^danrazeJ sob* nadaH to pramikoT. wad d*Jy ^ T. ..j.- ind HoMU Sunday' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprtvnliki prostori: 2«f>7 South I.uwndale Ave. Office of Publication: 1687 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 -TEAR XXXVIII Ctm litis )• $8.00 ffg^'^'sffs sl^rv0^? chicago 23. ilu četrtek, is. aprila (april id, 1946 ?tan<» for mailing at apecial rtte of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, tuthorlzed on June 4, 1919. Subscription SS.00 Ysarly ŠTEV.—NUMBER 77 | podprl Rusijo na ijj varnostnega sveta ibata o poljski pritožiti proti španskemu režimu JNFERENCA PER-ZIJSKIH VODITELJEV ^ York. 17. apr.—Nova si-f svetovnih zadevah, ki je ob-Ujnika organizacije Zdru-, narodov, je posegla v spor , Sovjetsko unijo, Ameriko Veliko Britanijo zaradi per-ga vprašanja. Tajnik je e Lie, ki je podprl Rusijo aracijo, da se mu zdi brit-Mneriška zahteva, da mora ijsko vprašanje ostati na nem redu članov varnost-, sveta Združenih narodov, galna. Deklaracija je bila uta ameriški in britski dele- ^adi Liejeve intervencije je uostni svet zaključil sejo. ovan je bil odbor veščakov. .jiu je bila poverjena reši-[tehnikalij, nanašajočih se na tfjgko vprašanje. Interven-je bila nekaj novega v za-politike moči. Lie, bivši ški zunanji minister, se je oblasti, katerp je dobil .eprezentantov 51 držav, ki njo organizacijo Združenih dov. On se sploh ni posve-s predstavniki prizadetih in s svojo potezo je pretil Ameriko in Veliko Brije dejal, da ne vidi nobe-razloga, zakaj naj bi per-i vprašanje ostalo na dnev-j kar sta Rusija | sklenili dogovor, nakar je Bja umsknila pritožbe. So-unijo je podprl tudi Bonnet, francoski delegat. |je dejal, da bi bil ustvarjen iren precedent, če ne bi varni svet vrgel perzijskega, anja z dnevnega reda, ker erzija umaknila pritožbe. okret na seji varnostnega je spravil v zagato Ed-R. Stettiniusa, ameriške-elegata, in Alexandra Cado-i. britskega delegata. Štetje dejal, da obžaluje, ker delegat Andrej Gromvko lja pri zahtevi, da se perzij-vprašanje vrže z dnevnega "Moja vlada," je dejal, duje samo en cilj in ta je nitev obligacij na podlagi rja Združenih narodov." omvko je odgovoril, da v opazkah označi stvari po Bih in ne pričakuje od Stet-razumevanja, ker se je ovedal logiki z namenom, da ■Ijia debato o takozvanem "jskem vprašanju, »ni sveta se bodo danes po-jo sestali na seji. Pred nji-tK) nov problem — zahteva Me. naj države v okviru narodov pretrgajo di-"»tične odnošaje s Španijo, jeiim diktatorja Franca o-»vetovni mir. Pritožbe režimu je predložil Jr Oscar Langerpoljski r,n- Partija. 17. apr. — ** Q-vum es SalUneh je m- da je poslal reprezen-Tabriz, glavno mesto LT ^'erbadzan. kjer «t te P* ' voditelj, te province, [aonferenci bo razprava o re-"'^bsd/.nskegs vpraša- b* "».nister Ahmed Ahma- Umllbodo v,i p*^- I*i, v' d«wtirall iz * *> ruKke in britake ivW r,le Pml* »■ 1*1. ^^J^aiko sodili. i. o dve *v Madridu ^'Ja. 17 aprila — «*»pMirala V sre-, JjJ J* ubila dve ** J" Ms ranjena. Grčija zahteva kos Bolgarije Urad sveta zunanjih ministrov v zagati London. 17. apr.—Plaz zahtev in protizahtev teritorij alnega, e-konomskega in finančnega značaja poplavlja urad sveta zunanjih ministrov v Londonu. Zavezniške in bivše sovražne države hite s svojim delom, da ga dovrše pred konferenco zunanjih ministrov Velike Britanije, Rusije, Amerike in Francije, ki se bo vršila v Parizu. Grčija je poslala noto z zahtevo, da mora dobiti kos Bolgarije. Njen tek se je povečal po splošnih volitvah, pri katerih so zmagali monarhisti. Nota na-glaša, da mora Grčija dobiti kos tolgarskega ozemlja v interesu svoje varnosti. Pozabiti se ne sme, da je Grčija v bistvu pro-tektorat Velike Britanije, dočim ic Bolgarija pod sovjetskim vplivom. Grčija je tudi namignila, da hoče anektirati južni del Albanije. Gotovo je, da bo Grčija dobila Dodekaneške otoke, ki so pod Italijo. Ameriški državni tajnik Byrnes, britski zunanji minister Be-vin, ruski zunanji minister Mo-lotov in francoski zunanji minister Bidault bodo razpravljali o zahtevah, ko se bodo aestali na konferenci. Oglasila se je Ru-. unija iLjwiht^va da moxa do-,.ti odškodnino $3(W,000,000 od Ogrske za škodo, katero so povzročile ogrske čete v Transilvaniji potem, ko se je Rumunija postavila na stran zaveznikov. Doznava se, da predlagana pogodba za Italijo določa znižanje italijanske armade na 200,-000 mol Nove komplikacije so nastale med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo, ker je Moskva predlagala, da morajo pogoji sklenjenega premirja s Finsko ostati v veljavi po podpisu mirovne pogodbe. Domače vesti , Poaor, društveni tajniki in predsedniki! New York.—Ker prične prihodnji četrtek zborovati konferenca tuna njih ministrov Amerik«. Anglije. Francije In Rualje. na kateri bo lahko padla kocka glede bodočnotii Trata ln slo-venskega Prtmorja ter Istre. LOUIS ADAMIČ in ZLATKO BALOKOVICH v Imenu Združenega odbora apelirata na VSE jugoslovanske organitacije v te) deželi. n*J NEMUDOMA polile, jo telegrame državnemu tajniku Byrnesu in tajništvu sa sestavo mirovnih pogodb v Londonu, v katerih naj Jih urglrajo, naj v Interesu mir* ln pravičnosti podprejo jugoslovsnsko teto aH sahteve glede Trtia in njegovega salad j s. Ta apel velja tudi sa vsa društva ln druge lokalne organiaacile. Ker Je konferenca tuntnJih mlnltirov pred durmi in no preostaja nobenega časa. so društveni uradniki prošenj. kakor tudi drugih organise-clj—narodnih domov, sadrug ln kulturnih ustanov—. naj ne čakajo seje. marveč naj- PRED* SEDNIK ln TAJNIK TAKOJ ODPOSUETA PRIMEREN BR-ZOJAV v Washington ln KA-BLOGRAM v London. Naslov dršavnegs tajnlks. ki odpotuje najkasneje v torek v London, trolo vojaških grup, ki so še mečne kljub porazu. Politične maiine so uspešno funkcionlrs-le, čeprav so nekateri voditelji v lečah kot vojni sločlncl. Ljudje, ki so bili prizadeti v čistki vojnih zločincev, so poakr-bett ta izvolitev svojih pristašev, Nacionalisti, ki so tolkli po vojnih bobnih v letih japonske Agresije, so dobili veliko število sedežev v parlamentu. Sedanja vlada, katere pred-«ednlk ie Kljuro Šidehara, gku-Hn ostati na krmilu. Politični ^»mzovalci sn prepričani, da bo Širleharu pridobil vodilne konservativce na svojo stran, Mol-no.it je, da bodo člani zavezniškega svetu rszprsvljgli o Izidu Inponskih volitev, ko se bodo se-stslt na seji prihodnji teden. Hoover hladno iprejet v Belgradu Belgrsd, 17. spr,—Bivši ame-rlškl predsednik Herbert Hoover, ki študira kot načelnik pogubnega Trumanovega odbora živilsko situacijo v Evropi, je bil hladno sprejet, ko je dospel v to mesto. Titova vlada je poslala trgovskega podmlnistra na letališke, na katerem je pristalo Hoover jevo letalo. Noben jugoslovanski list ni omenil članov Hooverjeve misije in da so bili uradno povabljeni, naj obiščejo Belgrad. Hoover je potem odle-tel v Atene, Grčija, kjer bo ostal konferenci so govorniki nsgla- blaga v Jugslavijo v tem in prl-šuli, iu bodo unijo igrale važno hodnjem letu, zaeiio ps naglaša-vlogo v demokratizaciji Nem- j j0, da Je Jugoslovansko ljudstvo čije. doprineslo ogromne žrtve v živ- Psris, 17. spr .