TRGOVSKI UST
Časopis mtt trgovino^ Industrijo Irt obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.	Telelon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	(luč	11.	julija	1929.	Telelon	št.	2552.	ŠTEV.	80.
t Predsednik Diordie P. Padojlovič.
Reforma delniškega prava.
(Izvleček iz referata generalnega ravnatelja A. Tykača v Savezu novčanih
zavoda v Zagrebu 8. junija 1929.)
Današnje gospodarstvo je zvezano z delniškimi družbami v veliko ozirih, zato zasluži delniško pravo tudi pri širši publiki več pozornosti nego je to faktično slučaj.
Naš papirnati denar je n. pr. obveza delniške družbe in velika večina najrazličnejših predmetov dnevne uporabe se proizvaja ali pa izvira iz poslovanja delniških družb. Velike tovarne, transportna, zavarovalna in trgovska podjetja eksistirajo danes skoro izključno le na delniški podlagi.
Zakonita ureditev delniškega prava je torej prav gotovo zelo zanimiva za vsakega državljana in radi tega se hočem dotakniti, v ozkem okviru svojega referata, vsaj nekaterih, zlasti za praktike interesantnih momentov.
V naši državi velja v glavnem se vedno četvero raznih sistemov trgovskega oziroma delniškega prava, in sicer: na ozemlju bivše Srbije zakon o delniški družbi iz 1. 1896, noveliran v 1. 1808 in razširjen na Črno goro 1.	1922, Hrvatska, Slavonija, Bačka, Banat, Baranja imajo zakon iz 1. 1875, noveliran 1. 1922, Bosna in Hercegovina zakon iz 1. 1883 in končno teritorij bivše Avstrije, to je Slovenija in Dalmacija, zakrni iz leta 1862 in takozvani »akcijski regula-tiv« iz 1. 1809.
Že iz tega razvidimo ne samo veliko število raznih zakonitih ureditev, temveč tudi večinoma zelo časti vredno starost istih.
Ako pomislimo, kakšne spremembe je doživela splošna duševna in materijelna kultura v zadnjih desetletjih in uvažujemo zlasti ogromne gospodarske evolucije, zvezane s posledicami svetovne vojne, takoj spoznamo nemožnost, uporabljati te zastarele zakone in odredbe na današnjo gospodarsko situacijo. Gospodarstvo ni bilo, ni in ne bo konservativno. Ono se mora akomodirati novim razmeram, ako hoče doseči svoj glavni cilj: razvoj in napredek.
V drugih državah vidimo, da imajo deloma že pred vojno, zlasti pa po vojni, popolnoma nove trgovske in predvsem delniške zakone, ali pa so jih novelirale, oziroma izdale posebne zakone glede momentanih gospo-darsko-političnih situacij. ~ Poleg moderne švicarske zakonodaje, ima državica Lichtenstein enega najmodernejših zakonov o delniških družbah. Avstrija je spremenila s svojim zakonom iz 1. 1924 o bančnem jamstvu tudi mnogo splošnih drugih določb. Češkoslovaška je izdala zakone
o	depotih, poslovanju bank, splošnem fondu denarnih zavodov, moratoriju, sanacijskem fondu itd., Poljska zakon
o	državnem nadzorstvu iz 1. 1924 in sanacijskem fondu iz 1. 1925 itd. Ogrska je imela že v 1. 1916 nov zakon o centrali denarnih zavodov, pripravlja pa — kakor tudi Nemčija — nov zakon o delniških družbah sploh. V Italiji so že stopile v veljavo razne, zelo važne spremembe prejšnjih zakonov itd.
Naša država razpolaga z odličnimi juristi in praktiki (mimogrede omenim le dr. Bajkiča, dr. Lunačka, dr. Stražnickija, dr. Škerlja, Zebiča, dr. Bilimoviča itd.), ki se pečajo » posameznimi aktuelnimi vprašanji delniškega prava, ali do danes manjka
načrt celotnega delniškega zakona. Načrt novega unificiranega trgovskega zakona je sicer precej dozorel, ali po vsej verjetnosti bode minilo še mnogo časa, predno stopi ta zakon v veljavo. Radi tega zahteva naše gospodarstvo čimprejšnjo ureditev vsaj posameznih delov trgovskega prava, predvsem pa zakona o delniških družbah.
