za velike napore. Ce boste sklepali nove poslovne zveze, bodite nadvse previdni. Sploh marca, ki vam v nobenem pogledu ne bo silno naklonjen. Začetek pomladi bo prinesel veliko več tako poslovnih kot drugih možnosti in priložnosti. S partnerjem bosta veliko sodelovala tudi na tem področju, kar bo otoplilo vajine odnose, ki jih znate kronati še z enim družinskim članom. Ce se boste odločili za povečanje družine, bo najugodnejši čas začetek poletja. Letne počitnice vsekakor načrfujte skupaj, saj vam bo tako neprimerno lepše in lažje. Delček jih boste vsekakor posvetili svojemu konjičku, ki vam bo vse leto jemal veliko časa, a bo tudi nagrajeval - uspehi se bodo vrstili, največ pa jih bo ob koncu leta. V letu 1999 si boste na novo uredili ali obnovili dom, morda kupili še kakšno nepremičnino. Vsekakor bo priložnost odlična, naložba pa vredno svojega denarja. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vaše leto 1999 bo v znamenju velike ustvarjalnosti. Pri tem vam bosta izdatno pomagala Jupiter, ki vom bo stal ob strani in pomagal do velikih dosežkov ter Pluton, ki bo skrbel za neusahljive vire idej in novih izdelkov. To bo leto, ki si ga boste za večno zapomnili vsaj po dveh dogodkih. Prvi bo povezan z uspehom doma in verjetno tudi v tujini, če ne tam še prej. Drugi pa z vašim družinskim življenjem, kjer vas čoka veliko sprememb. Res, da tudi naporov in sprememb, a bodo večinoma dobre, lepe in na bolje. Veliko prostega časa boste posvečali sprostitvi, ki jo boste iskali predvsem v glasbi in no različnih prireditvah, kjer bo veliko ljudi. To bo tudi lefo, ko boste spoznali ogromno novih ljudi, zoto vas bo marsikdaj zamikala kratka avantura. Najprimernejši čas zanje bo maja in junija, ko boste še posebej blesteli - tako z videzom, ki bo mladosten in zanimiv, kot s svojimi dejanji in uspehi. Poletje bo na ljubezenskem področju prineslo najhujšo krizo vsem, ki ste že dolgo vezani. Ce jo boste prebrodili do začetka septembra, se bo vse uredilo, sicer pa se bo pričelo burno in naporno obdobje ločevanja in delitve dolgoletnih sadov. Vsekakor pa vam bo sreča na drugih področjih pomagala premagati vsako krizo, s katero se boste morali spopasti do decembra. Ta bo spet lep, miren mesec, ko boste delali obračune, pa boste zelo zadovoljni. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Velikokrat v novem letu se boste morali odločati med dvema možnostima. Zato bo tudi vaše napredovanje, ki go že nekaj časa pričakujete in vanj vlagate veliko napora, nekoliko počasnejše kot sicer. Morda tudi zaradi izrednega občutka odgovornosti, ki vas bo oviral pri sklepanju poslov in novih ljubezenskih zvez. To bo namreč lefo sprememb tudi na čustvenem področju, kar boste čutili predvsem spomladi, po tem, ko boste začetek leta preživeli polni novih moči in energije. No delovnem mestu boste kar nekaj uspehov dosegli februarja, ko si boste verjetno privoščili tudi zimski dopust, na katerem boste spoznali zelo zanimivo osebo. To vsekakor ne bo poznanstvo za nekaj dni, pa čeprav vaju bodo ločili številni kilometri. Še nekajkrat bosto poskrbela za srečanja, ki bodo vedno bolj prepletena z ljubeznijo, zato boste še pred poletjem razmišljali o novih počitnicah z njim. Zelo težko bo obdržati zvezo, če se ne boste iskreno zaljubili, a kot pravijo zvezde, je možnosti, da se ne bi, zelo malo. Skozi vse leto boste morali malce brzdati svoj čut za pravičnost, ki bo šel mnogim zelo na živce. Življenje poč ni pravično, zato ne morete pričakovati, da bodo vsi okoli vas. V začetku jeseni pazite, da ne boste pretiravali z delom, saj boste precej brez moči in energije, v vas pa se bo kopičila jeza, ko boste opazovali nekatere sodelavce, kako lagodno živijo. Še pred koncem leta si boste kupili zelo razkošno in bogato darilo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. ' Leto, ki se izteka, za vas zagotovo ni bilo eno boljših. Novo leto bo lepše in uspešnejše, zato boste na Silvestrovo imeli več kot dovolj razlogov, do si privoščite kozarček za srečo. Zvezde pravijo, da znate zamenjati partnerja in kraj bivanja ali pa kar oboje. Vsekakor bo to za vas leto sprememb in to sprememb na bolje. Ze januarja boste poravnali kar nekaj zapadlih obveznosti in dolgov, lažje pa boste zadihali šele februarja. Do jeseni večjih finančnih težav ne boste več poznali, vsekakor pa ne boste smeli več brezglavo zapravljati. Izkušnje iz preteklosti so bile pregrenke, kajne? V veliko pomoč vam bo prijatelj ali prijateljica, ki vam bo stal ob strani prav vedno, ko ga boste potrebovali. Za vse, ki se ukvarjate z dinamičnimi dejavnostmi, bo poletje bolj naporno kot ponavadi, saj boste imeli takrat, ko bodo vsi počivali, vi največ dela. Zato bodo počitnice kratke, jedrnate, polne zanimivih dogodkov in dovolj sproščene, da si boste nabrali potrebno energijo za preostanek leta. Jeseni se boste verjetno odločili še za eno potovanje, ki vam bo odprlo oči in nova obzorja. Načrti, ki jih boste pričeli delati oktobra, bodo do konca leta neuresničljivi, a vam bodo že misli nanje dajali energijo, da boste do konca leta prav srečni, ob slovesu pa zadovoljni. In to zelo srečno zaljubljeni! Leta, ki se izteka, je bilo za vas vsekakor naporno leto. Veliko hitenja, stresov in nepredvidljivih dogodkov, ki so pretresali vašo nežno dušo ste preživeli, postali zrelejši in odgovornejši, predvsem pa ste končno spoznali, komu lahko zaupate in komu ne. Kar nekaj dobrih prijateljev ste spoznali prav v najtežjih trenutkih in prav v njihovi družbi vam bo minevalo veliko bolj mirno in uspešno leto Ovna. Ze kmalu po novem letu vas čaka precej sprememb v življenju. Spoznali boste nekaj zanimivih ljudi, ki vam znajo pomagati do boljše, predvsem pa mirnejše službe, čeprav se kaj lahko zgodi, da boste ponudbo zavrnili v zadnjem hipu. Takrat si boste vsaj priznali, da potrebujete adrenalin v krvi, vaša sedanja služba pa vam ga vsekakor daje. Ce se boste sprijaznili z njo in vsemi obremenitvami, bodo tudi uspehi večji. Tudi denarja boste imeli več, kot ste vajeni, še vedno pa vas bo tu in tam zaneslo, da boste brezglavo zapravljali. Tu se boste res morali vzeti v roke. Ljubezensko življenje bo polno vzponov in padcev. Ribe in riboni, ki so vezani, bodo veliko sanjarili, da bi kaj spremenili, pa še ne kaže. Razen, če bo prišlo do tega, da bo partner zapustil njih, kar bodo težko prebolevali, pozabili pa prav v objemu nekoga, ki ga že dolgo poznajo in cenijo. Od vas bodo vse leto pričakovali veliko, zato se boste spet razdajali na vse strani. Ce ne bosfe znali poskrbeti zase, vam bo zlasti spomladi ponagajalo tudi zdravje. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. V letu 1999 vas bo zelo težko spraviti iz ravnovesja. Točna boste vedeli kaj hočete doseči, kar boste na glas povedali že v januarju. Mnogi bodo mislili, da pretiravate, kar se jim bo maščevalo, saj boste zastavljeno striktno uresničevali. Pri tem vas bo malce tepla površnost, ki se je ne boste znali znebiti, bo pa tudi posledica preveč želja in zastavljenih nalog naenkrat Toliko, kot vi zahtevate od drugih in sebe, zmorejo !e redki, zato konflikti v tem letu ne bodo nobena redkost. Predvsem tehtnice si boste želele veliko sprememb v svojem življenju - morda tudi spremembo življenjskega okolja ali partnerja. Ti dve točki bosta med šibkejšimi, mnogi pa boste Tik pred izidom je šesti almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v katerem smo na 288 straneh strnili večino najpomembnejših dogajanj v teh občinah v letošnjem letu. Tudi pri ustvarjanju letošnjega almanaha so nam pomagali številni sodelavci, ki so pripravljali gradiva in pisali uvodnike, njegov izid pa so podprla tudi mnoga podjetja. Vsem smo za sodelovanje zelo hvaležni. Almanah je bogata zakladnica različnih informacij, obenem pa tudi prijetno branje, V teh šestih letih je bistveno spremenil podobo in vsebino, postal boljši, popolnejši in preglednejši in si pridobil v slovenskem prostoru tudi številne posnemovalce. Almanah bomo tudi letos predstavili po proslavi v počastitev dneva samostojnosti. Zaenkrat je almanah še možno naročiti po prednaročniški ceni 2.000 SIT, po predstavitvi pa bo njegova cena 2.500 SIT. Izkoristite torej priložnost in se na to zanimivo knjigo, ki bi bila brez podpore podjetij bistveno dražja, naročite še v prednaročilu. Almanah občin Velenje, Šoštanj NAS CAS d.o.o. Foitova 10, 3320 Velenje, tel. 063 898 17 50 jn SHiaPtnO Ob PaM 1999 Ime in priimek: EMŠO: Naslov: Naročam_izvod(ov) knjige Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1999 po prednaročniški ceni 2.000 SIT. Podpis: pn dte D M&&B Odrasli, sprejmite oči otroka, da boste drugače gledali na življenje. Sprejmite sanje otroka po izgubljenem raju. Sprejmite smeh otroka in njegovo veselje ob majhnih stvareh. Sprejmite srce otroka, da boste verovali v ljubezen ljudi. Phil Bosmans Božič in velika noč sta najvišja vrhova v "pogorju" bogosluž-nega leta. Po vsebini: doživljanju Jezusove zmage nad grehom in smrtjo je velika noč temeljni praznik krščanstva. Vendar paje ljudem božič zaradi svojega oznanila miru in božjega otroštva bolj pri srcu. Praznik Kristusovega rojstva je Cerkev vpeljala v svoj bogo-služni koledar v 4. stol. Božič je "mali Bog": spominjamo se zgodovinskega dogodka izpred sko-ro dva tisoč let, ko je veliki Bog postal mali človek - otrok, sin deviške matere