-John Hynd,1 U»nJiH in materialu m s tem prl-načelnik brltske delegacije na I pomoglo k zavezniški zmagi. Iz britsko - francoski premogovni tegs razloga naj UNRRA še na- nekaj dni, nakar bo odpotoval v konferenci, Je priznal, da imajo skupino ljudi, ki poseduje 80% bogastva dežele in reže kruh ostalim 99% prebivalstva. Toda med strankama, ki kaj "štejeta," ni druge razlike kot v Imenu; obe govorita lati jezik, obe zastopata iste ekonomske interese, obe sta korumpirani do mozga in oble stremita za istim ciljem. Kar se manjšinskih strank tiče v Illinoisu ali na splošno, ne št* jejo nič—danes faktično še veliko manj kot kdaj v preteklosti. Možne isjeme do neke meje so Wisconsin, New York, Reading, Pa., in Bridgeport, Conn. Ampak to so le majhne oaze v veliki politični Sahari. Dokler ne pride do kakšne politične regrupaclje, do ustanovitve nove masne delavske ali ljudske stranka s programom demokratičnega socializma, toliko Čagg bo v deželi še vladala politična Sahara, toliko časa bodo volitve v okviru starih kapitalističnih strank le—dtetje nosov. * Kot rečeno, smo v Illinoisu zadnje dni imeli primarne volitve. Enake volitve Imajo denes tudi po vseh drugih državah Unije. Ni bilo vedno tako. V starih "dobrih" Časih so politične stranke sestavila svoja kandidatne liste da svojih konvencijah in jih predložile volilccm Ker pa do kandidature ni mogel priti nihče drugi kot le oni, katere so izbrali strankini bossl, je pokojni Robert La Follette pričel v Wisconsinu propagirati idejo primarnih volitev, pri katerih naj volile! postavijo kandidata- In tako je Wisconsin dobil tak zakon in tej državi so sledile tudi vse ostala. V teoriji je ta reforma videti zdrava, kajti v teoriji pomeni raz-tegnitav politične demokracije. V praksi pa je stfeda drugače, kakor marsikaj drugega, V praksi imajo politični boss! še vedno glavno besedo pri sestavljanju kandidatnih list. Kogar mestna, okrajna ali državna mašina te ali druge stranka "indorsira," tisti navadno tudi prodre pri primarnih volitvah in pride na glasovnico pri končnih volitvah. Tako je v Chicagu, tako je v Illinoisu, tako je na splošno povsod. So seveda izjeme in sem pa tam se zgodi, da pri primarnih volitvah prodre tudi kandidat, ki nima zaalombe pri političnih bos* sih. pri strankinem aparatu. Ampak v Chicagu ln Illinoisu ne poznamo teh izjem, kakor tudi ne na splošno drugod. "Pri nas" odločuje Kelly jeva demokratska ln Greenova republikanska mašina, ki sta enako korumpirani, enako reakcionarni, enako protiljudski. Tako je bilo tudi pri zadnjih primarnih volitvah. Na listi demokratske stranke so bili nominirani oni, ki jth ja postavila mašina; enako se je zgodilo v republikanskem taboru. Vsi so seveda— 'safe and sound" , .. Kot je v Chicagu—in še marsikje drugje—navada, tako so bile tudi zadnje volitve korumplrane do kosti. Kot smo slišali iz ust človeka, ki je sam član Kellyjeve korumplrane mašina, je "bilo denarja kot toče." Glasove so kupovali jx> pet dolarjev, kar ja dva, tri dolarja več kot je običajna cena. Seveda pri obeh kapita listtčnih strankah, Važno vlogo so igrale tudi nllonske nogavice! Za ženske je to danes velikanske važnosti—nylon stockings! V trgovini jih ne dobiš, marveč le na črnem trgu in pri—koneilma-nih! "Ward heelerji" ao ba)e dobro založeni s njimi, po izjavi istega rojaka. "Hell, pri nas (v stari Avstriji") ne dobiš drugje ntlonskih nogavic kot pri aldermanu .. moja hči jih je dobila šest parov .. Nllonake nogavice in glaaovi po pet dolarjev ... Pa pravijo, naj se Balkanci pri naa uče demokracije? V Titovi Jugoslaviji bi take "demokrate,11 kt kupujejo in prodajajo glaaove, pometali v ječe kamor tudi spadajo. Človek, ki je pripravljen prodati avoj glas sa dolar ali za nllonake nogavice, bt v nobeni količkaj pošteni družbi ne imel pravica do glaaovnice. še manj pa oni, ki kupuje glaaove in kateremu je glaaovntca navadna k rama raka roba. V vsaki pošteni demokraciji bi oba izgubila driavljanako pravico, kar ja na pojmujeta nič drugače kot pojmuje svinja korito in bi bila povrhu tudi kaznovana, Toda vrnimo ae še k primarnim volitvam Primarne voUtve. pri katerih mora volilec naznaniti, h kateri atranki pripada, ao velika farma. Tak volilni zakon Imamo v 1111 noteu in kolikor nam )e znano tudi večinoma po vseh državsh. Taki volilni zakoni so prav tako v prilog političnim boaaom ln ko-rumpiranim maštnam kot je bil *iari način sestavljanja kandidatnih tlst na konvencijah Politični kramarji lahko take primarne volitve prav tako mani- nandno spoeobnoet BOLNIŠNICA. SANS. RELIF-N A IN POLITIČNA AKCIJA Pittsburgh. Pa. — Vsaka širša narodna akcija je povezana z raznimi proMemi. Prvo, kar je neobhodno potrebno, je stvarna ocena položaja m važnost akcije, temu sledi praktična mobilizacija ljudskih sil za Izvedbo točno določenih nalog ali programa. Ako je ocena pravilna in ako stoji za to oceno lakrenoet, tedaj je zasi-guran gotov uspeh. Kampanj* » zgraditev MLADINSKI BOLNICE v Sloveniji je tako važnega pomena, da je treba glada tega izraziti vse kar se komu zdi, da bo pripomoglo do konstruktivna razprava o bolnišnici, o zbiranju relifne pomoči m politični akciji, kajti to so po mojem mnenju važne in neločljiva točke in glavni predpogoj za uspešno kampanjo. Takoj, ko jc bila sprožena hvalevrsdna akcija, da ameriški Slovenci zgradijo MLADINSKO BOLfflfCO v Sloveniji, da se v ta namen zbere 150 tisoč dolarjev ln več, sam stvar odobraval ih razmišljal, če bo u vsota z* dostna, da se bi tako institucijo moglo opremiti z vsemi potreb-rtimi aparati m instrumenti in Če bo naš novi projekt v dobri Harmoniji z zdravniškimi načrti in sličnimi institucijami v stari domovini. Lepo in prav je, da ameriški SloveAd izročijo dar trajna narave, da bo pričal in izražal naše tople simpatije poznejšim rodovom. Toda fko se računa na trajno veljavo, potem mora biti tis projekt dovolj velik, da bo odgovarjal tudi nali politični dozorelosti, da bo govoril o zadržanju ameriških Slovencev v dobi mad 1941 — 1946 in 1946, dploh dokler ne bodo vsi deli slovenske zemlje vrnjeni ljudstvu, ki ja tam prebivalo in krvavelo cela stoletja. Kadar mislimo