Kot trgoysko pravo v splošnem, tako tudi delniško pravo ne pozna državnih meja in radi tega se skuša dovesti odnosne zakone in odredbe celega sveta v kolikor mogoče isti okvir. Pozitivne rezultate v tem oziru vidimo pri unifikaciji meničnega in čekovnega prava, pri nameri izenačenja akreditivov itd. — Analogno naj se torej tudi naš delniški zakon prilagodi v glavnih potezah vsaj evropskim nazorom in normam, s čimer bode uglajena pot našim delnicam, obligacijam, zadolžnicam itd., preko meja naše države.
Materija delniškega prava sestoji iz več glavnih problemov, h katerim se pridružijo potem manj važne točke, deloma take, ki jih diktirajo event. lokalne potrebe.
Jaz želim omeniti predvsem sledeče:
Osnutek delniške družbe je za dobro njeno funkcijo velepomemben. Event. napake, bodisi slučajne, bodisi storjene namenoma, se dostikrat pozneje ne morejo popraviti. Radi tega posveča vsak zakon aktu osnutka največjo pažnjo.
V	nekaterih državah imamo danes sistem koncesijoniranja, v drugih pa samo normizacijo. — Pri prvem si pridržuje država, odobriti ali odkloniti ustanovitev d. d., določa event. različne kavtele, stremi pa predvsem za kar največjim zavarovanjem svojih fiskalnih interesov, ki pa niso vedno identični z interesi delničarjev. V praksi se je pokazal ta sistem kot ne vzdržljiv; moderni zakoni ga odklanjajo, kvečjemu, ga pridržijo za gotove vrste d. d., katerih poslovanje tangira širšo jaynost, kot n. pr. pri denarnih, zavarovalnih in prometnih podjetjih.
iPri normativnem sistemu se zadovoljuje zakon z določitvijo splošnih glavnih smernic, seveda ne samo za osnutek d. d., temveč tudi glede poznejšega poslovanja.
Pri osnutku d. d. se zahteva n. pr. osebna odgovornost ustanovnikov, ki traja vsaj 2 do 3 leta, točen prospekt glede podpisovanja delnic, z navedbo imen vseh ustanovnikov, event. nedenarne doprinose (apporte) morajo pregledati posebni zapriseženi revizorji, ki nimajo zvez s podjetjem. Njihovo poročilo mora biti pismeno in vsebovati mnenje o stanju in oceni doprinosa (patent, privilegij, nepremičnine, premičnine itd.). Njihovo poročilo je eden glavnih dokumentov pri registraciji podjetja pri pristojnem sodišču.
Uporabljanje takozvanih »delniških plaščev« (da se prihranijo stroški, se zanimajo ustanovniki za nakup že obstoječih, toda mrtvih, nepo-slujočih d. d. in spremenijo firmo, štatute itd. za svoje svrhe) je dostikrat prepovedano, ali pa vsaj podvrženo strogi kontroli.
Ustanovnikom je prepovedano, da zaračunajo kot ustanovne stroške posebne honorarje, ali pa, da si pridržijo posebne prioritetne pravice. Kot ustanovne stroške se smatra le faktične izdatke za reklamo, sodne in odvetniške stroške, takse, tisk delnic
itd.	(Dalje	prih.)
Ko sva si pred mnogimi meseci poslednjič segla v roko in je bil predsednik P. Radojlovič ljubezniv in prisrčen kakor vedno, ni bilo v markantnem možatem licu odličnega gospodarskega vodnika niti najmanjšega znamenja, da je smrti zapisan in da ga v kratkem izgubimo. Velik, krepak, junaške postave, možata korenina svojega ponosnega rodu, toda prisrčne in zdrave slovanske ljubeznivosti ter mehke dobrosrčnosti si je mahoma osvajal srca vseh, ki so mu stopali bliže. Mož odlične trgovske in splošne naobrazbe, trgovec velike oblike in širokega obzorja, preudaren, moder in konservativen gospodar, ki je vešče vezal sedanjo dobo s preteklostjo, pa je znal pri sebi in v svoji rodoljubni rodbini ohraniti stare, dobre in simpatične srbske šege in običaje. Kljubovalen hrast se ti je zdel, pa ga je ipak le prenaglo uklonila neizprosna Parka. Izven svojega oboževanega Beograda, polstoletnega gospodarskega poprišča njegovega, je danes dopoldan preminul in končal svoje vsebine polno življenje v znanem kopališču, kamor je pred tedni odšel po nasvetu zdravnikov iskat odpornosti in leka proti srčni slabosti. Ko je danes pozno popoldan prišla tegobna vest iz Beograda od Tr-govačke komore, čije odlična glava je bil dolgo vrsto let, nas je v srce zazeblo, ker smo v težkih časih, ko so nam najboljši možje našega rodu nepogrešno potrebni, izgubili prijatelja, vodnika in svetovalca, ki nam je bil vedno naklonjen lin srčno dober.