Marije. S svojim rojstvom je dal novo dostojanstvo vsakemu otroku. Bog je postal naš brat; ponižal se je na raven človeka, da bi človeka dvignil na raven božanske sreče. Zaradi nas je postal majhen, da bi mi postali veliki. Posvetil je življenje v družini. Božič, praznik tišine in družinske topline, najlepše doživljamo v krogu svojih domačih. Slovenski božič je povezan z bogatimi starimi običaji, ki družinsko praznovanje spremljajo in nanj pripravljajo. Priljubljena oblika priprave na božič je božična devetdnevni-ca, ki traja od 16. do 24. decembra. Ob vzkliku: "Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!" odštevamo dneve pred božičem. Po družinah v mestih in na deželi postavljajo jaslice, brez katerih si slovenskega božiča ne moremo predstavljati. Postavljajo jih na sveti večer, 24. decembra, ko se zbere vsa družina. Ob jaslicah preživijo večer ob branju sv. pisma, z molitvijo in pesmijo pa v duhu pohitijo v Betle-hem. Iz besede božič je nastala tudi beseda božiček; pomeni dobrohotnega moža, ki s svojimi darovi ponazarja dobroto Boga, ko nam je dal svojega Sina. Vrhunec večera je obisk polnočnice. Evangelist Luka je zapisal, "da so pastirji prenočevali prav v tistem kraju in se čez noč vrstili na straži pri svoji čredi", iz tega sklepamo da seje Jezus rodil ponoči. Knjiga modrosti pa posredno spričuje, da je prišel na svet, "ko je bila noč v svojem teku na pol poti", torej opolnoči. Zato pravimo, da se je Kristus rodil opolnoči. Ker se je z njegovim rojstvom začel nov čas, je postala polnoč začetek novega dneva. Medtem ko se je pri Judih začel nov dan zvečer s sončnim zahodom in pri Rimljanih zjutraj s sončnim vzhodom, so ga kristjani pričenjali opolnoči. Ta začetek dneva zdaj sprejemajo vsi, čeprav marsikdo ne ve, da je vzrok za to Kristusovo rojstvo opolnoči. Božičnega praznovanja si ne moremo zamisliti brez jaslic. Za njihovega začetnika imajo nekateri Frančiška Asiškega. Res je v božični noči leta 1223 sredi gozda pri kraju Greccio v Umbriji postavil žive jaslice. Takšne jaslice, kot jih poznamo danes in upodabljajo prizor Kristusovega rojstva v panoramski pokrajini s premakljivimi plastičnimi figurami, pa so prvi postavili jezuiti leta 1560 na Portugalskem. Oni so jih prinesli tudi k nam: leta 1664 so jih napravili v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz cerkve so jaslice prišle v domove, najprej mestne, potem še kmečke. Pri nas so bile splošno razširjene že sredi 19. stoletja. Slovenske jaslice so imele častno mesto v kotu za mizo nad križem, v tako imenovanem "bogko-vem kotu". Jaslice so v teh dneh srce doma, središče božičnega razpoloženja. Ob njih se verna družina zbere na sveti večer pred božičnim praznikom, na sam božič ali sveti dan ter vso božično dobo, ki po starem običaju traja do svečnice (2. februarja), ob njih moli in poje. Ob jaslicah čutimo, zlasti na sveti večer, otroško prisrčnost in medsebojno iskreno ljubezen. Ob jaslicah družina tudi doživlja sočutje z vsemi, ki nimajo doma in toplega zavetja. Spominja se tudi vseh svojih članov, ki so šli od doma. Ob jaslicah se z molitvijo rožnega venca zaključi lep slovenski ljudski obred kropljenja in kajenja doma - hišnega blagoslova na tri svete večere božičnega časa. Petsto let pred Jezusovim rojstvom je prerok Mihej izrekel o Betlehemu naslednjo prerokbo: "A ti Betlehem, majhen si med Judovimi tisočnijami, iz tebe mi izide on, ki naj vlada v Izraelu; njegov izhod je od nekdaj, iz dni starodavnosti." Tik pred Jezusovim rojstvom je v rimu cesar Avgust izdal ukaz, naj se izvede ljudsko štetje po vsem cesarstvu. Jožef se je zaradi svojega rodu moral iti popisat v Betlehem, mesto kralja Davida. Tako sta se Marija in Jožef odpravila na pot in prišla v Betlehem. Ko sta stopila v mesto, sije Jožef prizadeval, da bi našel stanovanje za Marijo: otrok bi se moral vsak čas roditi. Edino zatočišče, ki gaje našel, je bil hlev, kamor so pastirji zgna-li ovce ob nevihti. Gostišče je zbirališče javnega mnenja, žarišče razpoloženj sveta. Hlev pa je prostor za izobčence, prezrte, pozabljene. Tja sta se končno zatekla Marija in Jožef. V samoti mrzlega hleva se je rodil Jezus. "Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod." Sedaj nihče več ni mogel razmišljati o Bogu kot o nekom, ki je daleč ali nekje tam zgoraj. Ko je Marija rodila Jezusa, je držala v rokah Gosta, ki je tudi Gostitelj sveta. Zavit je bil v platnene trakove, njegova prva postelja so bile jasli, napolnjene s slamo, korito, pri katerem se je krmila živina. Bog v plenicah!? Bog, ki leži v jaslih!? Nihče si ne bi bil mogel misliti, da bo Bog, ki bo prišel na zemljo, tako nebogljen! In prav zato ga Betlehemčani niso našli, kaj šele sprejeli. Bog, ki bi si lahko izbral karkoli, paje izbral najsiromašnejši kraj na zemlji. Od trenutka svojega rojstva se je Jezus istovetil z uboštvom in trpljenjem. Pomen božiča je dete v blagoslovljena voda in sol spominjata, da nam je tudi v težkih trenutkih Bog blizu. Zavetnik konj in živine je sv. Štefan postal na ta način, da je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Tako na ta dan marsikje blagoslavljajo konje (npr. Šentilj pri Velenju, Šentjernej na Dolenjskem in drugje). 27. decembra je praznik sv. Janeza, apostola in evangelista. Ker je bil deležen Jezusove ljubezni in spoznanja božjih skrivnosti, nam je Bog po njem razodel globine učlovečene božje ljubezni . Janez je poudarjal, daje ljubezen vsebina krščanstva in razpoznavno znamenje med kristjani. Ker je tako naglašal pomen ljubezni, ki se nam je na poseben način razodela na božič, spada njegov god v božično osmino. Zadnja njegova pridiga: "Otroči-či, ljubite se med seboj!" Na ta dan Cerkev blagoslavja tudi vino. V ozadju tega stoji legenda, ki poroča, daje Janez bla- Letos bodo v Hudi luknji že tretjič postavili žive jaslice, (posnetek S. Vovk) Betlehemu. Bog sam je prišel med nas, da bi obnovil svet, ki smo ga mi spravili v nered. Vsebino božičnega praznika praznujemo ves teden, kajti njegova vsebina je tako velika in globoka, da je ne moremo izčrpati in praznovati samo en dan. Zato teden po božiču imenujemo božična osmina. Dan po božiču obhajamo praznik sv. Štefana, prvega mu-čenca. Kako to, daje praznik sv. Štefana prišel v neposredno bližino božiča? V tem naključju gledamo globok pomen. Učloveče-ni Bog - Jezus potrebuje priče, ki zanj pričujejo z življenjem in smrtjo. Učlovečeni bog je hotel biti odvisen tudi od ljudi, ki bodo živeli njegovo oznanilo in ga širili dalje. Tako je mučenec in pričevalec sv. Štefan najboljši pridigar. Na Štefanovo v cerkvah blagoslovijo vodo in sol. Gre za to, da se zavedamo, da smo v vsem odvisni od Boga. V nesreči nas goslovil čašo zastrupljenega vina in mu ni škodovalo. Pomembnejše od te legende pa je dejstvo, da je sv. Janez posebej močno naglašal ljubezen do Boga in bližnjega. Modri Sirah je zapisal: "Radost srca in veselost je vino, če se v pravem času zmerno pije. Krščeno vino na ta dan se imenuje šent-janževec ali sv. Janeza žegen. Na nedeljo po božiču obhajamo praznik Svete Družine. Ta praznik je uvedel v bogoslužje papež Leon XIII. leta 1893. Hotel je pokazati svetu ideal in rešitev: družina se bo rešila, če bo Boga postavila na prvo mesto in živela vrednote, ki jih je živela sveta nazareška Družina. V cerkvi tisti dan blagoslavljamo otroke in družine. 28. decembra je praznik nedolžnih otrok. Ta praznik je z božično skrivnostjo zelo povezan. Evangelist Matej poroča, kako je kralj Herod dal v Betlehemu in njegovi okolici pomoriti vse dečke, dveletne in mlajše, da bi med njimi dosegel Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda (sv. trije Kralji) označili kot novorojenega kralja. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno, jih Cerkev časti kot prave krščanske mučence. Praznik nedolžnih otrok je po evangeljski pripovedi najbolj povezan s Kristusovo usodo. V spomin tega dogodka se je pri nas ohranila navada, ki ji rečemo "tepežnica". Otroci navsezgodaj zjutraj z miklavževo šibo ošvrknejo starejše in pri tem govorijo: "šip šap..." 1. januarja, ob koncu božične osmine, ko praznujemo po civilnem koledarju novo leto, obhajamo praznik božje matere Marije obenem pa se spominjamo, da so Detetu dali ime Jezus. Prvi dan v letu je tudi svetovni dan miru. Rimljani, ki so dali imena mesecem, so prvi mesec v letu poimenovali ianuarius, kar bi dobesedno prevedli "mesec vratar" (ianua=vrata), torej mesec, ki odpre vrata v novo leto. Ta mesec so posebej častili boga Ianusa, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma: eden je gledal nazaj, drugi naprej. Tako je 1. januar v zahodni civilizaciji in tudi marsikje drugod po svetu začetek novega leta. Ta dan je hkrati osmi dan po Jezusovem rojstvu, torej spomin na Jezusovo obrezovanje (ta obred so judje opravili osmi dan po rojstvu) in dan, ko so Jezusu dali ime. S praznikom "Marija, Božja Mati" paje poudarjena prošnja cerkve, da bi nas v novem letu spremljala Jezus in Marija. Od leta 1968 pa se 1. januar obhaja tudi kot svetovni dan miru. Kako primerno in potrebno je to praznovanje, nam govorijo številni nemiri in spopadi po vsem svetu. Zato vsa cerkev po svetu z molitvijo prosi za mir. Naj bo praznik vsebinsko še tako različen, velja novo leto v zavesti ljudi za drugi božični praznik. Praznik, kije 6. januarja, imenujemo Gospodovo razglašenje ali sv. trije