na trajnost projekta, na smemo pfezreti Važnega dejstva, da bi moral na vsak način izražati tudi naše finančne sposobnosti, predstav-Jati bi moral gotov, a ne pre-majhan odstotek našega skupnega bogastva in števila ameriških 81ovencev. Skupno bogastvo ameriških Slovencev se zrcali v blagajnah bratskih organizacij, slovenskih domov in klubov po naselbinah, dalja v lokalnih društvenih blagajnah, v kulturnih in političnih ustanovah, poleg pa neusahljiv vir v srcih naših požrtvovalnih itaož in žena, ki so v vseh dosedanjih akcijah dokazali, da aa zavedajo svoje odgovornosti in ao vedno izpolnili vsa, kar se ja od njih zahtevalo. Torej skupno bogastvo ameriških Slovencev predstavlja ogromno vsoto. K temu je treba dodati še poli tičrto pojmovanje ameriških Slovencev, ki se bo odražalo velikosti tega projekta in naši rellfnf ln politični akciji, dokler bo potreba to zahtevala od nas. Vsako nepravilno zadržanje odgovornih faktorjev, bi utegnilo kvariti lice našega narodnega spomenika. In baš iz tega'raz-loga ja potrebna resna diSkuzija potrebna zato, da se naredi vse najboljše, da dokaftemo, da smo opravičeni do trajnega priznanja. Prepričan sem, da je glavn odbor SANSa zadovoljen z od zivom ameriških Slovencev. Mi slim celo, da smo jih prijetno iznanadili s hitrim odzivom, kar dokazuje, da gojimo globoke Himpat.tr .1., našega se zavedamo nujnosti Usllfne ln politične akcija, obenem pa smo tudi izrazili nafta finančne sposobnosti, naše organizacijske možnosti In voljo do vsega, kar smatramo za dobro In nujno, da aa ureanlčijo nade In stoletne sanje našega alavnega naroda, ki ni nikdar obupal niti pred najtežjo oviro Lapa je vsota, katero so ameriški Slovenci In Slovenke zbrali sa to plemenito avrho, toda 1 aba WMWW v poštev našo ft razvije politično in relilno kampanjo, kadar se odloči. Tako tampan jo je treba razviti sedaj. Sredstva in moči so na razpolago in ae bodo v odločni kampanji sile j>ojačale in razvile, ker se bo vsak zavedal, da sedaj agamo račun naše politična dozorelosti, da bomo s ponosom ah ko rekli, da smo se tudi mi v Združenih državah naučili nekaj iz klasične in krvave borbe nadegi naroda, ki je bil do tega časa navadno nazivan za narod ponižnih hlapcev. Pravilna Mena nam diktira ezjpogojno akcijo za MLADINSKO BOLNICO pod okriljem SANSa, energično in dosledno politično akcijo v okvirju ŽOJ-SA in zbiranje relifne pomoči pod vodstvom American Committee tor Jugoslav Relief Izgovori, da se Slovenci sami trudimo na politični fronti, da Saj sedaj delajo drugI, so zelo nevarni in bi lahko prinesli slabe posledica. Vsak popust na politični fronti bi škodoval SANSu in ihladi federativni ljudski republiki Jugoslaviji. S tem pa se bi celo izneverili sprejetim prtoctoOfo SANSa ih tanjam ameriških Slovencev, ki ot, Anton Šoka!, Martin Plut, Andrew 6or-janc, Anton Jankovich in John Gorjanc. Torej ti bodo obiskali vse trgovce, obrtnike itd. Prosimo naše trgovce in obrtnike, da jhtt greste na roke in da prispevate po svojih močeh. Ako darujete $100 ali Več, boste posuli čtshti člani mladinske bolnišnice v Sloveniji. Ako darujete manj kot stotak, pa podporni člani. Pomnite, da bodo vsa imens odposlana v Slovenijo, katera bodo pričala velo požrtvovalnost ln zavednost še poznim rodovom v stari domovini. Vsa naša društva, ki spadajo pod področje naše podružnice, so bila obveščena s posebnim pismom glede te kampanja. Prosimo in upamo, da se boste tudi to pot odzvali s primernim darilom za mladinsko bolnišnico. Vemo, da ja veliko društev, ki so že veliko prispevala v pomoč stari domovini v preteklosti, upamo pa. da ne boste pdrekH svoja pomoči aedaj, ko gre za mladinsko bolnišnico in ponovno prispevali po svojih močeh Vsak dar je dobrodošel* Prav tako prosimo vse profesionalce, to je slovenske zdravnike, advokate in druge, da se zavedajo krvi svojih slovenskih mater in prispevajo po svojih močeh za ta človekoljubni natpen Prav tako so porvsns naša slovenska podjetji fti bančni savodt, la SANS je dokazal, da lahko njegovo herojsko borbo, katera1 store svojo dolžnost nftnice. TO bo najlepši dar naši rojstni domovini, ki ga moremo dati ameriški Slovenci. Vsa imena prispevateljev bodo objavljena v naših slovenskih ča sopisih. Kakor naša podružnica, tako so šle tudi ostale elevelandske podružnice na delo v tej kampanji in tako bp obiskan sleherni slovenski rojak in rojakinja v naši metropoli. Torej Slovenski Cleveland, pokažimo v tej kampanji, da nam je naša slovenska deca v Slovenci pri srcu in da ji Želimo pomagati v kolikor pač moremo pomagati. Stoiimo vsi svojo dolžnost in naš cilj bo dosežen. Torej kdo bo prvi, ki se bo odzval v tej kampanji s stotakom ali več? Na delo, slovenski rojak in rojakinja! Odpri srce, odpri roke in otiraj nedolžnim bol nlm otrokom solze! Za podružnico 48 SANSa: JFD, tajnik. iMRT ČLANA SNPJ De Pne, IlL—Narava se prebuja in sadno drevje je sedaj ha j lepšem cvetju, ptički žvrgo-le in naznanjajo zeleno pomlad —pomlad že prišla bo, aH Tebe med nami ne bo, ker Te bodo djali v to črno zemljo ... Ko zamislim v to žalostinko, se spomnim našega nepozabnega brata, nadzornika društva 59 SNPJ, Franka Grilca, ki smo ga pokopali dne 30. msrca t. 1. na slovenskem pokopališču v De Pueju ob veliki udeležbi znsn-cev, prijateljev, sorodnikov in Članov dveh društev. Pokojni Frank Grilc je spa dal k društvu 59 SNPJ in št 130 ABZ. kateri sta skupno sodelovali prt pogrebu m mu kupili vence svežih cvetlic. Članstvo teh društev se ja udeležilo pogreba s tremi zaetevami in izvoljeni ao bili pogrebci ter straža ob krsti, menjajoča ae po dva člana vsaki dve uri podnevi in poitoči. Po izvršenih obredih je naš predsednik Vincent Omsfhen preči tal nagrobni govor pri odprtem grobu v znak sožalja in smo oddali naš zadnji brataki poadrav. Da ja bil pokojnik zale priljubljen, ao pričali številni venci in velika udeležba pri pogrebu. Pokojni brat Fr. Grilc je za- tisnil svoje oči za vedno 27 ca v bolnišnici Sprim, v m- Podlegel j. M precej let. Ko pa je pred«! mi leti zbolel za leznijo in pljučnico, * stara bolezen ie bolj ulto, la in postajal je vedno šit čez nekaj dni pa je šel v b«. rtico, od kjer so ga pripelji tvega. Rojen je bil 18. oktobri u v vasi Sidrgž, občina Cerklje, Kranju na Gorenjskem V A» riko je prišel 1. 1909 v Ogl JJJ- J£»m Je Prestopil k dr 95 SKPJ, 1. 