Djordje P. Radojlovič je bil ponosen in plemenit sin svojega rodu, klenega in žlahtnega kova, raven in pošten značaj, velik Slovan, steber čistega rodoljubja, pa je pri vsaki priliki delal in se trudil za složno in pravično ureditev političnih in gospodarskih pridov in koristi v naši mladi državi. Kdor je imel samo enkrat posla ž njim, se mu je omilil in ga je' moral vzljubiti. Živo nam je pred očmi kot gospodar in vodja pri velikih gospodarskih shodih naših v Beogradu, Ljubezniv an dobrohoten je v resnici trpel, kadar je pretilo interesno trenje, pa je z izredno spretnostjo in redko modrostjo znal najti pravo srednjo ravnico, na katero je preudarno privedel zastopnike iz dveh taborov koristi in pridov. Kakor iz marmorja izklesana ostane v živem spominu vsem udeležnikom izvozni-ških kongresov v Beogradu, katere je umel voditi z neposnembno eleganco in redko spretnostjo. Veselja in ponosa je žarel, kadar je ob vsakoletnem velikem zboru mogel po dolgotrajnih razpravah govoriti s svečanim svojim glasom lepo zaključno besedo.
Sin odlične in narodno zaslužne, širom ožje in širše domovine znane hiše Radojlovičeve, je bil gospod Djordje P. Radojlovič rojen leta 1861 v Krpanju v srezu radjevskem. Najstarejši sin je študiral štiri razrede gimnazije v Beogradu, potem pa trgovsko šolo v Gradcu. Strokovno in splošno dobro pripravljen je z veščo roko stal na čelu svoje trgovske hiše z železnino, na znanem vogalu Knez Mihajlove ulice v Beogradu. V najlepšem soglasju s svojimi rodoljubnimi brati, odličnimi in znanimi rodoljubi in narodnimi delavci, ni samo spretno trgoval, marveč je v mladih letih že stopil v vrste vodečih trgov-
cev, pa je hitro zaslovel kot spreten zastopnik in besednik gospodarskih združb in naprav. Od prevrata je bil na čelu Trgovačke komore v Beogradu, kateri je posvečal svoje najboljše moči. Nepogrešen se nam zdi na tem mestu in nenadomestljiv. Njegova oseba je bila vsa kakor izpolnjena z živo privlačnostjo. Izvrsten predsednik, srečno ubirajoč srednjo pot, z jasnimi cilji in utrjenimi smotri pred seboj je vodil najodličnejšo prestolniško gospodarsko združbo od uspeha do uspeha. Od prvega dne, ko smo se spoznali, naš iskren prijatelj, moder svetovalec in mentor v delikatnih prilikah, se ga bomo vedno s hvaležnostjo in verno zahvalnostjo spominjali, pa mu ohranili trajen spomin. Slovence je ljubil in spoštoval. Slovenskim gospodarskim besednikom in vodnikom pa je bil vedno pošten svetovalec in zanesljiv zavetnik.
Ko se pod bridkim vtisom krute vesti o njegovi prerani smrti strtega srca spominjamo velikega in mnogo-zaslužnega predsednika Trgovačke komore v Beogradu, nam je srčna potreba izrekati bridko prizadeti njegovi rodbini in našim srbskim prijateljem in tovarišem, ki so utrpeli tako bridko izgubo, svoje iskreno sožalje in globoko sočutje.
Svitel spomin velikemu predsedniku Trgovačke komore v Beogradu, sladek pokoj našemu nepozabnemu vitezu dela Djordju P. Radojloviču!
V	Ljubljani, dne 9. julija 1929.
Dr. Fran Windischer.
*	* *
IZRAZI SOŽALJA OB SMRTI PREDSEDNIKA RADOJLOVIČA.
Nepričakovana vest o smrti odličnega gospodarskega vodnika je težko odjeknila tudi v Sloveniji. Na poslopjih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in Narodne banke so bile, čim je prišla vest, razobešene žalne zastave in od gospodarskih ustanov in raznih podjetij so bile poslane sožalne brzojavke Trgovski zbornici v Beogradu, kakor tudi družini velikega pokojnika. Tako je odposlala Zbornica za TOI ob tej priliki naslednji brzojav: »Trgovačka komora, Beograd. — V globoki žalosti izrekamo posestemi ob prerani smrti Vašega velikega in mnogozaalužnega dolgoletnega .predsednika Djordja Radojloviča iskreno in prisrčno sožalje v imenu gospodarskih krogov Slovenije ter prosimo, da tolmačite naše globoko sožalje težko prizadeti spoštovani rodbini blagopokoj-nika. Zbornica za TOI za Slovenijo. Podpredsednik: Ivan Ogrin; generalni tajnik: dr. Fran Windischer.« — Brzojavno so izrazile svoje sožalje tudi Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremi-jev za Slovenijo in Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
DVE LETI LJUBLJANSKEGA DEVIZNEGA PROMETA.