kralji. To je tretji božični praznik, pred njim pa tretji sveti večer, zato o mraku spet pokadimo in poškropimo domove. S kredo napišemo na vrata letnico in prve črke imen kraljev G+M+B. Te črke niso samo začetnice treh modrih, ampak tudi začetnice latinskih imen: Christus Mansionem Bene-dicat, kar pomeni: Kristus, blagoslovi to hišo. Ta praznik povezuje evangelij z obiskom modrih z Vzhoda. To so bili učeni astrologi iz Perzije (danes Iran), ki so iz zvezd in njihovega gibanja sklepali na dogodke v svetu. Gotovo se je Bog poslužil njihovega iskrenega is- kanja resnice, pa jim je naklonil milost, da so ravno s pomočjo gibanja zvezd odkrili Zveličaija sveta in ga v svoji preprostosti počastili. Prišli so iz tujine, iz ljudstev, ki niso poznali Jahveja, razodetega Boga. Danes bi lahko rekli, da so prišli iz misijonskih dežel, zato je praznik Treh kraljev misijonski praznik. S prihodom modrih je postal Jezus znan tudi nejudovskim narodom. Bil je oznanjen ali razglašen svetu, zato je prvotno ime za ta praznik Gospodovo razglašenje. Število tri je povezano s tremi darovi, ki so jih Jezusu prinesli in jih omenja evangelist Matej: zlato, kadilo in miro. Prastara tradicija je videla v teh darovih bogato simboliko: zlato so Jezusu darovali kot kralju, kadilo kot Bogu, miro pa kot umrljive-mu človeku (mira je dišava, ki sojo uporabljali pri maziljenju trupel, da niso zaudarjala). Po legendi iz 7. stoletja so znana celo imena svetih Treh kraljev: Gašper, Miha in Boltežar. Prvo nedeljo po prazniku Svetih treh kraljev obhajamo praznik Jezusovega krsta. S tem se zaključi ožji božični čas in temu primemo bogoslužje z božično vsebino. Drugače božični čas traja štirideset dni in se konča s praznikom Gospodovo darovanje ali Svečnica. Po domovih po prazniku Jezusovega krsta jaslice shranijo do naslednjega svetega večera; v cerkvah pa so navadno do Svečnice in v tem času pojemo še nekaj božičnih pesmi. Vsakoletno božično praznovanje je povabilo, da bi zrasli v človečnosti: v bratstvu, očetovstvu, materinstvu, prijateljstvu, sosedstvu - kajti "razodeli sta se dobrota in človekoljubnost Boga, našega Odrešenika" (Tit 3,4). Pred skoro dva tisoč leti je Kristus prišel na naš planet in nam prinesel svojo osebno božično poslanico: postanite spet otroci, začnite vse življenje znova, izpolnite svoje poslanstvo dobrote in ljubezni, bodite nosilci luči in miru. Vse zunanje praznovanje Jezusovega rojstva bo zaman, če se Jezus ne bo rodil v naših srcih: v naših mislih, besedah, dejanjih in v naših odnosih. Da bi se to zgodilo - prav zato je božič, prav zato je božični čas, prav zato vse slovesno praznovanje. Z rojstvom Sina večnega Boga postajamo tudi mi božji sinovi in hčere. V Kristusu odkrivamo Očeta in zaradi tega se ne moremo drug do drugega počutiti kot tujci, ampak kakor resnični bratje. Vsem bralcem želim prijetno praznovanje božičnih praznikov z željo, da bi- bil božič praznik otipljive ljubezni našega Boga do človeštva in do slehernega izmed nas. Človeško bratstvo izhaja iz Kristusovega rojstva. Bodimo v teh dneh bratje in sestre, ena družina. V tem smislu nam je lahko praznovanje božiča vsem skupno. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1999! ■ Janez Furman, župnik V vseh oknih so gorele lučke: rdeče, modre, bele, vesele. Družina se je zbirala za zadnji praznik leta. Saj prej ni bilo časa - hitenje v službo, šolo, trgovino, hitenje s položnicami na pošto, v banko. Nervozno čakanje tam in zamujanje vsega drugega. Pa še urejanje naslovov za pisanje čestitk in pisanje teh in hitenje. Urni kazalci ne sprašujejo, ne odkrivajo zadreg in netočnega spomina. Še vedno rahlo sneži v zimsko pravljico. Petarde, zloglasne petarde, pokajo med stopnicami. Osemletnemu fantiču je ob tem odtrgalo kazalec desne roke. Ne, urnin kazalec nič ne vpraša, teče dalje. In starci in starke štejejo ure in minute pred polnočjo in ne morejo verjeti, da bo v nekaj dneh konec nemirnega leta. Srca mladih se veselijo skrivnih namigov in srečanj v dvoje. Svojo srečo okopljejo v puhastem snegu. In potem? Potem se vsi, stari in mladi, združijo ob razsvetljeni jelki. Tudi Jelka je prišla iz velikega mesta preko luže. Čutila je, kako jo vežejo skrivne niti z domačini, z domom ob reki, ki je sedaj ledena skorja. Premagala je blišč in disco in trav'co in hitro stopala proti domu. Vsa v črnem usnju: kratkem krilu, črnih mrežastih nogavicah in črni jakni, s cvetom v gumbnici. Da zagleda v belo kapo pokrit domek. Da zagleda mamo, kije nikoli ni psovala. Da zagleda zadržanega očeta s trdo zunanjo skorjo in mehkim srcem. Da se sreča s sestro in bratom. In da ne pozabi hišne pomočnice, ki sije zaslužila pokoj prav tu. Povzonila je. V Jelko je dahnila domačnost z vonjcrapo dišečih svečah in dobrotah. Dahnila so vanjo olja Jame in Jakca in Jakopiča na belih ste- nah sobe. "Lep večer vsem!" se je izvilo iz nje. Iz ozke, črne torbice so tanki in dolgi prsti delili darilca. Čisto vsakdanja, vsa ovita v srebrni papir. Med vsemi so se sprehajali zvoki vedre in domače glasbe in pesmi o miru na zemlji. "Mama," nenadoma prekine reko misli in čutenj, "mama, kje je naša Nan a, naša hišna? Tudi zanjo imam nekaj!" "Nana, naša Nana že spi, utrujena..." "Nana, moram k njej!" V hipu se razgrne pred njo zeleno otroštvo z Nano. Kadar je Jelko zvečer mikal spanec, takrat je vedela, kdo ji bo zaprl očke. Nana s pravljico o Trnuljčici. Kako takrat ni mogla razumeti celih sto let... "Nana, moja Nana!" Saj se ji je zdelo, da se je v njenem mladem srcu za večno vselila Nanina zlata in ljubeča duša. Jelka je stopila v Nanino spalnico in tiho pok- licala: "Nana, nekaj sem vam prinesla za praznike: toplo ruto. In še nekaj!" Okoli vratu ji je obesila zlati križec. "Nana, me slišite, Nana!" "Hvala, Jelka!" je dahnilo iz priprtih ust. "Nana, moja Nana, še veliko praznikov!" V poltemi je poiskala njeno hladno, starčevsko roko. Čutenje dveh se je zlilo v eno. Nana je vedela, da Jelka ne more brez nje. Nana je zaprla oči in ni pokazala notranje vznemirjenosti. Njena ljubezen se je vsa zlila v Jelkino, za njeno srečo v življenju. Ura je nenadno in močno zdrknila. V dvanajsto. V zvonjenje zvonov, ki so peli od blizu in daleč. Nanino srce pa ni več teklo. Urin mehanizem in srce - različna svetova. Oči, nekoč tako lepe, sijajne, so strmele srepo v daljnje in tihe zvezde. V pretihi vesoljski mir. ■ Viš KOMUNALNO PODJETJE VELENJE a.o.o. KOROŠKA 37b Tel.: 063/856-251 Fax: 063/855-796 | Žiro račun: 52800-60J.-46145 /A ^^ ^ in želimo srečno, zdravo i uspešno Novo leto 1999! M US €M Občankam in občanom Velenja želimo vesele božične praznike in veliko sreče v letu 1999! zaposleni v Premogovniku Velenje Ostanimo skupaj tudi v prihodnjem letu, PAKA^Š,, | 3320 Velenje Šeft 06I/85S-45, uaiipiuai vanju energetskih surovin Ob zakliučmrsezone se cenienim kupcem zahvaljujemo za zaupanje. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO 882-527 851-454 feJsl! 863-883 885-124 M 856-574 863-780 PAV d.0.0., TRGOVINA NA cesta SIMONA 81ATNIKA 16 3520 GOSPODINJSKI AP LEPE MISLI IN DEJ SREČO IN USPEH V NOVEM LETU. ...VAM ŽELIMO! UGODNE CENE IN POPUSTI! PROIZVODNJA IN TRGOVINA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.0.0. Šoštanj, Trg svobode 12, telefon (063) 882-567,882-626,883-005 Kupcem, poslovnim partnerjem in bralcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto ter jih vabimo v naše poslovalnice IBRhJU „ ali . gorenje Program Keramika, Gorenje 1/b t 3327 Šmartno ob Paki, Telefon: 063/40 23 270 Slovenije Mineva leto, ki bo vrednoipominov. Več je tistih, ki na obrazih puščajo sled zadovoljst\'a, od onih drugih, ki nanje rišejo črtemalodušja. Vedeli smo, kaj moramo, in to je zdaj večinoma postorjeno. Pričakovanja so obrodila sočne sadove v sicer neprijazni letini. Saj navsezadnje dmgega ni bilo pričakovati. V Premogovniki!. Velenje poskušamo držati besedo. Večinoma uspešno. Nekaj več skrbi, žal, pričakujemo v prihodnjem letu. Državi ni do trdne energetske politike. Ce že, je ta vpeta v daleč preozke strankarske okvire. Nič novega v bogati rudarski zgodovini, si govorimo, in zato ne pomišljamo na sestop s p&eže. Vsem sodelavcem, našim upokojencem, njihovim družinam in drugim občanom želimo SREČNO 1999 SPESS Sindikat Premogovnika Velenje, d.d. GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOZELJSKI VELENJE VSEM BRALCEM ŽELIMO PRIJETNO DRUŽENJE Z GLASBO PETEK, 25. decembra SLOVENIJA 1 09.00 Glinene jaslice 09.15 Glejte kako rastejo 09.25 Tedi, oddaja za mularijo 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Ljubljane 11.