1912 pa se je s Terezijo Barbič, ki je pr vasi Cerklje na DolenjskerTrJ koj po poroki sta se preselila, De Pue, kjer sta bila ves delavna za društvo. I Pokojnika bomo vsi poo.v najbolj pa žalujoča soprogi režija, štirje sinovi inH Rosia. Bil je dober in oče ter lepo vzgojil svojo žino. SpaVaj sladko, brat! imenu društva izražam glo aožalje Užaloščeni družini! John Zugich, taj. št. 59 S: IŠČE BRATA čklcago. — Podpisana izvedeti za mojega brata fti Andreasicha, ki je odšel okrog 20 leti v Argentino, oglasil se ni že od 1931. Te ce veljajo predvsem rojakom | Argentini. Ako je mogoče mu znano, kje se nahaja brat, ga prosim, da mi spor ali pa naj se sam javi. Josephine Koren. 1850 W. 23. St. Chicago 8, 111. zveze za rekonstrukcijo Juga vije. Pričetek seje ob zvečer v Jugoslovanskem narskem klubu, 236 W. 40t Namen te vsžne seje je seza niti člane Ameriške zveze zi i konstrukcijo Jugoslavije i pi prve konvencije te organii cije, katera se je vršila v troitU od 30-31. marca. NewyorSki delegati bodo ročali o bodočih načrtih A ni ške zveze za rekonstrukcijo, goslavije. Ti delegatje so: Jfl Gerlach, dr. L. Diomand. Milson, G. Spanis in John Ct venka. Vabljeni ste, da pridete slušat poročilo o bodočih m tih zs rekonstrukcijo od voj porušene Jugoslavije. Odbor- SEJA fcRUfttVA~155 8HPJ Oglcefrf' 111.—Članice drutt 155 SNČJ so vljudno vablji da se udeleže seje, ki se bo šila v pondeljek, 22. apnU; četek ob sedmih zvečer. bils prestavljena vsled nočne nedelje. Prosim.*« deležite v velikem Številu, bomo imeli na dnevnem r več važnih zadev v korist < Štva in jednote. Želim vsem sele velikonočne praznike spelo prepozno za objavo v do.—Ured.) Antoni* Šimenc. Ujnic* POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. 111. - Sorodni* Evrope išče Josefs je nekdaj živel na 190 ^ Park West. Chicago. C obnovljeni tovarni zviša-I presegli predvojno proiz-o Že v septembru lan-leta se jim je posrečilo predvojno proizvodnjo },av decembru lanske-že za 8.50%. Sedaj se vinkovške tovarne za •ipravljajo na tekmova-[vsemi tovarnami za kožč bvi in to ne samo, kdo bo 4a izdelal, ampak kdo bo iljao kakovost in več pri-fna času, v materialu in ke-ah. Ob koncu januarja tio ieljene nagrade delav-namešcencem za marlji-žrtvovalno delo. Vsakdo 1200 dinarjev. Delavci in enci so soglasno sklenili, (te nagrade v skupnem 180,000 dinarjev dali kot oljni prispevek otroške-vetišču v Vinkovcih. sindikati delav-namesčencev Ju-krajine in Trsta »tirajo proti cepit-ivskih organizacij norska delavska enot-i objavila vsebino protes-je v Rimu predal Itali-I konfederaciji dela pred-tržaških Enotnih sindi-irino Solieri proti raz-udelovanju Julijskih dv in njihovi preorgpni-|v Delavsko zbornico Tr- lica Enotnih sindikatov fjuje svoj protest z nasledstvi: Enotni sindikati ili iz slavne organizacije «ka enotnost" kot borbe-stvo proti fašizmu in iu okupatorju. V svoje ljučujejo ogromno veči-ivstva Julijske Krajine, |pa Trsta, ne glede na st. Julijski sindikati so »novljeni z določeno na-razbijati enotnost delav-treda. To so pravi "ru-»indikati, ki jih vodi rein podpirajo veliki kapi-Trditev, da so Enotni fti slovanski, je velika laž. P37 organiziranih članih [pokrajine jih je 32.580 sa-"rsta. od teh 70 odstotkov nov. , m li sindikati hočejo ostati ni ^ Italijanske konfe-dela in od Central sindikatov v Belgradu »**el>nih skritih cilje*. * vsem za sindikalno* t. Ci' bi se italijan-JT!ci vključili v Italijan-*Meracijo dola, bi imeli ženski m hrvaUki delav-Pravico pristopiti k bel-organizaciji. S tem bi "•ivecji razdor ne le na m' u,mver tudi na na--I.'' Julijska Kralj1^1!8 sP(»mo ozemlje, sjnpadnr^t bo določen« 2 ***«dbo in jo narav-wr*b tudi sindikalna 'Ja v tiste države fc'* : krajini po |^ ^nfc,ieraciia dela Vik d/oirr,,"nU' ki *ih * ** rtbo, Enotnih »in- |C v rahno izogniti in jo prezirati, da ne bomo Zrežirani. Vsak Anglež ob slovenskih mejah1 in na slovenskem papmlju njihov sovražnik, kakor so bili Nemci «11 Italijani njihovi sovražniki. Da je mogoče najti razlike v nume-nih in načinih, tega Slovenci niso v stanu razumeti—saj smo samo ljudje, ki jih Je pretekla borba napravil« brezkompromisne. —Angleži se p« čudi)o, kako je mogoče delati skupaj in živeti skupaj z ljudmi, ki ne marajo popiti skupaj s tabo z« isto mizo kozarec kraškega teran«, «li izmenjati nekaj besed o vremenu, o otrocih in domu. Angleški vojak—kakor tudi ameriški—ne bo nikdar verjel ali priznal, d« je kogarkoli sovražnik, razumel pa bo dobro, da je njegov aovraž-nik, kdor ae obnaša proti njemu sovražno. . Upajmo, da so Slovenci v Trstu premerili vsa mogoča pota, kako doseči svoj cilj—tudi ono pot "stisnjenih zob in prijaznega obraza"—in se odločili za svojo sedanjo, ker vedo, da bodo po njej prišli najlaže tja, kamor hočejo. Pri stvari, za katero so živele in umirale naše prejšnje generacije, za katero bo treb« odgovarjati bodočim generacijam, ne bi smel igrati odločilne vloge nobeden drug motiv, kot vseprevladujoči motiv priti do cilja. In zanemarjati be ne smeli nobene možnosti, ki bi nam lahko pomagal« na poti. Dolenjka. Mu,rečtti sind7-j*«" * ^pko pritožujejo, d« ne t ^ln žugali zdru-' morejo posvežiti svojega razbi-r likalno org«- teg« mesta, ker ni b«rv, ni plea- 'uuva bi se iz-|k«rjev, vsega primanjkuje ! '"b volitvah Zastave so povzročile največ ' *e koni'ede- j nesreč, ko so bili v Trstu in oko- LISTKICA UREDMllTVA Ker vslad pomanjkanja tis kovnega papirja na bomo v blli-njl bodočncatl več megli Izdaja ti poaebnih prilog ali povečati Pre sveto (dnevnik) radi obilica dopisov, srne aladnla prtmoranl krajšati, d• preveč na saeetsne JO. Prosimo dcpiatiika. naj le vsa ase Je mm snsnia. Tudi piama 1« starega krsjs smo prleiljenl krajšali. Ker le ssdnje dni topel prišla peaoa! velika poita U ftarega kraja, ŠelimO. d« naši čttstafji rabilo diskretnost pri pciiljaitju teh plasm ta objavo v Prcavefl. PešlJeJo Ml H U laka pUma m objavo, ki ae ros ssBlmlv« In InformaMva« a« splošno Javnost, mm pm piama Iri ae t* osebnega ali sgel) drušin akege enačaj«. Prosimo vpo»#e vaj t« le. 4e ae be ra«o6er«eJa. Agrarna reforma se • V I , po vsej Jugoslaviji Dne 23. avgusta 1945 je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o agrarni reformi in koT lonizaciji v Jugoslaviji. Na podlagi zveznega zakona so posamezne federalne vlade izdale zakon o agrarni reformi in kolonizaciji za svoje območje, upoštevajoč posebne krajevne prilike. Zdaj je po vaeh krajih države Izvajanje agrarne reforme že v polnem teku. Po doslej še nepopolnih podatkih si lahko ustvarimo vsaj skromno sliko teh velikih sprememb na vasi, ki nastajajo * it* vedbo agrarne reforme. V Srbiji je bilo po statistiki iz 1. 