Prvega t. m. sta pretekli dve leti, odkar je začela Ljubljanska borza delati z devizami. V prvem poslovnem letu je prišel devizni promet na 848 milijonov dinarjev, v drugem: letu (1./7 1928— 30./6. 1929) na 987 milijonov. V prvi letošnji polovici je bil devizni promet nekoliko slabši kot v isti polovici lanskega leta. To nazadovanje je v zvezi z dejstvom, da je bila poraba deviz manjša, kar je opazovati tudi na drugih jugoslovanskih borzah.
Na naslov monopolske uprave.
Trgovec iz dežele nam piše: Odkar so se uvedle v nadrobni prodaji soli dobavne knjižice in s tem omejilo prosto prodajo, odnosno nakup soli za trgovino, so pritožbe nad težkočami glede soli na dnevnem redu. Navzlic mnogo-stranskim prizadevanjem trgovcev in trgovskih organizacij se v tem pogledu ni ničesar izboljšalo. Težak položaj, v katerem se nahajamo glede nabave soli podeželski trgovci, mi daje povod, da se tem potom tudi jaz obračani na mono-polsko upravo s prošnjo, da nam odstrani obstoječe težave. Pri sedanjem načinu prodaje soli sta oškodovana mali in veliki trgovec. Večina malih trgovcev je kupovala sol pri grosistih, ki jim je do: bavljal tudi ostalo blago. To je sedaj nemogoče. Sol more trgovec kupiti samo pri veleprodajalcih. S tem nastajajo malim trgovcem večji stroški, posebno v krajih, od katerih je veleprodaja soli več ali manj, oddaljena. Stroški dovoza ne redko absortirajo ves zaslužek. Posebno vprašanje je tudi mletev. Veleprodaje nam vsiljujejo mleto morsko sol, ker si zaračunavajo za mletev po 25 par pri 1 kg, dočim bi ti stroški dosegli samo en del tega zneska, ako bi si trgovec sam zmlel sol. Saj v našem kraju bi se dalo mleti sol, s stroški po 15 par za 1 kg. V interesu trgovine je torej, da se vse omejitve glede nabave soli za nadrobno prodajo ukinejo in ustvari, če prav v okvirju maksimalne cene, prosto konkurenco pri prodaji soli.
V	tem primeru bomo imeli možnost, da izbiramo blago in prodajamo dobro blago po isti ceni, kakor sedaj.
GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE V PRVI POLOVICI LETA 1929.
Nemška kreditna družba obravnava v svojem polletnem izvestju gospodarski položaj Nemčije s pomočjo številnih tabel in diagramov. Pravi, da je nemška produkcija nazadovala in da se to nazadovanje še bolj pozna, če primerjamo produkcijo z razvojem v drugih industrijskih deželah. — Število konkurzov pada od marca naprej, vendar je bilo pa število insolvenc v prvem letošnjem polletju še dosti večje kot v prvem lanskem polletju. Po statistiki »Ban'k«-e je •bilo v prvem letošnjem polletju objavljenih 5266 konkurzov in 2458 porav-malnih postopanj (lani 4416 in 1584). Podamo pregled od 1. 19(26 naprej:
		curzov •evilo kon-	tev. poravn. >ostopanj
		«0	<0
Mesečna povprečnost	1926	1033	661
Mesečna povprečnost	1927	484	133
Mesečna povprečnost	1928	691	278
Januar	1929	859	276
Februar	1929	817	365
Marec	1929	961	371
April	1929	917	489
Maj	1929	885	485
Junij	1929	835	471
LISTEK.
A. Ogris:
Trgovina izza srede 19. stoletja.
(Nadaljevanje.)