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.25 Na vrtu 11.55 Mestu in svetu, prenos papeževe božične poslanice 12.30 Prišel čas je krog božiča 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Gibljive slike 13.40 Jožef in Marija, posnetek predstave PDG 14.50 Slonček Benjamin in ledena princesa, nemški film 15.50 Božične pesmi 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 PoSloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Dober večer 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Poročila, vreme, šport 22.20 Polnočni klub 23.35 La sylphide, danski balet 00.40 Dober večer SLOVENIJA 2 10.00 Zamudniki, 7/22 10.25 Pacific drive, 128/130 10.50 Lukas, 5/13 11.20 So leta minila, 2/7 11.50 Lovci na slone, amer. film 13.25 Take božične pesmi 14.25 Mostovi mojega dedka, otroški film 14.55 Božični koncert Clifta Richarda 15.40 Biblija: David I, film 17.10 Nekega lepega dne..., dokum. film 18.05 Indaba, 24/25 18.30 Daviš, ravnatelj, 5/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Biblija: David II, film 21.30 Velike romance 20. stoletja 22.00 Kot v starih časih, amer. f. 23.40 Sodišče, 6/11 00.30 Vsi županovi možje, 18/24 00.55 Leteči odred, 2/9 06.00 08.00 09.30 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.30 17.30 18.15 19.15 20.00 21.45 23.30 01.30 10.15 10.35 11.25 11.30 11.50 12.30 12.35 17.55 18.00 19.00 19.50 19.55 20.00 20.05 21.35 22.10 23.10 23.15 Dobro jutro, Slovenija Petelinji ročk, risani film Marimar, nad. Za Eleno, nan. Top shop Kassandra, nan. Roseanne, nan. Cosby, nan. Od maja do decembra, nan. Nepozabni prazniki, am. f. Za Eleno, nan. Dinastija Colby, nad. Marimar, nad. Kassandra, nan. 24 ur Drugačen božič, amer. film Prazniki ljubezni, amer. film Božična romanca, amer. f. 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 DOBRO JUTRO; informativno razvedrilna oddaja KONCERT SLOMŠKOVIH PESMI BOŽIČNA PESEM, risani f. VABIMO K OGLEDU POJTE NOTER V HIŠO K NAM; dokumentarni zapis o praznovanju Božiča VERA JE DAR, ponovitev; DR. FRANC KRAMBER-GER, mariborski škof TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja RISANI FILM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU LEGENDA O VOLČJI PLANINI; ameriški film, drama - slovenska premiera BOŽIČNI GLASBENI SPOTI, glasbena oddaja IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 26. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Nesrečniki, 13/26 09.00 An ban pet podgan: najdihojca 09.30 Glasbena šola 10.00 Veter v vrbah, risani film 11.10 Risanka 11.25 Petka 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Sarajevska božična zgodba 15.10 Casablanca, amer. film 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Koncert za tenor in lutnjo 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 12/12 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 20.15 Orion 21.45 Homo turisticus 22.05 Poročila, vreme 22.35 Mrtvaško bledi konj, ang. film 00.05 Iz muzeja 00.55 Na vrtu SLOVENIJA 2 10.45 Zlata šestdeseta 11.50 Zima v vrbah, risani film 13.00 Biblija: David II, koproduk- cijski film 14.30 Slovenska polka in valček 1998 15.30 Prva sveta noč, dokum. oddaja 16.00 Božični big band 16.50 Perpetuum, tv priredba 17.30 Orkester slovenske vojske 19.30 Videoring 20.00 Madame Butterfly, operni film 22.10 V vrtincu 22.50 Big foot mama, reportaža Monkees, dokumentarec 07.00 Mož pajek, ris. serija 07.30 Iz knjige vrlin, risana serija j 08.00 Kremenčkovi, risana serija i 08.30 Maska, risana serija 07.0 07.30 08.0 09.00 Batman, risana serija 09.30 Dogodivščine ježka Sonika, i risana serija 10.00 10.00 Muppet tv, nan. 1.1:0 10.30 Morska deklica, mlad. nan. i 12.00 11.00 Povver ranger, nan. 13.00 11.15 Rdeča reka, amer. film j 13.30 13.30 Super pop s Stojanom i 14.00 Auerjem 15.00 15.00 Konan,nan. I 16.00 Xena 16.0 17.00 POP party 18.00 18.00 Novice, vreme j 18.15 18.15 Herkul, nan. j 19.15 19.15 24 ur 20.00 20.00 Jurski park, amer. film j 21.45 22.00 Komandosi, nan. i 01.15 23.00 Umor na manhattnu, amer. ; film ! A 01.0 Pozno ponoči, erotična 02.00 serija j 24 ur, ponovitev j PONOV 09.00 kanali 10.00 rTi 27 HA m 46 ^ffiW 52 10.20 09.00 NAJ SPOT DNEVA j 10.40 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev i 11.40 10.05 LEGENDA O VOLČJI PLANINI, ameriški film. 12.00 12.05 slovenska premiera 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 BOŽIČNI GLASBENI SPOTI, j 13.05 glasbena oddaja 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 14.05 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 15.05 19.25 TV IZLOŽBA i 19.30 OBVESTILA ! 15.35 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU j 20.05 751. VTV MAGAZIN, I 15.55 regionalni informativni 17.00 program I 20.25 OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI j 20.45 GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno ; 18:00 glasbo i 21.45 751. VTV MAGAZIN, j 19.30 ponovitev 21.00 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 i 21.30 NEDELJA, 27. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Medvedkov božič 08.25Tabaluga, 4/14 08.50 Mala lokomotiva 09.20 Telerime 09.25 Zares divje živali, 16/26 09.50 Ozare 10.00 Ples severnih medvedov, danski otroški film 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Dan pred božičem 13.30 Vsi smo ena družina, 19/20 13.55 Orion 15.20 Andre, amer. film 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Alpe, Donava, Jadran 17.45 Po domače 18.40 Petra, kratki dokum. film 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Novoletni 3x3 21.35 Življenje kot film - portret Angelce Hlebce 22.40 Poročila, vreme, šport 23.00 MurphyBrown, 17/25 23.25 Umori, 10/22 SLOVENIJA 2 09.55 SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek, prenos 11.00 V vrtincu 12.10 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.40 Risanka 12.55 SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek, prenos 13.50 Duh v Monte Carlu, ang. f. 15.20 Božični koncert - simfoniki RTV Slovenija 16.10 Busby Berkeley, ang. glas. oddaja o muzikalih 17.15 Madame Butterfly, operni film 19.30 Videoring 20.00 Pii Mlakar za 90. rojstni dan; večna baletna domačija 21.00 Prerokbe, amer. dok. odd. 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Obupanci, amer. film Mali bogataš, ris. Serija Jetsonovi, ris. serija Priden kuža 4, mlad. film Naš Čarli, nan. Izganjalka vampirjev, nan. Brez zapor z Jonasom Punce s pomola, nan. Pica, ti in jaz, nan. Angeli na delu, nan. Za kulisami Jurskega parka, dokum. oddaja Pomagajmo sil, amer. film Novice, vreme Sedma nebesa, nan. 24 ur Super pop s S. Auerjem Usodni nagon, amer. film 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 750. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 751. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program EPP/ VABIMO K OGLEDU IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO BOŽIČNI KONCERT KVARTETA SVIT POJTE NOTER V HIŠO K NAM; dokumentarni zapis VIDEOSTRANI SKRBIMO ZA ZDRAVJE; ŽELODČNA OBOLENJA; Gosta: dr. BOGDAN FLUDERNIK; dr. RENATA ŠIBLI LEGENDA O VOLČJI PLANINI, ameriški film NAJ SPOT, glas. oddaja KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 49. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 28. decembra SLOVENIJA 1 08.35 Lahkih nog naokrog 09.20 Junaki petega razreda, 1/3 10.00 Viharnik, avstralski film 11.25 Od izvira do izliva 11.40 National geographic, 12/12 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Življenje kot film 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 PoSloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.00 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Otoški policaj, 4/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Odstiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Odstiranja, ponovitev 00.50 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 18/24 10.00 Zamudniki, 8/22 10.25 Pacific drive, 129/130 10.50 Indaba, 24/25 11.15 Daviš, ravnatelj, 5/13 11.40 Šport v nedeljo 12.25 Velike romance 20. stoletja, 10/26 12.55 Počitnice, ital. film 15.50 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.25 SP v alp. smuč. nočni SL (Ž), 1 .tek, prenos 17.30 Ženska mojega življenja, 9/12 18.30 Lingo, tv igrica 18.55 Sp v alp. smuč. nočni SL (Ž), 2.tek, prenos 20.00 Studio city 20.55 Trend, oddaja o modi in kulturi 21.45 POMP 22.45 Brane Rončel izza odra 00.10 Najstrašnejši umor, 6/6 00.40 Leteči odred, 3/9 01.30 Studio city te TV j 06.0 Dobro jutro, Slovenija 07.30 Očka, Angel in jaz, amer. komedija 09.00 Muppet TV, nan. 09.30 Alisea in sanjski princ, nan. 10.30 Sandokanova vrnitev, nad. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Resnične biografije: Madonna 14.00 Za ljubezen in denar, amer. film 16.00 Danielle Steel: utrip srca, amer. film 17.30 Otroci ne lažejo, humor. oddaja 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2,3-kdo dobi? 21.00 Urgenca, nan. 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 Gremlini, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO 10.15 751. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. VLADIMIR TOPLER, predsednik Rdečega križa SLovenije 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 29. decembra SLOVENIJA 1 09.00 Radovedni Taček 09.20 Junaki petega razreda, 2/3 10.00 Nabrita mala Lotta, Šved. film 11.15 Po domače 12.05 Otoški policaj, 4/6 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Recept za zdravo življenje 15.20 Glasbeni odmev ob obletnici 16.20 Brez meje - moja vas 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 PoSloveniji 17.30 Glasbena šala (šola) 17.45 Feniks in preproga, 5/6 18.20 Tretje oko, 9/10 19.05 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.0 Učitelj, 9/18 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Pogovor 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Kontrapunkt SLOVENIJA 2 09.30 Najstrašnejši umor, 6/6 10.00 Zamudniki, 9/22 10.25 Pacific drive. 