1931 120,000 gospodarstev, katerih posestvo je merilo pol do 2 ha. Hkrati je bilo 780 gospodarstev, ki so imeli po 80 ali nekaj več ha ir^ skupno posedovala okrog 76,000 ha. 120 posestnikov pa je imel^ po več ko 500 ha zemlje. To r«zmerje se je do osvoboje-nj« seveda še mnogo spiemeni-lo, toda ne na Škodo veleposestnikov, ampak v njihovo korist. Najlepši primer, kako se je izvajala "agrarna reforma" v stari Jugoslaviji je. da je od 5,200,000 h« veleposestniške zemlje v dravski, savski in dunavski banovini padlo pod udar agrarne reforme vsega skupaj 600,000 ha. Novi zakon o agrarni reformi zdaj dokončno rešuje to vpruša-nje. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Srbiji določa, da lzvaj«jo agrarno reformo ljudski odbori in agrarna sodišča s pomočjo agrarnih interesentov, ki na javnih razpravah ob zaslišanju veleposestnikov pomagajo s sVojimi predlogi pri pravilni in hitri delitvi zemlje. V največji meri so sodelovali agrarni interesenti pri razpravah v Vojvodini. Tam je bilo doslej razdeljene med agrarne interesente preko 300,000 oralov veleposestniške zemlje. Po še nepopolnih podatkih je v Vojvodini o-koli 98,000 agrarnih interesentov, ki 8kupno posedujejo približno 120,000 oralov zemljišč«. Popolnoma je žc izvedena agrarna reforma v Sremu in v subo-tiškem okrožju. V Sremu je prišlo v zemljiški sklad 646,838 oralov zemlje. Pri jav^ljenih agrarnih interesentov pa je 18,334. Tako hitra izvedba agrarne reforme v Vojvodini je predvsem rezultat aktivnega sodelovanja delovnih kmečkih množic. Ljudski odbori so imeli pri razlaščevanju in dodeljevanju zemlje močno podporo pri najemnikih In revnih kmetih. Dninarji, mali in srednji kmetje so skupaj nastopali proti vsakemu poizkusu izigravanja zakona o agrarni reformi, proti veleposestnikom in vsškim pijavkam Kot pri nas v Sloveniji so tudi v Srbiji poizkušali nekateri veleposestniki, d« se proglase za kmete in na t« način obdrže zemljo. Celo bivši kraljevski minister Nikola Uzunovič je napisal v svoji prijavi, da je kmet. Agrarni Interesenti so n« j«vnlh f" razpravah razkrinkali vse te veleposestniške prevare. Kot v Vojvodini imajo vsakodnevne agrarne razprave tudi v Pomoravju in Podrinju. V kra-guljeVskem okrožju pride v zemljiški sklad okoli 500 oralov zemlje. Posebno vprašanje pri, izvedbi agrarne reforme tvori oblast Kosova in Metohije. Tu so bivši protiljudski režimi Sip-tarjem nasilno odvzeli zemljo. Zato je ministrstvo z« kolonizacijo osnovalo za koaovjtku in metohijsko oblast posebno komisijo, ki Siptarjem vrača odvzeto zemljo. Gotovo največjega pomena pa je agrarna reforma za Makedonijo. Po približnih podatkih jc v Makedoniji okoli 45,760 gospodarstev, ki imajo po 1 ha zemlje za obdelovanje in 54,000 gospodarstev, k| imajo 2 do 3 h« zemlje. Ti podatki še ne povedo, koliko je vseh, ki so potrebni zemlje, ker niso všteti tudi tisti, ki /sploh nimajo nobene zemlje. In teh je mnogo. V Makedoniji imamo' na eni strani kmečko revščino, na drugi strani pa ogromne veleposesti. 180 veleposestnikov drži v svojih rokah okrog 35 tisoč ha zemlje in gozdov, torej prav toliko kot približno 15,200 kmetov z e-nim ha zemlje. Okoli 96,000 ha zemlje pa imajo v rokah banke, cerkve, samostani in veliki trgovci. V Makedoniji so še najbo-1 jo hranjeni 'na vaBi stari fevdalni izkoriščevalaki odnosno med "čivčljami" na eni strani, in a-ga mi,, cerkvami ln džamijami na drugi str«ni. Zakon o agrarni reformi bo v Makedoniji dokončno razbil suženjske verige begovsko-tflvčijsklh odnosov. Likvidiral bo poslednje ostani ke fevdalizma in dokončno osvobodil makedonskega kmeta. Prva velika agrarnn razprava jr bila v vasi Petroveu, na kateri so agrarni Interesenti ugotovili da je v njihovi okolici U veleposestnikov t več kot 350 ha zemlje. V ljudski republiki Hrvatski znaša po podatkih stvarni zemljiški sklad skupno 324,000 oralov, Največji dol zemljiškega sklada odpade n« okrožje Brod Osijek ln Daruv«r, manjši del pa n'd okrožja Bjeloval4, VursŽ-din in Zagreb. Zemljiški sklad Banije, Korduna, Like, Gorskega Kotarja ln Primorj«' pa Je zelo majhen, t. j, komaj 10,000 oralov obdelovalne zemlje. V Slavoniji ln Baranjl pride pod udar agrarne reforme okoli 150,-000 oralov zemlje nemških fašistov In domačih izdajalcev Več kot 2000 oseb pn ima več zemlje, kot dopušča zakon o a-Kriirni reformi. V januarju mesecu so se vrši« I«- m zora ve v okrožju Zagreb Varaždin In Slavonski Brod Prve delitve zemlje so se začele v okrajih Velik« Gorica, Dugo selo in Sv. Ivan Zelln«. V okrn-ju Velika Gorica je bilo doslei razdeljenih okrog 350 i/ralov zemlje. V okrožiu Slavonski Brod^Jkjej^Jiuiiiio-e« časa frOIT" U)pgo Vasi ifpiuznjenth, se je sedaj naselilo 624 družin iz hrv«tskcga Zagotja, kjer je gostot« prebiv«lstv« zelo velika. V najkrajšem času bodo začeli deliti tudi cerkvena poaestva, ki merijo v okrožju okrog 26,000 o-ralov. Najhitreje se na Hrvatskem izvaja agrarna reformu v varaž-dinskem okrožju. Na področju varaždinskega okrožja živi skoraj 15,000 ljudi bVez zemlje in 10,000 s posestvom m«nj kot 1 ha. Na drugI atranl pa znaš« površina cerkvene zemlje nad 10,000 oralov. Pp vseh večjih krajih y ukrošju «0 imeli že a-Krarne razprave, katerih so se agrarni interesenti udeleževali v velikem številu ln podprli agrarne komisije pri hitrem in doslednem izvajanju agrarne reforme. Z zakasnitvijo se je začela ii-vajati agrarna reforma v osije-škem okrožju, kjer še po mesec dni, odkar je bil izdan federalni zakon o agrarni reformi, ni bila ustanovljena agrarna komisija, Kot se je to dogodilo v nekaterih okrajih pri nas v Sloveniji, so tudi tu nekateri politični aktivisti ln člani ljudskih odborov mislili, da je vprašanje agrarne reform? In kolonizacije vprašanje druge vrste ln niso postavili agrarne reforme na dnevni red zaradi tega, ker so bili "zaposleni" s drugimi vprašanji, bodisi političnimi ali gospodarskimi. Pred dnevi pa je bila tudi v Osijeku velika Un-ferenca okrajnih agrarrrth komi-' sij. Tako je zdaj vse podeželje v Hrvatski v velikih pripr«v«h z« delitev zemlje, ki mor« bttt no načrtu izvedena Že do 1. •-pril«, Tudi Slovenij« ne z«ost«J« v tej tekmi za čim hitrejšo izvedbo agrarne reforme, ki j« v polnem razmahu po vsej državi. Izvršene sn bile že mnoge delitve zemlje. Vsak dan prinaša časopisje poročila o njih. Prvi podatki o izvajanju zakona o a-grarni Sloveniji in drugod pa kažejo, da morajo agrarne komisije vnesli v svoje delo še več budnosti, da se morajo še bolj organizacijsko učvrstiti. Organi ljudske oblasti, množične organizacije OP ln predvsem partijske organizacije morajo nuditi Čim večjo pomo* ljudskim odborom ln komisijam za agrarno reformo, da bodo lahko pravilno In hitro Izvršile svoje delo. S tolmačenjem, s prepričevanjem In prikasovanjtm velikega po-ftieha agrarne reforme Je treba še bolj pritegniti k sodelovanju agrarne Interesente in osnovne kmečke množice. Veleposestniško