Število ostalih osebnih organov trgovine, katere nahajamo v prejšnjih stoletjih le v največjih mestih (agenti, ko-misionarji, trgovski potniki in razni podobni posredovalci), naraste vsled velike krajevne poraztresenosti odjemalcev •in poostrene konkurence v tej dobi zelo visoko. Njih gospodarska samostojnost je po pretežni večini nepopolna, pogoji njih mnogotnega obstanka pa so dani v njihovi poslovni rutini ter v poznavanju blaga, ljudi in konkretnih potrošnih in imovinskih razmer. Trgovski podjetnik, glavna skrb katerega mora ob dani razigrani tekmi veljati razširjanju in poživ-Ijanju odjema, teh organov ne more več pogrešati. Kajti sejmi, na katerih je v prejšnjih dobah trgovec iskal glavni ali <vsaj velik del odjemalcev, začnejo v 19. stoletju polagoma izgubljati svojo funkcionalno pripravnost, v 20. stoletju pa so se tudi v onih krajih zapadne in srednje Evrope, kjer še obstoje, preživeli; pod
Važen odlok o pridobitnih
Veliki žiupan ljubljanske oblasti je izdal oblastvom okrožnico z dne 6. junija 1929, ki obravnava obratovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug. Ker je to vprašanje povzročilo že toliko diskusije in nezadovoljstva med legitimno trgovino, objavljamo v naslednjem vsebino okrožnice. Pri tej priliki pripominjamo, da formalno drže načela, ki jih vsebuje okrožnica. V praktičnem življenju pa prav pogosto formalitete služijo samo za izigravanje obrtnega reda. Kako je spraviti v sklad z bistvom in namenom teh zadrug in z duhom obrtnega reda, da je v praksi možna ustanovitev in poslovanje zadruge, ki je istočasno konzumna zadruga, nabavljalna zadruga, produktivna zadruga (ima kar celo vrsto obrtev in celo koncesijoniranih s slamnatimi možmi kot poslovodje), gradbena, stanovanjska — kratkomalo, ki dela pod okriljem zadružnega značaja vse kar se poljubi osebi, ki je izforsirala ustanovitev ter si s tem ustvarila, odnosno hotela ustvariti službo in ekzisten-co v zadružni upravi. Ta zadruga kot konzum prodaja nečlanom in kot produktivna zadruga prodaja izdelke, ki jih niso izvršili člani. Če pa se jo prime, pa obrne plašč in zamenja vlogo ter pravi, da delajo samo člani in se članski izdelki prodajajo nečlanom, ter da nabavljeno blago iz konzuma prodaja samo članom. Tako se v tem večnem krogu vrti to vprašanje brez prave rešitve, zadruga, odnosno njen vodilni funkcijonar pa krepko še naprej neupravičeno dela z nečlani in prodaja nečlanom; pod vidikom produktivne zadruge pa podpira šušmarstvo neusposobljenih mizarjev, čevljarjev, pekov, celo zidarjev in tesarjev, ki se izgovarjajo, da delajo kot člani zadrugo za zadružno zalogo, dejansko pa skrivajo za zadrugo svoje šušmarstvo. Treba nam je primerne korekture v zakonu, pa bo stvar rešena. Morebiti bi pomagalo že to, da se oblast ozira samo na to, kar dejansko je, ne pa kar formalno pravilno izgleda, in da one, ki z zadružnim zalkonom izigravajo obrtni zakon, temeljito kaznuje — seveda, če ne bo upravno sodišče drugega mnenja.
Okrožnica gospoda velikega župana pravi:
»Predlagajo se mi pritožbe, da poslovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug, ustanovljenih v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, dež. zak. št. 70, često krši predpise obrtnega reda in določila zadružnih pravil s tem, da se razteza na nečlane tudi pri zadrugah, ki so omejene po pravilih na člane, da se tako poslova-, nje ne prijavlja obrtnemu oblastvu, ali da se celo obrtna koncesija ne izprosi, poslovodje ne imenujejo, k obrtnim zadrugam ne pristopa in se vajenci oziroma sotrudniki ne priglašajo ter tudi obrtnopolicijski predpisi ne izvajajo.
Glede teh zadrug (konzumov itd.) je pravno prakso pojasnilo že ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, z okrožnico z dne 7. septembra 1920, št. 7401, prej pa že tudi bivše avstrijsko trgovinsko ministrstvo z razpi-
okriljem obrtne svobode se ponudba neprimerno lažje sreča s povpraševanjem, prednostnih pravic krajevnih proizvajalcev in trgovcev pa ni več. Nekdanji tedenski in dnevni sejem se skrči ter se preseli v javne tržnice, kjer teh pa še ni, se omeji na prodajo najnavadnejših hranil, ki jih prinesejo okoliški kmeti, vrtnarji in kramarji-sejmarji. Večja mesta poskrbe z lastno organizacijo, da so njih prebivalstvu dnevna živila dobre kakovosti (mleko, ribe, maslo, sočivje, sadje in podobno) po številnih razprodajalni-cah po vsem mestu na razpolago. Letni sejmi se v teku 19. stoletja izpremene v vzorčne velesejme; po svetovni vojni opažamo, da številčno močno narastejo.