130/130 10.50 Ženska mojega življenja, 9/12 11.55 SP v alp. smuč. smuk (M), prenos 13.00 Studio city 13.55 Sobotna noč 15.35 Kot v starih časih, amer. film 17.15 SPvalp. smuč. smuk (M), posnetek 18.05 Anne le Guen, 2/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Berlin: košarka eurostar 21.20 Dirka za časom, ang. film 23.55 Svet poroča 00.25 Vsi županovi možje, 19/24 00.50 Leteči odred, 4/9 06.0 07.00 09.00 09.30 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.30 18.00 18.15 19.15 20.0 21.45 22.30 23.0 01.00 09.00 09.05 10.05 10.10 12.00 18.55 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 20.50 21.20 21.40 21.45 Dobro jutro, Slovenija Tri male ninje, mladisnki film Muppet TV, nan. Alisea in sanjski princ, nad. Sandokanova vrnitev, nad. Cosby, nan. 1,2, 3-kdo dobi? Afera Cartier, amer. film Danielle Steel: Enkrat v življenju, amer. film Otroci ne lažejo, humor, oddaja Novice, vreme Kassandra, nan. 24 ur Tri ženske in dojenček, amer. film Razstresena Ally, nan. Med prijatelji, nan. Gremlini 2, amer. film 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 NAJ SPOT DNEVA DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. VLADIMIR TOPLER, predsednik Rdečega križa SLovenije VABIMO K OGLEDU TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 752. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja NAJ SPOT DNEVA ZAPLEŠITE S PLESNO ŠOLO STEP ANGLEŠKI VALČEK 752. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 30. decembra SLOVENIJA 1 08.30 Glasbena šala (šola) 08.50 Junaki petega razreda, 3/3 09.30 Feniks in preproga, 5/26 10.00 Lotta se odseli, švedski film 11.20 Pogovor 12.10 Učitelj, 9/18 13.00 Poročila 13.40 Tretje oko, 9/10 14.25 Murphy Brown, 17/25 14.50 Andre, amer. film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, reportaža 18.15 Tretje oko, 10/10 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash bridges, 8/18 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Beck, 6/6 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Ljubezenska glasba, 3/3 SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 19/24 10.00 Zamudniki, 10/22 10.25 Obljubljena dežela, 1/26 10.50 Anne le Guen, 2/8 12.25 Smučarski skoki intersport turneje, prenos 14.40 Prerokbe 15.30 Mrtvaško bledi konj, ang. film 17.00 Smučarski skoki intersport turneje, posnetek 18.05 Angel, varuh moj, 10/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Tom in Jerry, risani film 21.20 Montand, franc. film 23.35 Ekhaya, 5/13 00.25 Pajčevina 00.50 Vsi županovi možje, 20/24 01.20 Leteči odred, 5/9 T\/ ~ j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 07.30 Vsi psi gredo v raj, risani film 09.00 Muppet TV, nan. 09.30 Alisea in sanjski princ, nan. 10.30 Sandokanova vrnitev, nan. 12.30 Cosby, nan. 13.00 Pop party 14.00 Prebrisanci, amer. komedija 16.00 Pozna ljubezen, amer. film 17.30 Otroci ne lažejo, humor. oddaja 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Pogodba za umor, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Med prijatelji, nan. 23.00 Nagli obrat, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev i 27 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 752. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 ZAPLEŠITE S PLESNO ŠOLO STEP ANGLEŠKI VALČEK 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 50. oddaja 19.35 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.50 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja TV TEZNO, Maribor 21.20 REGIONALNE NOVICE 21.25 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 VIDEOSTRANI DO 24.00 ČETRTEK, 31. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Male sive celice, reportaža 08.45 Veter v vrbah, risani film 10.00 Norci iz Helma, koproduk- cijski film 11.15 Tretje oko, 10/10 12.10 Nash bridges, 8/18 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Osmi dan 13.50 Iz muzeja 14.40 Petra, kratki dokum. film 14.55 Praznične zgodbe iz školjke 15.35 Novoletni koncert Big banda 16.20 Slovenski utrinki 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 PoSloveniji 17.30 Jasno in glasno 18.20 Afera diareja 19.05 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 20.00 Srečko, risanka 20.30 Tedi, praznična oddaja za mularijo 21.00 Po domače v novo leto 21.30 TV poper 22.30 Želje za veselje 00.45 Čar operete Franza Leharja, posnetek gala večera iz Kaiservilla v Bad Ischlu 02.15 Subway, amer. film 03.55 The langoliers (Stephen King), film v dveh delih SLOVENIJA 2 09.30 Vsi županovi možje, 20/24 10.00 Zamudniki, 11/22 10.25 Obljubljena dežela, 2/26 10.50 Angel, varuh moj, 10/22 11.35 Trend, oddaja o modi in kulturi 12.30 Svet poroča 13.30 Risanka 13.40 Mojčini na Broadwayu, otroški musical 14.25 Ljubezenski napoj 16.30 Experence preferred but not essential, amer. film 18.00 Lukas, 6/13 18.25 So leta minila, 3/7 19.0 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 VVrestling Ernest heming- way, amer. film 22.00 Bevvegte mann, nem. film 23.30 Vanesa Mae na turneji 00.30 Gola pištola, amer. film 01.50 Letna revija iz sveta razvedrila 06.0 07.30 09.00 09.30 10.30 12.30 13.0 14.00 16.00 17.30 18.15 19.15 20.00 22.00 00.30 01.45 09.00 09.05 09.50 09.55 10.25 10.55 18.55 19.00 19.05 19.50 20.15 21.00 00.00 00.05 00.40 02.10 Dobro jutro, Slovenija Rezervat panda medved- ■ kov, mladinski film MuppetTV, nan. Alisea in sanjski princ, nan. Sandokanova vrnitev, nan. Cosby, nan. Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dokum. oddaja Najeto srce, amer. film Zvezda, amer. film Otroci ne lažejo, humor. od. Kassandra, nan. 24 ur Baby boom, amer. kom. Novoletni brez zapor z Jonasom Dejanje iz strasti, amer. film Gospodar zvezi, amer. film kanali 27 46 52 NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOP glas. oddaja VABIMO K OGLEDU KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 50. IZ PRODUKCIJE LTV; oddaja TV TEZNO, Maribor TV IZLOŽBA, VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HRESTAČ, risani film REŠIMO PRAVLJICO; otroška igrica - KUD Škale MLADI UPI IZ ODDAJE MIŠ MAŠ SILVESTRSKI VEČER; ORFEJČKOVA PARADA, 1. del, glasbena oddaja; KAKO SMO SE MOTILI V LETU 98; ORFEJČKOVA PARADA, 2. del, glas. odd. SREČNO 19991 ZAPLEŠIMO V NOVO LETO DRŽAVNI SOVRAŽNIK ŠT. 1; ameriški film LAHKO NOČ! "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1,760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. ' Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za intormiranje št. 23/26-92 ie "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 24. decembra 1998 ANKETA PETEK, 1. januarja SLOVENIJA 1 06.55 Alpski kvintet z Ivanko in Otom 07.20 Po domače v novo leto 08.00 Praznični program 08.30 Zimske vrbe, risani film 09.45 Risanka 10.00 Srečno, Kekec, slovenski film 11.15 Dunaj: novoletni koncert, prenos 13.35 Poročila, vreme, šport 13.45 Mojčini na Broadwayu, otroški musical 14.35 Želje za veselje 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Srečko, risanka 18.15 Izzivi prihodnosti 18.40 Razpoke v času 1S.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 20.00 Športni kviz 21.10 Svet v letu 1998 22.05 Poročila, vreme, šport 22.25 Novoletni koncert z Dunaja, ponovitev 00.40 Ugriz, avstralski film SLOVENIJA 2 07.00 Ljubezenski napoj 09.00 Letna revija iz sveta razvedrila 10.00 Zamudniki, 12/22 10.25 Obljubljena dežela, 3/26 10.55 Lukas, 6/13 11.20 So leta minila, 3/7 11.55 Sp v AS zlata lisica S VSL (Ž), prenos 13.25 Smučarski skoki intersport, prenos 16.10 Conagher, amer. film 18.05 Indaba, 25/25 18.30 Daviš, ravnatelj, 6/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Volere, volare, ital. film 21.30 Velike romance 20. stoletja, 11/26 22.05 Strictly ballroom, avstralski fim 23.35 Sodišče, 7/11 00.35 Vsi županovi možje, 21/24 00.50 Leteči odred, 6/9 06.00 07.30 09.00 09.30 10.30 12.30 13.00 13.30 16.00 17.30 18.15 19.15 20.00 22.45 23.00 00.0 01.45 09.00 10.30 10.35 12.05 12.10 17.55 18.00 19.00 19.50 19.55 20.00 20.05 21.55 23.10 23.15 TV J Dobro jutro, Slovenija Bingo, amer. film Muppet TV, nan. Naš Čarli, nan. Razbojniki za vse čase, ang. film Cosby, nan. hollywoodski portreti: John Travolta Novoletni brez zapor z Jonasom Izgubljena sreča, amer. film Otroci ne lažejo, humor, oddaja Kassandra, nan. 24 ur Skodrana Suzi, amer. film Prazniki ljubezni, amer. film Bogovi so padli na glavo 3, amer. film Navijačice, amer. film Gospodar zveri 2, amer. film .kanali 27 46 52 PONOVITEV SILVESTRSKEGA SPOREDA: HRESTAČ, risani film.MLADI UPI IZ ODDAJE MIŠ MAŠ VABIMO K OGLEDU IZ SILVESTRSKEGA SPOREDA VTV -ORFEJČKOVA PARADA, 1. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA NOVOLETNI MIŠ MAŠ RISANI FILM TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU NOVOLETNI VIDE0MEH, posnetek prireditve iz Kamnika IZ SILVESTRSKEGA SPOREDA DRUGIH TELEVIZIJ; SILVESTRSKI TURNUS, humoristična oddaja TV PRIMORKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 2. januarja SLOVENIJA 1 08.00 Praznične zgodbe iz školjke 08.40 Nesrečniki, 14/26 09.00 An ban pet podgan: začetek 09.30 Glasbena šola 10.00 Rex-the early years, nemški film 11.30 Risanka 11.45 Športni kviz 12.55 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Razpoke v času 13.45 TV poper 14.40 Po domače v novo leto 16.10 Malteški sokol, amer. film 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Zobna vila kje si 17.40 Bing, bang, bong 18.10 Otroška oddaja 18.40 Ozare 18.45 Na vrtu 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik 20.00 Novoletna Marjanca 21.35 Slovenija v letu 1998 22.30 Poročila, vreme 23.00 Tujek, amer. film 00.35 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.40 SP v AS zlata lisica VSL (Ž), 1 .tek, prenos 11.00 Nostalgija z Beatniki 12.00 Mestna pravljica 12.50 SP v AS zlata lisica VSL (Ž), 2.tek, prenos 13.45 Montand, franc. film 16.05 Zvezde v cirkuški areni 18.00 Tom in Jerry, amer. film 19.30 Videoring 20.00 Skrivni vrt, amer. film 21.35 Oueen, balet 22.35 Šarada, amer. film 00.30 Sobotna noč 07.00 Reboot, ris. serija 07.30 Iz knjige vrlin, risana serija 08.00 Zeus in Roxanne, amer. film 10.00 Muppet tv, nan. 10.30 Naš Čarli, nan. 11.30 Meč kralja Arturja, amer. film 13.30 Super pop s Stojanom Auerjem 15.00 Konan, nan. 16.00 Xena 17.00 POP party 18.00 Novice, vreme 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Poročni zaplet, amer. komedija 22.00 Komandosi, nan. 23.00 TV mreža, amer. film 01.0 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev ^■"jk, kanali [r Jf% 2T 46 ^SEtt^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 NOVOLETNI VIDEOMEH, posnetek prireditve iz Kranja 11.55 VABIMO K OGLEDU 12.00 IZ SILVESTRSKEGA SPOREDA DRUGIH TELEVIZIJ; SILVESTRSKI TURNUS, humoristična oddaja TV PRIMORKE 13.15 TV IZLOŽBA 13.20 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 753. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.20 IZ SILVESTRSKEGA SPOREDA DRUGIH TELEVIZIJ 21.30 ORFEJČKOVA PARADA, 2. del 23.00 753. VTV MAGAZIN, ponovitev 23.15 TV IZLOŽBA 23.20 NAJ SPOT DNEVA 23.25 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 3. januarja SLOVENIJA 1 08.00 Srebrni konjič, 18/39 08.25 Mumini, 4/14 08.50 Tabaluga, 5/14 09.15 Telerime 09.20 Zares divje živali, 17/26 09.40 Risanka 09.45 Kekčeve ukane, sloven. f. 11.00 Ozare 11.05 Vsi smo ena družina, 20/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 The sliper and the rose, amer. film 15.25 Novoletna Marjanca 17.00 Obzornik, vreme, šport 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Dokum. oddaja 19.10 Otrokom za praznike 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Kaj so rekli večerni gostje 22.35 Poročila, vreme, šport 23.00 Murphy Brown, 18/25 23.25 Umori, 11/22 00.15 Dokum. oddaja SLOVENIJA 2 09.40 Maribor: SP v AS zlata lisica SL (Ž), 1 .tek, prenos Lehar, opereta SP v AS zlata lisica SL (Ž), 2.tek, prenos Smučarski skoki intersport turneje, prenos Dokum. oddaja Lipetove sanje, nemški film Šport Celje: rokomet EL (M) CELJE PIVOVARNA LAŠK0:K0V0PETR0L, prenos Videoring Prihranjeni funt, tv igra Arktična Odiseja, dokum. oddaja Šport v nedeljo Ubij me še enkrat, amer. f. 11.00 12.20 13.25 15.30 15.55 17.15 17.45 19.30 20.00 20.50 21.50 22.35 07.0 07.30 08.0 10.00 10.3 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 16.0 18.00 18.15 19.15 20.00 21.45 23.0 01.00 TV 3 Mali bogataš, ris. Serija Jetsonovi, ris. serija Legenda, mladinski film Muppet TV, nan. Cosby, nan. Izganjalka vampirjev, nan. Znane osebnosti: Betty Grable Punce s pomola, nan. Pica, ti in jaz, nan. Angeli na delu, nan. Zaročenčeva skrivnost, nad. Novoletna noč, amer. film Novice, vreme Sedma nebesa, nan. 24 ur Skrivnostna pizza, amer. f. Športna scena Oleanna, amer. film 24 ur kanali ■j 27 P 46 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.00 752. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 753. VTV MAGAZIN, regionalni inform.program 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.05 NOVOLETNI VIDEOMEH, oddaja z narodnozabavno glasbo 15.00 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: VLADIMIR TOPLER, predsednik RK Slovenije 16.00 VIDEOSTRANI 17.00 DRŽAVNI SOVRAŽNIK ŠT. 1, ameriški film 18.30 VIDEO T0R glasbena oddaja 19.15 IZ SILVESTRSKEGA SPOREDA DRUGIH ' TELEVIZIJ 20.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 50. del dokumentarne oddaje 20.45 VIDEOSTRANI IH IIMIJU \\/ \t/ \i/ \i/ \i/ m/ \l/ \l/ \l/ \j/ \j/ "i" "i" /i" /i" ™ "i" /i\ "K "i" "i" /i\ "i" Barbara Kališnik iz Velenja: "Obiskujem 3. letnik šole za storitvene dejavnosti v Velenju. Leto, ki se počasi izteka, si bom gotovo zapomnila po tem, da sem spoznala v njem veliko zanimivih ljudi, predvsem pa mi bo v spominu ostal nepozaben maturantski izlet v Španiji. Prihodnje leto zaključujem šolanje in pred menoj bo odločitev, ki sicer ne bi smela biti pretežka, ali nadaljevati ali ne. Danes sem prepričana, da se bom vpisala naprej. Želim si tudi, da bi uspešno napravila vozniški izpit. To so želje, ki so povezane z menoj. Predvsem pa si želim, da bi se v družini in med prijatelji še naprej dobro razumeli." Radenko Antonič iz Velenja: "Danes je sreča že to, če ima človek delo in kar se te plati mojega življenja tiče, sem zadovoljen. Petnajst let že delam v Gorenju, imam družino, dva otroka, ki sta pridna in nimam se kaj pritoževati. Glede na splošen položaj v družbi pa človek tudi kakih zelo velikih želja za naprej ne more imeti. Mislim si, da bi bilo le tako, kot je bilo doslej, da vsaj ne bi bilo slabše. Vsem ljudem bi želim, da bi bilo leto, kije pred nami mirno, da ljudje ne bi bili preveč agresivni, da bi probleme reševali strpno in po mirni poti. Tudi tako je mogoče, če smo le ljudje za to. V družini pa si seveda želim veliko zdravja in ustvarjalnosti in vsem ljudem to, da se bi naša nova občina zaživela v pravi meri, da bi složno prispevali k jim poveča socialna varnost, da bi imeli delo in da bi s svojim delom zaslužili toliko, da bi lahko dostojno živeli. Marsikatera slovenska, žal pa tudi velenjska družina, danes komaj shaja." Janko Strožič s Črete: "Za nas, ki živimo in vztrajamo visoko na Čreti bo vsak napredek šokajco dobrodošel, rtfefvsi želim, da bi posodablj naših domač: dolino resničm hitrejšemu napredku in opravičila naša dolgoletna prizadevanja in želje. Možnosti so dobre in predvsem od nas samih je odvisno, če bomo uspeli. Želim si seveda ustalitve razmer doma in na tujem, predvsem pa veliko zdravja, ki je predpogoj zadovoljstva, sreče in uspešnosti." n Štefka Kom pan iz Topolšice: "Če na hitro preletim leto, ki nas zapušča, ne morem o njem reči veliko slabega. Skoraj bi ga lahko načrtov nisem delal, ampak svoje želje in potrebe prilagodil predvsem finančnim zmožnostim. Pričakovanja v letu 1999? Vsega, kar od njega pričakujem, načrtujem vam res ne smem izdati. Zato bom dejal: da bi bilo vsaj takšno kot njegovo predhodno. Saj ne bom neskromen, če si ob tem želim zdravja zase in ostale moje družinske člane." Zdravko Kočevar iz Šoštanja:"Leto 1988 je zaznamovala ena velika sprememba: rodila se mi je hči in to je zame najpomembnejši dogodek. Ker nisem imel pretirano velikih želja in pričakovanj, bi ga lahko na splošno označil kot dokaj uspešnega. in bi za vse pomenila veliko olajšanje. Sicer si želim umiritve razmer, zlasti v gospodarstvu, da bi vsaj ohranili delovna mesta, pa seveda zdravja zase in za vse." Stanko Flere iz Pustega polja: "Najbolj si želim zdravja in medsebojnega želel veliko razumevanja, moji družini pa veliko zdravja. Ker, če je človek zdrav tudi lažje premaguje težave, ki se utcg zgrniti nadenj^ Blaža Čujež iz Velenja "Letošnje leto si 1 pomnila predvsem po treh stvareh: po tem, daje sin maturiral, da je za njim težka operacija, za vsemi nami pa velika skrb, in da sem sama zelo vneto opravljala izpite na Ekonomski fakulteti. Ostalo mi je še nekaj malega in tudi s tem, upam, da bom uspešno opravila. Zadovoljna sem, da smo v Velenju zadovoljivo rešili kar nekaj stanovanjskih problemov. Za v naprej pa si razumevanja, kar je pogoj za uspešen in prijeten vsakdanjik. Seveda pričakujem, da bodo izvoljeni predstavniki potrdili naše zaupanje in prisjig^lilldfopredku na vsefo^rcfjjih.JJpam in posnt^gJba da bi bili zd#W, rajT)omo le tako srečni in uspešni." Franc Ošep iz Solčave: "Moja velika želja je, da označila kot uspešno. Med dogodki, ki so ga zaznamovali, je gotovo to, daje starejši sin maturiral in bil sprejet na visoko šolo in da sta moja starša praznovala zlato poroko. Posebnih načrtov za prihodnje leto nimam. Želim si, da bi bilo y Topolšici dovolj otrog bi v našem vrtcu imeli tri skupin' tudi mlajši sin lahko?ve likim zadovoljstvom sal na maturantskem pl su. Sicer pa se pridružujem množici tistih, ki si v zadnjem letu tisočletja želijo predvsem zdravja in zadovoljstva." Igor Rogel iz Šmartnega ob Paki:" Zame leto 1988 sploh ni bilo tako slabo, kot sem pričakoval. Lahko bi rekel, da je bilo tudi prelomno. Ob redni službi mi je uspelo poiskati še dodatni zaslužek, da bom lahko v doglednem času dogradil Sem bolj realist in tudi od zadnjega leta v tem tisočletju ne pričakujem veliko. Želim si, da bi ostalo pri tem, kar je, da se ne bi krivulja obrnila navzdol. Zdravje in sreča pa sta ob novoletnih želja nekaj povsem običajnega." Marija Vodovnik iz Šmartnega ob Paki:" O, joj, kaj naj rečem o letu 1988. Če pomislim, je bilo to leto polno izzivov, tudi lepih trenutkov, v službi pa dokaj naporno, sratka, kar zadovoljna Najlepše trenutke Dživela poleti na-ja dopustu s hčerko, nato v koloniji. Sicer pa mi takih ne manjka še pri mentorskem delu mladih raziskovalcev in kot svetovalni delavki pri opravljanju svojega poslanstva. Sem človek, ki od prihodnosti ne pričakujem veliko, da ne bi bila potem prevečkrat razočarana. V tem trenutku me najbolj skrbi moja služba, če mi jo bo uspelo ol<|^it?yfdjo za zdravje zase^ ' imam izreči, tako nima hišo, ki sem jo začel graditi na začetku leta. Res pa je, da si prevelikih J CM 24* Naj dobra volja spremlja pričakovanje prihajajočega leta. CHRriNr Industrijska prodajalna Polzela tel.: 063/70 37130, 70 37131 d.d, I VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 16.11.1998 DO 20.1.1999 Ob nakupu nad 10.