zemljo in presežke, Hot določa zakon o agrarni reformi, Je treba razdeliti med agrarne interesente še pred pomladansko obdelavo zemlje, ker Je bita v nasprotnem primeru ote*korenu spomlad«nsk« setev. Na t« način bo z«dovolji-tev stoletnih teženj siromešnih kmetov po zemlji postal« stvarnost, prvikrat v zgodovini v pogojih resnične revolucionarne oblasti. (Pu LJud. Pol.) Wattara Electric Maka« Many Phonav Wcslrm KI« rt 1 ir wwnpsny, m«k*r ot ll»ll Mepboar«, pMna infttiimu nt*, with numeroui »uh fr«op» and imdiflrd types PWtur*d «feov» src IS typ*i produced at Wrstam KI« rtrir'« main plant In Hawthorn« Wii^n th# firm cprnjik t« s if* re« onvcr»s.rt Job this aummrr, «11 p»»mf« will hs manufactured at Uu- company's Archer ava. plant *dj»'«>rtt to Ckiro svr on Chicago's South sld* Hundreds of mw emptor** will he imniHI to nmt the #t»ils4ny's mpwuwa pniKfam Laft to right, tap row, phon. » ara utriHIfl«! m# Wlows MafnHo phone *ith ortule battery, r«pl«alon-proof phone, mint-type phone out/few* teleptwm«* roin collector pitone Meonnd row from lop Magncio phone, wait phi** , torn* up plume, open*or> l»sr«ati»lale imotw. nrw style ».peiatnr s art ringei boa ■ohsrrthrc m* 'Word tow from top ioo.l»i»*-«l «h sk s*4 with dial, hm«*- key ronrt.ined m*. train dispftlmsrl p*m»i* . mum»-kav ran »ont.l art, combined set w!iIh«h dial IWHtom tow.' ll««kH with rot« ftl swiUh. Iirt*ms*'s metal turn-da handset, lineman's rubbei hand'« hands* I. 1111 * W 1 W m »V; r ^ 9 s s t e s s e » JL LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKASKA POVEST It rulčine prevel JOSIP KNAFLIČ (Nadaljevanj«) Zvečer že sedi prt njem ncpognino Jtrte Jc-roika. Vanjuia prinese steklenico vina, in tiho se pomenkujeta, pijeta in gresta oba zadovoljna spat. Drugi dan zopet lov, zopet zdrava u-trujenost, zopet pijeta in kramljata in zopet sta srečna. Včasih, kakien praznik ali dan počitka, je preživel celi dan doma. Potem je bila Marjan-ka njegovo glavno opravilo; sleherni njen gib-Ijej je zasledoval, ne da bi se sam zavedal tega, željno iz svojih oken ali s svojih stopnic. Gledal je za Marjanko in jo ljubil (kakor se mu je zdelo), ravnotako, kakor je ljubil lepoto gor in neba, in ni mislil na kako razmerje z njo. Zdelo se mu je, da med njim in njo ne more biti takega razmerja, kakor je mogoče med njo in kazakom Lukaško, in fte manje takega, kakor je mogoče med bogatim častnikom in kazalko deklico. Zdelo se mu je, da ko bi on delal tako, kakor so delali njegovi tovariši, bi zamenjal svojo neskaljeno naslado opazovanja z brezdnom muk, razočaranj in kesa/a. Razun tega je z ozirom na to deklico že izvršil čin sa-mozatajevanja, ki mu je napravil toliko užitka; glavni vzrok pa je b*l, ker se je bal Marjanke, in za nič bi se ne bil drznil reči ji šaljivo ljuba vno besedo. Nckeg* poletnega dne Olenin ni Sel na lov in je »del doma. Popolnoma nepričakovano je prišel k njemu moskovski znanec, zelo mlad človek, ki ga je bil srečal v fini družbi. MAh, raon cher, moj predragi, kako sem se razveselil, ko sem zvedel, da ste vi tukaj!" je pričel v moskovsko francoskem jeziku in še dalje belJl svoj govor s francoskimi besedami. Pripovedujejo mi: "Olenin je tuč." Kakšen Olenin? Jaz semdftc tako razveselil . , . Tako naju je torej usoda zopet pripeljala vkup . . . No, kako vam je? Kaj delate? Zakaj ste tu?" In knez Bjelecki je povedal vso svojo storjo: kako je vstopil za nekaj časa pri tem polku, kako ga je vrhovni poveljnik imenoval adju-tanta in kako je po ckspediciji zopet vstopil pri njem, dasi ga vse to prav nič ne zanima. "Ako sluii človek v tej divjini, mora vsaj napraviti karijero ... 4 dobiti križec . . . viijo šar-io . . . prestavijo te h gardi. Vse to je rifeob-hodno potrebno, četudi ne zaradi mene, pa zaradi mojih sorodnikov in*znancev. Knez me je jako lepo sprejel; jako fin človek je," je govoril Bjelecki brez prenehanja. "Za svojo udeležbo na ekspediciji sem predlagan za Anin red. A zdaj ostlnem tu do kakega novaga pohoda. Tukaj je krasno. Kake ženske! No in vi, kako živita? Meni je pravil naš stotnik, — vesta, Starcev: dobra, neumna kreatura. -U je pravil, da živite tukaj kot grozen čudak in z nikomur ne občujete. Jaz umejem. da se ne marata zbližati s tukajšnjimi častniki. Veselim se; zdaj bova imela dru« drugega ... Jaz aem se nastanil tukaj pri nekem naredniku. Kako dekle je tam, Ustjenka! Rečem vam: divota!" In vedno dalje so se vsipale na Olenina francoske in ruake besede — iz sveta, iz katerega je menil, da ae je ločil za vedno. Splošna sodba o Bjeleckem je bila ta, da je ljubezniv, dobrodušen dečko. Morda je bil to tudi v resnici; a Oleninu se je zdel kljub svo- jemu dobrodušnemu, zalemu obrazu izredno neprijeten. Kar puhtela je od njega vsa ta zoprnost, kateri se je bfl odrekel Olenin. Najbolj pa ga je jezilo to, da ni mogel, kratkomalo ni imel moči, osorno odbiti od sebe tega človeka iz drugega sveta, kakor da bi ta stari svet, ki je bil nekoč njegov, imel do njega nerazruš-ljive pravice. Jezil se je na Bjeleckega in na samega sebe, proti svoji volji mešal francoske fraze v svoj razgovor, se zanimal za vrhovnega poveljnika in za moskovske znance, in — posledica tega, ker sta oba v kazaški vasi govorila francoski — se izražal prezirljivo o tovariših častnikih in kazakih, bil z Bjeleckim jako prijazen, obljubil, da ga obišče in ga povabil, naj večkrat pride k njemu. A sam vendar ni šel k Bjeleckemu. Vanjuši je Bjelecki zelo ugajal in dejal je, da je to gospod, kakor se spodobi. Bjelecki je pričel takoj običajno življenje bogatega kavkaškega častnika v kazaški vasi. Pred Oleninovimi očmi se je izpremenil tako-rekoč v starega vaščana: pogoščal je stare s pijačo, prirejal zabavne večere in sam hodil na zabavne večere k dekletom; bahal se je s svojimi zmagami pri ženskah in dosegel celo, da so mu dekleta in žene — bogvezakaj w rekale dedek, in da so se ga kazaki, ki so jasno za popadli tega človeka, ljubečega vino in ženske, privadili in ga imeli celo rajši nego Olenina, ki je Bil zarije zagonetka. * XXIV. Bilo je ob petih zjutraj. Vanjuša je s Škornjem kakor z mehom razpihaval na stopnicah oglje v samovarju. Olenin je bil že odjezdil na Terek kopat se. (Nedavno si je bil izmislil novo zabavo: kopati konja v Tereku.) Gospodinja je bila v svoji shrambi, iz katere dimnika se je dvigal gosti, črni dim zakurjene peči; hči je v hlevu molzla bivolico. MNe stoji pri miru, ta mrha!" se je razlegal od tam njen nestrpni glas, in takoj zatem se je slišalo enakomerno šumenje molzenja. Na ulici pri hiši se je razlegnil brzi korak konja, in Olenin je brez sedla na svojem brhkem, še ne suhem, svetlo-mokrem, temno-sivem konju prijezdil k plotu. Zala Marjankina glava, ovita z rdečo ruto (takozvano soročko), se je prikazala iz hleva in se zopet skrila. Olenin je imel na sebi rdečo svilnato srajco, belo Čerkesko, zadrgnjeno z jermenom, nosečim kin-džal, in visoko kučmo. Sedel je nekoliko prisiljeno na mokrem hrbtu rejenega konja in se s puško na hrbtu sklonil, da bi odprl vrata. Njegovi lasje so bili Še mokri, obraz mu je žarel mladosti in zdravja. Menil je, da je lep, gibčen in podobei) džigitu; a to je bilo neopravičeno. V očeh vsakega izkušenega Kavkazca je vseeno bil vojak. Ker je bil zapazil radovedno dekličino glavo, se je posebno brihtno sklonil, odpahnll pletena vrata, prijel aopet za vajeti, zamahnil z bičem in zahajal na dvo-rišče.