V	nekaterih mestih, v katerih sta dolga tradicija in poleg ugodne prometne lege smotrena organizacija vstvarili posebno pripravne tehnične pripreme, osredotočajo svetovni vzorčni velesejmi ogromen promet: država in močnejše korporacije ter združbe organizirajo v daljših presledkih svetovne razstave, ki od svoje strani istotako poživljajo trgovinske odnose. Velesejmi sami se specializirajo še po posameznih vrstah blaga (za surovine, polizdelke, kožuhovino, kovinske izdelke itd.). Nič dru-
in gospodarskih zadrugah.
so z dne 5. novembra 1888, št. 7320, zb. norm. št. 701, ter z razpisoma z dne 21. februarja 1896, št. 72.680/95, zb. norm. št. 702 in z dne 13. oktobra 1900, štev. 34.523, zb. norm. št. 703.
Po teh navodilih je treba gospodarske in pridobitne zadruge deliti na one, ki so po svojih pravilih omejene za člane, in na one, ki to niso. Predvsem poslednjim je namenjena okrožnica iz 1. 1920, ki pojasnjuje določila §§ 55. in 40. obrt. reda, označujoč kriterije podružnic. Razen tega pa pripominja, da pri malih konzumnih društvih, ki nimajo stalnih nameščencev in kjer opravljajo vse posle člani sami, ni zahtevati prijave obrta tedaj, kadar ne gre za trgovske posle v pravem pomenu in ne za trgovski dobiček. Baš o pomenu tega pristavka pa je ostala prvoinstančna praksa na nejasnem.
Povdariin naj, da se kriterij, po katerem se dele gospodarske in produktivne zadruge med prijavno obvezne in neobvezne glede na namero na dobiček, povsem krije s prej omenjenim kriterijem, po katerem so one zadrugo, ki poslujejo z nečlani, obrtnice, niso pa one, ki so omejene na člane.
Trgovec je v zmislu čl. 4. trgovinskega zakona oni, ki obrtoma vrši trgovske posle. O trgovskem poslovanju tedaj ni govora, če ne gre za obrtno izvrševanje, ki je bistveno. Med bistvenimi znaki obrtnega poslovanja je namera na dobiček. Baš ta namera pa se gospodarskim in pridobitnim zadrugam, omejenim na člane, tako v omenjenih razpisih, kakor v judikaturi najvišjega sodnega dvora ter v literaturi ni nikdar priznavala (prim. Stavb. - Piskov komentar, I. zv., str. 49, 142 i. v.). Smatra se, da je namen zadrug, pospeševati koristi članov, ne pa dosegati dobiček za zadrugo kot tako, t. j. za zadružno imovino. Gre tedaj pri zadrugah samo za organizirano nabavo prometnih stvari po skupini oseb, t. j. članov, kakršno vrše sicer brez organizacije poedinci — zasebniki — in za ravno takšno vnov&evanje lastnih pridelkov itd. V prvem primeru se tedaj vrši nakup, v drugem pa prodaja ne za zadrugo, temveč za v zadrugi organizirano enoto članov, s čemer se baš zadruge razlikujejo od trgovskih družb. Dočim gre po trgovcu-poedincu za stalen pridobitni vir pri obrtovanju, zadružnikom ne gre za to, temveč le za ugodnejši nakup, oziroma prodajo, ki ju baš z organizacijo v zadrugi dosežejo, s čimer se element namere na dobiček izključi.