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50-tih bogatih nagrad, prva nagrada je otroška soba LEA. Nudimo pohištvo za _ omare vseh dimen4 kosovno spalnic, dnevnih, otroških gfi ^ pohištvo sedežne g^j,^ sob, predsob, pisarn, /„. " i vzmetnice, pohištvo iz masive, jedilnic, kuhinj; v v - leseni del s pultom (brez vgradnih elementov) dolžina 310 cm- ji'1.....'"ffl "i'1'l 'V^ifMrTiTT^MiB IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO Delovni čas prodajalne: pon.pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure Vsi prizadeti v nedavnih poplavah boste ob predložitvi potrdila deležni dodatnega 10 % popusta za vse proizvode GARANT d.d. Polzela. POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI! A E R A UMIVEKZUM< Šaleška 18, Velenje Tel.: (063) 853-267,853-996 (avto salon) Pooblaščeni prodajalec vozil Hyundai ijenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, priporočamo pa se tudi v prihodnjem letu! Želimo vam prijetne Božične praznike, ter srečno, zdravo ter uspešno novo leto 1999 t V^duu un dub/J pbtU gorenje Gorenje Trgovina, d.o.o. 3320 Velenje Partizanska 12 Telefon: (063) 899 13 94 ILLl/uU VAM. V L'i.'L'L UOIIC IK ClilLt! SULČL' V IU2VL7* LL'lVI Vesel(*% Božič Tsi 6vč tttč Vse najlepše in s tem veliko poslovnih in osebnih uspehov v letu 1999 vam želi AVTO CELJE <,,. 8 iveco aaaa aprilia lada 9 SUME PEUGEOT 1 ca 8 u > JL L. E A S i N B LAMPRET LEASING LAMPRET, Francetova cesta 23, 2380 Slovenj Gradec, Tel.: 0602 / 501 - 730 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Seat. Dobitnik treh najvišjih priznanj v svetu - GOLDEN DEALER. Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke podjetja LEASING LAMPRET. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 11. januarja na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom" NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA LEASING LAMPRET" Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: AVTORADIO PHILIPS 2. nagrada: MENJAVA OLJA TER OLJNEGA ČISTILCA 3. nagrada: ZUNANJE TER NOTRANJE GLOBINSKO ČIŠČENJE VOZILA RK Gorenje Do veselja v zadnjih sekundah S sobotnim 11. krogom so v 1. moški rokometni ligi sklenili prvi del prvenstva. Nadaljevali ga bodo 30. januarja, ekipa ne bodo tako dolgo na odmoru, saj bodo že 20. januarja četrtfinalne tekme za slovenski pokal. Rokometaši Gorenja bodo v prvi tekmi gostili TVebnje, drugi pari so: Pivovarna Laško - Termo Škofja Loka, Prule 67 - Velika Nedelja in Ribnica - Prevent. Povratne tekme bodo že 23 januarja. V zadnji jesenski tekmi so Velenjčani gostili vse boljšo ekipo Prule 67 in vse je kazalo, da slovo od svojih zvestih navijačev šaleških graščakov in drugih ljubiteljev rokometa ne bo takšno kot so ga želeli. Zmago so si namreč zagotovili šele v zadnjih sekundah. Zato ni čudno, da je trener Tone Tiselj po tekmi ves zadovoljen dejal: "Najpomembneje je, da smo zmagali. Danes resda srečno, toda dejstvo je, da smo v prvem delu imeli veliko smole, zato je prav, da seje končno sreča nasmehnila tudi nam." V prvem polčasu je bila tekma več ali manj enakovredna, nekaj časa so bili v prednosti gostje za zadetek ali dva, nekaj časa gostitelji, vendar po 30 minutah nobeno moštvo ni imelo prednosti (10:10). Gostje so vseskozi igrali zelo ostro, zaradi česar so si prislužili kar 22 minut izključitev, domači le štiri, in gotovo je tudi to bila tehtnica na stran domačih. Z agresivno igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu in v 43. minuti so imeli že celo štiri zadetke prednosti (17:13), vendar domači še niso obupali. Pobrali so se in z nadvse požrtvovalno igro vplivali na zelo razburljive minute oziroma sekunde tekme. V 52. minuti so izenačili na 19:19, nato še na 21:21, do konca pa je bilo le dobre pol minute. Rokometaši Prul so imeli tako v žepu vsaj točko, saj so imeli žogo in napad, vendar so 14 sekund pred koncem podali v prazno, Velenjčani so hitro izvedli nasprotni napad, Boštja Kavaš je imel priložnost za zadetek, vendar ga je grobo zaustavil gostujoči rokometaš Lubej, zaradi česar si je prislužil diskvalifikacijo, Kavaš pa sedemmetrovko. To je bila četrta za Gorenje, gostje so imeli tri, in še četrtič - tri sekunde pred koncem - je imel Iztok Rozman pravo roko in z natančnim strelom prinesel veselje v dvorano. Jesenski prvak je Pivovarna Laško z 20 točkami, na drugem, tretjem in četrtem mestui pa so Trebnje, Gorenje in Prule s po 16 točkami. Karate "Tigri" drugi v Sloveniji Konec prejšnjega tedna je bil v Murski Soboti božično - novoletni turnir v karateju, na katerem so nastopile reprezentance Italije, Avstrije, Češke, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije, Nemčije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Za slovensko reprezentanco so nastopili tudi trije člani KK Tiger iz Velenja. V katah posamezno sta Arsen Gashi in Željko Banovič osvojila 4. in 5. mesto, v športnih borbah pa je Mladen Stojnič zasedel 5. mesto. V popoldanskem delu so razglasili še najboljše slovenske klube. KK Tiger je za Kranjemosvojil 2. mesto, med mladinci do 21 let pa sta prvi Arsen Gashi in drugi Željko Banovič. Zmaga za Tabakoviča... V soboto, 12. decembra, je bil v Trbovljah 26. mednarodni turnir, ki šteje kot najmočnejši turnir v državi. V vseh konkurencah je na tekmovanju nastopilo 800 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Slovaške, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V dopoldanskem delu so nastopile mlajše, v popoldanskem delu pa starejše kategorije. Na tekmovanju se je izkazal tudi Karate klub Tiger iz Velenja. V letniku 87 in mlajših sta se izkazala naša dva tekmovalca, in sicer Edvin Vejzovič, ki je bil v tej kategoriji najmlajši in zasedel odlično 7. mesto ter Omer Tabakovič, ki je v isti kategoriji zasedel 1. mesto. Mladenu Stojniču je ušlo 3. mesto; premagal gaje namreč odlično reprezentant BIH Samir Mehič. Rezultati: letnik 87 in mlajši: 1. Omer Tabakovič, 7. Edvin Vejzovič; letnik 87 in mlajši: 3. Anita Anušič; letnik 84,85,86:6. Alisa Redič; letnik 83, 82: Željko Banovič, 3. mesto, vse v katah posamezno. ■ B.T. ...in Očka Zelo dobri so bili tudi člani KK Velenje. Posebej Marko Očko, eden najboljših mladih tekmovalcev zadnjih let v Sloveniji, kij tokrat zadnjič nastopil med starejšimi dečki, od te kategorije pa seje poslovil z novo zmago- Mlajši dečki: 3. Zlatko Vučenovič, 5. Rajko Mijatovič, 6. Daniel Mak-simovič, 11. Darko Pavlovič; mlajše deklice: 2. Jasmina Hodžič, 4. Lidija Božič; starejši dečki: 1. Marko Očko; starejše deklice: 9. Barbara Čuješ, 11. Diana Sinanovič. V nedeljo, 20. decembra bo Karate klub Velenje izvedel 4. vsakoletni turnir "eurograf" in tudi z njim obeležil 30 - letnico najstarejše šole karateja v Sloveniji. ■ D.B. KK Elektra Sladka zmaga v gosteh Košarkarji Elektre so z zmago končali letošnje leto. Na težkem gostovanju v Zrečah so z dobro igro, v končnici pa se jim je za spremembo nasmehnila tudi sreča, zmagali z 74:72. "Podpohorci" so znani kot zelo agresivno občinstvo; tudi tokrat niso bili nič kaj prijazno razpoloženi do gostujočih košarkarjev. Najbolj "v nos" jimje šel Rizman, ki je bil glavni krivec za poraz Rogle v Zrečah že lani. Šoštanjčani so tak odnos pričakovali, zato se niso zmedli, zelo dobro začeli srečanje in nekajkrat povedli tudi s petimi točkami. Odločilna v tem delu igre je bila Elektrina premoč pod košema, saj sta kapetan Brinovšek in Črešnik presenetljivo nadigrala izkušena domača centra Beniča iz Zinrajha. Daje bil to eden pomembnejših dejavnikov tekme, se je strinjal tudi eden boljših domačih igralcev Pučniik, ki je proti koncu prvega dela v veliki meri pripomogel k preobratu. Po vodstvu Rogle s 35:30 so se Šoštanjčani znova približali in na odmor odšli le s točko zaostanka - 37:36. V drugem polčasu pa je koš in živce domačinov dodobra načel Božič, ki je zadeval z vseh strani in samo v tem delu dosegel 21 točk od skupno 27. Brez učinkovite pomoči vseh soigralcev pa usheh seveda ne bi bil mogoč. Večji del nadaljevanja sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, še v 18. minuti je imela Rogla točko prednosti (66:65). V napetem zaključku so košarkarji Elektre dovolj natančno izvajali proste mete (Maličevič, Božič, Rizman) in si znova priigrali prednost petih točk (68:73), ki so jo znali zadržati do konca, saj so vsi, tako na klopi kot na igrišču, zadržali mirne živce. S to zmago se je Elektra Rogli maščevala za boleč poraz v 1. kolu. Sedaj imajo Šoštanjčani pet zmag in šest porazov in so na sedmem mestu lestvice 1. B SKL, vendar imajo tekmo manj. Po novem letu čakata Elektro dve zaporedni gostovanji - pri Gorici in Olimpiji mladih. Košarkarji in vodstvo Elektre želijo vsem bralcem Našega časa vesele božične in novoletne praznike ter vse najboljše v novem letu. ■ Tjaša Rehar Plavanje Medalje za Tini in Maji V Kranju je bilo preteklo soboto in nedeljo zimsko državno šprinter-sko prvenstvo. Kar 496 plavalcev iz 18 slovenskih klubov se je potegovalo za naslove državnih prvakov v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Tekmovanje je potekalo v treh delih: predtekmovanje, finale po