* "Ali je čaj gotov, Vanjuša?" je zaklical veselo, ne da bi pogledal proti hlevu; občutil je z užitkom, kako je brhki konj, privzdigaje zadnji konec, željan uzde in drgetaje s sleherno milico, pripravljen z vso močjo skočiti čez plot, z lahko nogo stopal čez suha ilovnata tla dvorišča. (Dalje prihodnjič.) Na obisku pri pisatelju Louisu Adamiča VLADIMIR DEDIJER Is knjige "Beleftke Is Amerike Nekega julijskega dne, ko se je po zaključku konference v San Franciacu vrnila naša delegacija v New York, je prišel pome ameriški pisatelj Louis Adamič. po poreklu Slovenec, da bi Za sestanek smo se domenili opoldne v Adamičevem hotelu in prišel sem na minuto točno, kakor smo se dogovorili. Adamič se je smejal: "Jugoslovani običajno zamujajo, pa vidim, da preživel nekaj dni na njegovi Titovi ljudje odatopajo od tega farmi blizu Milforda v državi j pravila." Hoteli imo ujeti prvi New Jersey. Z Adamičem «iem popoldanski vlak. ker je iz bese srečal v prvih dneh po pri- rela takšna vročina, da je imel hodu v Zed 1 njene države Ame-liarela takšna vročina, da je imel nke skupno s tovarišem fcujovi- človek občutek, da je na žerja-čem in veleposlanikom Steno- vid. Toda to ni bila le običaj-jem Smučem, največ smo govo- na letna suha vročina. Priiel je rili o delu močne organizacije val depresije, vlaga je pritisnil* Zed lojenega komiteja Amen- na vse mesto, kancev julno-slovanskega po- Vse to je sonce razgrelo tako. rekla, kt je toliko napravila, da da vrela para telesu ni dala. da hi se v Ameriki slišalo o boju bi d.halo; čista srajca, ki sem naših narodov, a na čelu sta ji ju oblekel, ko sem odšel iz hoteloma Adamič in Zlatko Uslok.v U )e blU vlaina v nrk|ll minu. t ah Nebo je bilo čemerno, ko-Pripovedoval »rm Adamiču o maj si mogel opaziti vrhove tem, kako smo dobili prvo vest ogromnih nebotičnikov, ki ao ae o njegovem nastopu proti Draži Rimadlli nad nas tako. da je Mihajloviču in Fotiču prav med imel človek občutek, da mu m četrto ofenzivo in kako je ta bolj jemljejo dih, da mu ne devest za nas mnogo pomenita. V Jo, da bi prišel do zraka, da ga resifici ao bili to kratki sestan pritiskajo s vseh strani. Ada-ki. čeprav ao nekateri traiall po mič ml je razlagal, da hodimo štiri ure—kratki v tem smislu.[skoti poslovni del New Yorka ker sem po vsakem čutil da ra*- prav v času kratkega opoldan-govor i Adamičem ni končan, 1 skees odmora, da ae je v resnici šele račel Gledal sem ljudi, ki ao se va-Zato smo se že tedaj redinili. lili it teh razgretih čudovilč. da M bilo najboljše, če pridem To so bit! newvoriki business-na oblak na njegovo farm«. * mani v belih ovratnikih z zla- timi verižicami preko vestje in s sobom kanadskega jelena, znakom kluba "Kanadskega jelena," kateremu je pripadal tudi Babit Sinclair-Lewis. Njihovi obrazi so bili odsekani, skoro surovi, kakor profili nebotičnikov, iz katerih so prihajali. Gledal sem daktilograflnje v pisanih oblekah z enakimi pri-veakami. rdečimi nohti, istimi naameški na obrazu, vse druga drugi podobne, kakor jajce jajcu, kako se zde nam belim enaki vsi Kitajci. Gledal sem U dekleta, kako hite do oglov, kjer so restavracije "za hitro koailo." [cjer si ljudje sami strežejo in opravijo obrok v 15 minutah. Ta pestra množica stoji potem ob aidovih nebotičnikov, da se "oddahne" z "Daily Newsom" v rokah, potem pa po desetih minutah kakor na povelje vstopa akozi odprta vrata nebotičnikov, ki požirajo tisoče in tisoče teh bitij. Vsa so imela podoben izraz na obrazu, vaa ao hoitla s istim tempom, tako da je bilo tujcu prve dni nenavadno, da bi se privadil na to predpiaano brzino kretania. Spočetka je izgledal kakor bela vrana, ki ne zna hoditi po pločniku Newvorčani ao ga t lakti hladno spravljali a poti. po nekaj dneh pa ae je privadil na tak način hoje. v nenavadno kratkem času se mu je na obraz I prilepil isti izraa, izraz praktičnega. poslovnega človeka v New Yorku. Tudi stroji okrog nas »o Ime- li iste kretnje, isti tempo. Stotine dolgih rumenih taksijev, visokih zelenkastih kamionov so na mah zaostali na ogleh, ko je izkočila rdeča luč in se je preko ulice.razlila svetloba, gosta kot zid. Potem je zelena svetloba spet izginila, motorji avtomobilov in kamionov so spet za-žareli in tako po ves dan. vsako minuto in pol, stroji, ljudje, stroji, ljudje, vse to spremljano z ropotom električnih vlakov, ki je prihajal iz odprti, skozi katere je na vsakem oglu šlo na-vzdpl v podzemno železnico. Ob strašnem ropotanju "ele-vatera"—podzemne železnice, v enem delu v resnici "nadzemne" železnice, ker teče po mostu vzdolž avenij. Vsi ti stroji, vsi ti ljudje, vse to. je šlo po nekem načrtu, po nekem pravilu, vse to se je tujcu zlivalo v eno maso, vse mu je ustvarjalo sliko ameriške • praktičnosti, sliko Manhattana glavo New Yorka osrednjega dela mesta, na katerem so nebotičniki—svetišča a-meriških trustov in bank—v katere tečejo zlati potoki ne le iz vseh krajev Amerike, temveč iz silnih prostranstev na svetu. Naš taksi je nenadno utonil še globlje, z veliko naglico smo se spustili iz teh bučnih ulic skozi mračni predor v železniško postajo Pennsylvanijo. V trenutku smo izstopili, zgrabili naše kovčege, ustavljal je že drugi taksi« za njem tretji, četrti, vse to 'je Slo kot krogotek. Tu je bila vročina še bolj neznosna, dušil ni le vroč zrak, pomešan z bencinom in nafto, temveč se je pojavil tudi ostri duh oglja. Adamič me je zapeljal v o-gromno dvorano, pustil me je v nekem kotu, dejal je, da ne bom dolgo čakal, ker je šel sam kupit karte, jaz pa sem gledal to mravljišče, izkopano pod Man hattanom. Gledal sem te tisoče in tisoče ljudi, ki so se gnetli Razni mali oglati OGLASI NAJ SE Franc Hercok, po domaČe Erck, do ma iz Lebel pri Leskovcu. Išče ga njegova hči ik'Leskovca pri Krškem Piše naj na naslov: Anna Arch, Box 574, Herminie, Pa. Moulder« - Coremakers Laborers STEADY WORK 29S9 SO. HALSTED STREET Qal—1277 NITE JANITORS Not over 60 years of age; light work, good pay, steady j>osition. Good working conditions. DAYLIGHT SCREEN, INC. 2711 N. Pulaski Ask for Mr. Delbert Heck Četrtek i« po hod n ikih TrT "nad« rupj ih + Razni mali oglasi drugim kompozicijam, ki so prihajala na postajo vsak trenotek. Vse je vrvelo, bučalo na poseben način, da je človeka obhajala želja, da bi zaprl oči, da bi se nekam skril od vsega tega pritiska. (Dalje prihodnjič.) Rasni mali oglasi WOMEN TO OPERATE SEWING MACHINES Will Pay You While You Learn Good wages - Steady work.