Vendar pa je tudi od zadrug, ki svoje poslovanje omejujejo na člane, zahtevati tedaj, če to poslovanje obsega posle, za kakršne obrtni red predpisuje obrtnikom pridobitev, koncesije, da si dotično koncesijo izposlujejo (§ 92. cit. zakona o gospodarskih in produktivnih zadrugah). Ta zahteva je utemeljena v važnosti koncesioniranih opravil za javno varnost in javno zdravstvo. Omenjenim zadrugam je potrebno tudi dovolilo po čl. 41. pravilnika o gostilnah, kavar-
I	t	l : ,M	.	*.	IM : 1 •
gega kakor stalni in tehnično spopolnje-ni velesejmi so današnje blagovne borze, ki se v tem stoletju močno pomnožen Napram prejšnjemu stanju je glavna razlika v tem, da blago in natura ni več navzoče, kvečjemu vzorci, in da špekulacija & la baisse hitreje in pravilneje vrši izravnavanje cen. Poenočena potrošnja in standardizirana proizvaja vstvarita nadomestljivo blago; zato se na borzi trguje le po številkah, kakovostnih stopnjah in z ogledom na izvore blaga, kar borzni promet v tej dobi postoteri in potisočeri. Zato more špekulativna trgovina na borzi prevladati tako, da tvori dejansko dobavljeno blago le neznatno malo odstotkov njenega celotnega prometa. V velemestih in pristaniščih se tudi blagovne borze specializirajo (za kavčuk, kavo, tobak, sladkor, žito, bombaž itd.). Na takih borzah dosežene cene veljajo (z odkloni, ki so utemeljeni v krajevnih motnjavah) kot svetovne cene. Borzni tečaji oz. borzne cene prestanejo biti, kar so bile še v prejšnjem stoletju, skrivnost malega števila ljudi; njih visoka publiciteta, v prav veliki izmeri olajšuje današnji trgovini pravilno kalkulacijo in ji stvarja možnost, disponirati na daljše roke.
Štev.- 80.
■ea«w*wemwiWD«MBe**Me**pmMmnE»»g*ywea3eminwe*Biio»»'r
nah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami z dne 28. novembra 1927, Uradni list št. 1/1 ex 1928, za izvrševanje gostilne ali kavarne med člani.
V	zmislu teh izvajanj je treba tedaj od vseh onih produktivnih in gospodarskih zadrug, ki obratujejo tudi z nečlani, zahtevati prijavo obrta in odgovornega, usposobljenega poslovodje ter vpo-števanje vseh ostalih zadevnih predpisov obrtnega reda. Seveda je sprejeti tako prijavo na znanje samo tedaj, če je dotično obrtno izvrševanje po pravilih zadruge dopustno.
Vsako prekoračenje delokroga, ki je zadrugi odrejen v pravilih, presojajo v zmislu § 88. cit. zakona predvsem redna sodišča. Obrtna oblastva pa nadzorujejo poslovanje zadrug v zvezi s kazenskimi določili obrtnega reda, ki jih je uporabiti vselej, kadar zadruge neupravičeno iaztezaj6 svoje delovanje na nečlane, oziroma Vrše posle brez pridobljene obrtne prayice, ko bi si jo morale pridobiti.
Pričujoča pojasnila dajem na znanje z naročilom, da pri presoji poslovanja zadrug po njih postopate.«
Trgovina.
Tri jugoslovanske državne tovarne svilo hočejo v bližnjem času dati v najem. Veliko zanimanja zanje kaže nemški kapital.
Zastopnik sovjetskorusko - ameriške trgovske zbornice Smith poroča iz Moskve, da obstoji v Rusiji potujoče ameriško trgovsko odposlanstvo iz 80 zastopnikov industrije in finance, med njimi zastopniki banke Chase National, General Electric Co itd. Odposlanstvo pride, v Moskvo 17. t. m.
Španski gospodarski minister je izdal prepoved uvoza inozemskega žita.
Začasni angleško-turški trgovski dogovor je bil podpisan v Angori. Temelji na medsebojni največji ugodnosti.
Tekstilni štrajk v Indiji je končan. Od 77 bombaževih predilnic jih dela že 73.
Harriman bo v Gornji šloaiji ustanovil za vse pod njegovim vplivom se nahajajoče kovinske družbe enotno prodajno organizacijo.
Proste cone v rumunskih pristaniščih Džurdževo, Brajla in Galac ob Donavi ter v pristanišču Konstanca ob črnem morju je določil minister za trgovino in industrijo sporazumno s komisijo strokovnjakov. Nove proste cone imajo namen, da olajšajo delo industrije in zunanje trgovihe;	.
Cena srebra je v zadnjem času zopet nekoliko padla, in pravijo, da bo v bližnji bodočnosti ostala na sedanji stopnji ali pa, da bo še bolj padla.
Dan Sv. Petra in Pavla je v gotovi meri odločilen za izglede poljedelstva v Srednji Evropi. Tedaj se prične ali žetev ali pa se more s polno določnostjo ugotoviti zakesnitev žetve. Letos raču-nijo v Srednji Evropi z osem do desetdnevno zakesnitvijo.