posameznih kategorijah in absolutno finale. Tudi tokrat so se plavalci velenjskega kluba izkazali. Osvojili so 5 medalj: 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto. Tina Pandža je osvojila zlati medalji v disciplinah 50 m prosto in 50 m delfin, srebrno v disciplini 100 m mešano in bronasto v disciplini 50 m hrbtno. Presenetila pa je Maja Sovinek z osvojeno srebrno medaljo v disciplini 50 m hrbtno. ■ Marko Primožič Izbor najboljših športnikov Športna zveza Velenje in uredništvi Našega časa ter Radia Velenje bodo prihodnji mesec, 22. januarja, na športno - zabavni prireditvi v Beli dvorani razglasili najboljše športnike za iztekajoče se leto. Prav zato so klubi že v začetku tega meseca dobili razpis za najboljše športnike v občini, na podlagi katerega bodo predlagali svoje kandidate za najboljšega športnika, športnico, ekipo, športnika invalida in seveda za priznanja športne zveze. Svoje predloge "morajo" poslati na zvezo do 7. januarja. Na tej prireditvi bo tudi uredništvo Našega časa razglasilo najboljšo športnico ali najboljšega športnika v letu 1998 po izboru bralcev Našega časa. Judo Medalja Simonu Blatniku Na mednarodnem pokalnem tekmovanju Nagaoka 98 je nastopilo 398 najboljših judoistov 50 klubov iz šestih držav, med njimi so bili tudi predstavniki velenjskega kluba. Najuspešnejši je bil Simon Blatnik, ki je pri dečkih osvojil bronasto medaljo, peti je bil Rok Drev in sedmi Miha Zorman. Prav tako bronasto medaljo je v članski konkurenci osvojil Matjaž Leške, Tomaž Vasle pa je bil sedmi. Za tem je bil v Celju tradicionalni novoletni turnir za dečke in deklice, na katerem je nastopilo 180 tekmovalcev in tekmovalk iz slovenskih klubov. Za velenjski klub je bronasto medaljo osvojil Rok Miklavžina, peto mesto sta delila Simon Blatnik in Dani Majstorovič, sedmo pa Miha Zorman, Rok Ovčjak in Nejc Miklavžina. ■ Jože Krajnc Šah - Matku novoletni pokal Na novoletnem turnirju, ki gaje v nedeljo, 20. decembra organiral SK Šoštanj, seje zbralo 44 tekmovalcev iz Šaleške doline in okolice. Odigrali so 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2 x 15 minut. Zmagal je Milan Matko (ŠŠp Velenje), ki je zbral 7.5 točke. Sledili so mu: 2. Dušan Brinovec (ŠK Žalec, 7), 3. Ivan Kovač (ŠK Šoštanj, 7). Tako so igrali Državno prvenstvo v malem nogometu Maribor prvi prvak S finalnim turnirjem so prvoligaši v nedeljo sklenili prvo zimsko ligo v dvoranskem malem nogometu. Prvi naslov državnih prvakov so osvojili gostitelji, enajsterica Maribor Teatanica, ki so v finalni tekmi premagali SCT Olimpijo z 9:6, čeprav so Ljubljančani vodili že s 5:1. V tekmi za tretje mesto je v primorskem derbiju Koper po izvajanju najstrožjih strelov premagal Primorje z 9:8. Nogometaši velenjskega Rudarja so nastopili slabše kot v predtek-movanju. V predtekmi so igrali s Koprom neodločeno 3:3, dvakrat je zadel Jernej Javornik in enkrat Grobelšek, nato pa s kasnejšimi zmagovalci Maribor Teatanicom izgubili kar z 0:6 in tako je bil zanje sklepni del končan predčasno. S tem so tudi rudarji sklenili jesenski del sezone, priprave na drugi del pa bodo začeli 15. januarja. ■ vos KMN Sportklub Velenje Proslavili desetletnico KMN Sportklub Velenje letos praznuje 10 - letnico uradnega delovanja. Ob tej priložnosti je izvedel dve eksibicijski tekmi. V prvi so gospodarstveniki Velenja s 5:2 premagali slovenske športne novinarje, v osrednji tekmi pa sta se pomerila Sportklub, ki je bil državni prvak 1994 in pod-prvak 1995, ter večkratni državni prvaki in najtrofejnejši slovenski klub Branik Talci iz Maribora. Z zadetkoma Huselje in Tomažiča so gostitelji in slavljenci sicer povedli z 2:0, gostje pa so v drugem polčasu preobrnili izid in na koncu zmagali s 3.2. Po tekmi je bila v klubskih prostorih svečana seja, na kateri je Sportklub prejel priznanja Športne zveze Velenje, Medobčinske nogometne zveze Celje in kluba Branik Talci, posebne plakete Sportkluba pa so prejeli prvi predsednik Pankracij Semečnik, drugi Roman Terglav (posmrtno) in sedanji predsednik Boštjan Aljaž, ki je obenem predstavil delovanje kluba. Jubilanti (foto:vos) Športnik -športnica novembra Danes objavljamo zadnji kupon za izbor športnika alt športnice novembra. Doslej niste ravno blesteli s številom izpolnjenih in poslanih kuponov, zato se lahko bolj potrudite v naslednjih prazničnih dneh. Doslej je največ ktipnov dobila Katarina Srebotnik, glasovali pa ste tudi za Jelko Kokol, Branka Bedekoviča in Borisa Kališka. Odločitve o športniku ali športnici novembra še ni, zato izkoristite zadnjo možnost. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. r:---------------------1 i Športnica - športnik novembra i i i 1 Glasujem za športnico(ka).................................................. | ji I J| Naslov glasovalca............................................................ i 1 i .............................................................................................. i i-----------------------1 mmmm^mmtmtmmmmmmmmmmmmmKma^am^^mtmmmmmmmtjtmmmmmmmmmmm^^^^mmmmiimmmmKmmmammtm^^^KmmmmaKmt^m^^K^mammB^m Prva SRL moški, 11. krog: Gorenje-Prule 97 22:21 (10 :10) Gorenje: Matovič, Bedekovič 9, Kavaš 3, Plaskan 3, Kimčenko 1, Oštir, Sovič, Tome 1, Rozman 4, Cvetko 1, Gavriloski, Lainšček. Slovenski rokometni pokal, ženske, četrtfinale, povratna tekma: Robit Olimpija - Vegrad 27 : 13(14:4) Vegrad: Tadič, Čosič, Jukič 3, Dešman, Perše, Nojinovič 1, Krajnc 7, Ibralič 2, Gradnik, Štem-berger. Prva tekma Vegrad - R. Olimpija 13:28 Prva B SKL, 12. krog: Rogla Atras - Elektra 72:74 (37:36) Elektra: Brinovšek 9, Ko-vačevič, Rupreht, Rizman 19, Memič, Božič 27, Divjak, Repinc, Maličevič 6, Zupane 2, Klepec, Črešnik 11. Športnik meseca oktobra - Boris Kališek Premalo spodbud za domače Nogometni klub Šmartno ob Paki je letos praznoval 70-letnico delovanja. TVadicija in srčna igra junakov, ki so se podili za usnjeno žogo po zelenem polju, je spodbudila mnoge tamkajšnje fantiče, da so se tudi sami poizkusili v nogometnih veščinah. Boris Kališek, zadnji mož v obrambi sedanje članske ekipe Es-oteckŠmartno, ni bil pri tem nobena izjema. Predvsem po zaslugi prijateljev sem se odločil za igro. "Vsi so igrali nogomet, in če sem hotel biti še naprej njihov prijatelj, sem se jim moral pridružiti. Postalo mi je všeč, še vedno mi je, zato vztrajam. In vztrajal bom, dokler bom Boris Kališek sposoben ukvarjati se s tem športom," je začel pogovor o svoji nogometni poti Boris Kališek, po izboru bralcev Našega časa športnik meseca oktobra. Čeprav mu igranje nogometa danes reže kos kruha, je prepričan,da kot domačin za svojo ekipo igra s srcem in dušo. "Na tekmah poskušam narediti vse, da bi bil rezultat za nas čim ugodnejši. Vedno nam to ne uspe, a zmage in porazi so sestavni del življenja. Razočaranje je seveda največje takrat, kadar po nepotrebnem izgubimo, sploh pred domačim zvestim občinstvom." Mnenju, da dobro ni nikoli dovolj dobro, sploh takrat, ko beseda nanese na razvoj nogometa v kraju pod Goro Oljko, se pridružuje tudi Boris. Prepričan je, da bi lahko dosegli še višjo raven kot jo imajo danes. Možnosti so, sploh če bi temu sledila organiziranost in izbor igralcev. "Mislim, da se z domačimi igralci premalo dela, deležni so preskromnih spodbud v primerjavi z drugimi. Zavedam pa se, da so zahteve in pričakovanja pokroviteljev eno, in daje sodelovanje v drugi slovenski nogometni ligi za upravo in Šmartno kar velik zalogaj." Njegovi nadaljnji načrti? Mogoče tekmovanje na višji stopnji z drugim klubom, ali (če lahko) tudi s enajsterico Šmartnega. A, se boji, da bi za kaj takega najbrž morali vsi skupaj pokazati več profe-sionalizma kot ga danes. "Rad bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame. Želim jim sreče in zdravja v prihajajočem letu. Ljubiteljem nogometa pa obljubljam, da se bomo poskušali še bolj potruditi, doseči še boljše rezultate," je sklenil pogovor Boris Kališek. ■ tp ABITURA Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKUC - PRODAJALEC (vpis v 1. in 2. letnik) ■ EKONOMSKI TEHNIK Vsem svojim nekdanjim, sedanjim in bodočim slušateljem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. V novem, 1999. letu pa Vam želimo veliko sreče, zdravja in šolskih uspehov! Abttura d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 453-558 in 453-559 S ZlATARSTVO GOJKO ŠERBEC v t Prešernov trg 9, Šoštanj tel.:063/881-149 Hvala za zaupanje! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA, d.o.o: EFENKOVA 61, 3320 VELENJE TELEFON: 063 861-059, 862-115 TEL./FAX: 063 861-072 DNEVNA IN GENERALNA ČIŠČENJA POSLOVNIH OBJEKTOV IZPOSOJA STROJEV, SVETOVANJA, PREVOZI PRODAJA ČISTIL, PRIPOMOČKOV IN STROJEV V TRGOVINI NA GORIŠKI 46 V VELENJU (BLAGOVNICA DOLINA), tel.: 063/852-593 Int. 212 Želimo Vam vesele božične praznike. Naj srečni dnevi stkejo vam uspešno leto 1999! Vsem, ki ste nas izbrali in nam izkazali zaupanje, bomo tudi v bodoče stali ob strani s skrbnim upravljanjem vaših stanovanjskih objektov. Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi zamenja sreča tiha... letAauaciiu JLiHliliU ie-fci.auacljti IdAIL: L&SV ViHlU ULUli Lifctic oineu vila ČUiUUU Ultiic ZililJii:^ d.o.o. I VELETRGOVINA IN STORITVE Spodnja Rečica 14, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 063/833-233, 833-J77, Fax: 063/833-381 (HV/JC/U//) strankam, xc< . zaAoa^u//emo za/ za///>