—Apply IRVING BRANDT & CO. 225 West Hubbard St. CAR WANTED Ex-Serviceman moving from Chicago needs a good car. Will pay your price plus $25.00 for quick action. Phone anytime. KEDZIE 2870 BUSHELMAN to work on new clothes in the loop. Must be experienced Hight wages - Steady position Ask for Mr. TODD FRA. 1699 SBfJt> FLOWERS Drill Press Operators Punch Press Operators Packers 4;30 PM to 1 AM Shift • Nite Rate Premium Pay TEL. WHI 2222 (Mr. Anderson) Kinkead Industries Inc. 450 W. Superior St GIRLS - WOMEN ASSEMBLERS MACHINE OPERATORS GENERAL FACTORY HELP No experience necessary We will train you 5% day week Cafeteria EUGENE-DIETZGEN 954 FULLERTON WOMEN ' EXPERIENCED SLIP COVER MACHINE OPERATORS Good pay, steady, clean, modern Shop. Apply 2407 So. 52nd Ave., Cicero Tel.—OLYMPIC 9174 GIRLS FOR LIGHT WORK Making paper flowers & decorations Experienced preferred 5 days - 40 hour week , CHICAGO ARTIFICIAL FLOWER COMPANY 3520 W. PuMorton Delo dobe ZA VZDRŽEVALNA DELA EXPERIENCED Punch Press Operators and Power Brake Operators Also Packers TOP WAGES - 49 HOUR WEEK Time it Mi over 40 hours Advance Metal Products Corp. 1412 80. Morgan SEWING MACHINE OPERATORS Single and double needle machines, to make headwear in large, light factory, with exc. working cond.; good pay; steady work.—American Needle and Novelty Co.. 2331 N. Washtenaw, 1 block east of California near Fullerton. CARE TAKER & MAINTENANCE MAN FOR CHURCH Good pay - Day work - Oil heat CICERO BIBLE CHURCH 2230 So. 52nd Ave. Cicero—4070 SEWING MACHINE OPERATORS Experienced on men's trousers; excellent working conditions; paid vacation; very high starting rate. Apply TROUSER MFG. CORP. 14 N. Peoria MOLDERS with Jobbing Shop Experience Work for an organization with a Buture 40 HOUR WEEK UNION WAGfc RATE ELIZABETH ST. FOUNDRY CO. 5939 S. RACINE—TEL. WEN. 0939 POWER MACHINE t OPERATORS t PRESSERS - FITTERS NEEDED AT ONCE Full or Part Time Steady work - Good wages APPLY MARTHA SHOPPE 4938 8. ASHLAND AVE. e e e e e e Acetylene Welders Pipe Fitters Boilermakers Lathemen Tinners Bricklayers 1. 2. 3. 4. 5. 9. 7. 9. 9. 10. ELECTRIC NEEDS WOMEN TO DO A8SEMBLY WORK IN THEIR NEW Modern. Air Conditioned PLANT Good starting rates. Progression increases in pay. Piece work earnings, after short training period. Liberal vacation plan. Pay for holidays and sickness benefits. Retirement income plan. Wholesome food in convenient restaurants. Athletics, clubs, dances, schools. Friendly supervisors and pleasant surroundings. Congenial associates. MANDEL BROTHERS RESTAURANT HELP • COOKS • SALAD GIRLS • DISH WASHERS • BUS BOYS • COUNTER MEN Highest salaries. Discount privileges Employee's benefits. 2 free meals Apply MANDEL BROTHERS llth floor Employment office STATE a MADISON STS. aprr^ CAR CAR UNLOAD^ Rotating Shifts . Good Pay. Steady^ THE GLIDDENcn' 183» N UrZe GIRLS ASSEMBLERS. SOLDERer* , WINDERS, TEST^1 Experienced or inex. Periodic increase« MOHAWK PRODUCT?" <05« Roowvelt Rom m-eTn ^ job and fuluif J{ old established ComZ? 2 expanding ps*c9 tWpr£J Light, general factory2 48 hour week ' jB Profit sharing, sick bene«, vacation plan Merit production syste* Write or apply E. W. A. ROWLESC ARLINGTON HEIGHTS £ ASSEMBLERS GIRLS WOMEN For Light Assembly Work on Interesting New Prod« 5 Day Week Paid Vacation« Hospital tn Insurance Benefiu Chicago Apparatus \ "I 1735 N. ASHLAND BRU. 4630 ~m at SPOTTER STEADY EMPLOYMENT GOOD PAY 1 Live and work in a small Wi*| town, population 7,000, and in of Wisconsin's vacation playim WRITE ESQUIRE CLEANE STURGEON BAY, __WISCONSIN SILK FINISHI STEADY EMPLOYMEU GOOD PAY Live and work in small Win town, population 7,000, and k of Wisconsin's vacation playpt WRITE ESQUIRE CLEANE STURGEON BAY, WISCONSIN All ste naročeni na d* "Prosvsto"? Podpirajte ml WOMAN HOUSEKEEPER who will appreciate fine Home in family of Own quarters & many conveniences. Substantial salary. 2408 West 63 St. Phone HEMLOCK 5524 Tu je tudi ugodna prilika za mlade molke ae priučiti rokodelstva. VI PRIČNETE KOT: MILLWRIGHT HELPER PIPE SHOP HELPER MACHINIST HANDYMAN BOILERMAKER S HELPER TRUCK REPAIR APPRENTICE HELPER L ' _ To ao dobra drla prt stari esUbliranl drulbi OGLASITE SE NAi Employment Dept. 99M9V9 ANO 00MPMY 43rd and Packers Ave. UNION STOCKYARDS WESTERN ELECTRIC APPLY GATE NUMBER 1 EMPLOYMENT OFFICE WEST END Admlnistrstion Building 5555 ARCHER AVENUE (Cicero and Archer Avenues) HOURS 9ilft A.M.—S P M. Week days Including Saturday —........... rrr-rrffurffjj. DOPISNIKOM IN CLANOM JEDNOTE Kadar piftets Proa vs it all v glavni urad SNPJ. ne poaablte e naslovu napraviti pottne ite> vilke S3 sa besedo "Chicago" Na kuverti vsele) aapUttet Chl cago U. 111. To bo olajšalo delo ne tikaild poitl nam pa po-epeUIo dostavljanje po&te. ATTENTION, GIRLS AND WOMElf "WORK IN YOUR OWN NEIGHBORHOOD ' Light work - Paid vacation - 45 hour week ' - Good ^ No experience necessary ELLEGANT PAPER BOX MFG. co. ___2422 S. PULASKI ROAD ___J r " T1' ' —' ..... ■ — naroČite si dnevnik pros' Peaklepn IS. _ konvencije m lahke nate« na Ha* trt, fttlri ali pet Manor la ens druiina k *a|l ie m eae enako, m ftlaas sli ssčlaas M as ea tmd Is plažsfr pri asssssseti tU" se Hm Is prllleje h neietalnL TeveJ sedaj nl| de |s Ust predrag se Dsns SNPJ. List Pioseete |e vala lasiak liti e Jerr esaM druital —kis, ki hI rad tttol Ust vsak ks Pojasnilo*—Vesl tj kakor hitro kateri teh članov prenahs biti SNPJ. ali £e s* preseli proi od drufins In bo sshteval san tednik, bode morel tisti član Is dotttnc družina. Id J« talw naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvntttm m In obenem doplačaj dotlčno «*oto listu Proeveta Ako «P»" stori tedaj mors upravnUtvo miftat) datum sa to vsoto n*""" Ze Chicago Ir okellea H—^J 9 tednike In 9 tednikov te. Order e 1 tednik In..-S tednika i o I tednik« in 4 tednika In | I tednikov lS- il U U U Za Evrepe Je.. In si PH,*AlSLsvek»" Ual W »• PROS VET A. SNPJ. 29ST So. Lswmtsle Ave. Ckicnge 22. IIL PrUalsna poUlJem Neslev Ustevlte tednik In gs prtpMUs k meji članev meje druline: Čl šndtr* *