Trgovina te dobe pa ni prisiljena samo preobraziti tehnično stran svojega poslovanja in pomnožiti število svojih organov, temveč mora izpopolnjevati tudi kupčijske oblike; prejšnja dolgovez-nost, ki jo je dovoljeval relativno neznaten promet, se umakne preciznim pa enostavnim formulam trgovskega občevanja. Da ustreže poostrenim pogojem, ki jih stavi konkurenca (da n. pr. ceneje nabavi blago, si zasigura njegovo kakovost in pravočasni prejem, da izloči razne rizike, da hitreje razpolaga z obratno glavnico in podobno) vstvari trgovina pripravnejše vzorce kupoprodajne pogodbe in jih mednarodno zemočuje, tako da se ves promet s pomočjo hitrega prenosa poročil (pošta, telegraf, tefelon) poceni in pospeši (kup po standardiziranih tipih, na poskušnjo, lestvična pogodba, skonto, naknadna valutacija, cif-, fob-, cifci-, cargo-posli i. dr.). Pogoj je seveda razvito bankarstvo, cenen kredit in zajamčena pravna varnost. Za trgovca pomenijo te olajšave še to, da mu ni več, kakor nekoč, treba vzdrževati velikih, dragih shranišč ter da v istem času in z istim kapitalom obrne trikrat in petkrat večje zaloge.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Elektro-inštalacija.
Poleg industrije, ki izdeluje strojno in električno opravo obratov v svrho proizvajanja, razdelitve in uporabe toka, ima tudi elektroinštalacij-ska obrt velik pomen. Brez ozira na to, da se večina večjih električnih naprav, kakor transformatorskih postaj, uklopnic, elektromotorjev za večje učinke itd., dobavlja in inštalira potom tehniških zastopstev elektro-vele-tvrdk, je pa eliketroinštalater stalen posredovalec med centralo in večine tokaodjemalcev.
S to nalogo je pa spojena velika odgovornost že vsled tega, ker se gre za inštalacije, ki jih uporabljajo večinoma samo laiki. Dobra inštalacija je v celoti kot v posameznih delih enostavna, zanesljivo obratosigurna in ognjevarna. Ravno inštalater je strokovni svetovalec konzumenta v tehniškem in gospodarskem pogledu kakor tudi pri izberi uporabnih aparatov za svetlobo, silo in mnogobrojne druge namene.
Vqs v svrho inštalacije električne naprave potreben material kupi od veleindustrije ali pa specialnih tvrdk potom njih zastopstev ali pa tudi v veletrgovini električnega materiala. Na konstrukcijo in oblikovanje strojev, aparatov in inštalacijskega materiala pa nima nobenega vpliva.
Pri nas se v pretežni večini uporabljajo nemški in avstrijski izdelki. Lahko trdimo, da so prvovrstni fabri-kat, če ne uvažujemo nekaterih izjemnih slučajev. Način izdelave in kvaliteta je natančno določena potom predpisov in norm strokovnih udru-ženj kakor so »Zveze elektrotehnikov, elektro - veletvrdk, specialnih tvornic, električnih central in inštalacijskih tvrdk«.
Inštalacija sama je pa do vseh po-tanjkosti določena potom predpisov »Zveze nemških elektrotehnikov« (V. D. E.), ki imajo tudi v Sloveniji zakonito veljavo. V teh predpisih dobi inštalater dobro in zanesljivo navodilo za vsak posamezni slučaj, Seveda mora tudi obvladati vsa dela svoje obrti in to v vsakem pogledu. Strokovna kvalifikacija je z upoštevanjem predpisov garancija solidnosti in obratosigurnosti naprave. V takem slučaju se pač z lahkim srcem prevzame odgovornost in jamstvo za izvršeno inštalacijo.
Elektroinštalacijsko obrt je upravičen izvrševati samo tisti, ki ima potrebno praktično in teoretično pred-izobrazbo in ki je položil strokovni mojsterski izpit. Ravno v tem naj se pa strogo izbira ter se vsled velike važnosti pripusti k izvrševanju obrti samo najsposobnejše kandidate.
V malokateri drugi stroki je možnost udejstvovanja nepoklicanih tako velika kot ravno v elektroinštalater-ski. To so pokazala ravno povojna leta s pravcato poplavo takih strokovnjakov, katerih kvalifikacjia je bila več kot dvomljiva. Med vojno so služili v telefonskih ali telegrafskih četah, polagali provizorične Vode in pomagali pri drugih vojnih inštalacijah, kar jih po njih mnenju že usposobuje za inštalacijsko obrt. Ni potreba omenjati, da so ti mazači neizmerno škodovali pravim obrtnikom. Ne samo vsled tega, ker so' uporabljali slab material in delali ceno, marveč je bila tudi od njih izvršena naptava v funkcioniranju nezanesljiva in večkrat celo vzrok požarov in drugih nesreč. Delodajalci pa niso bili vedno v stanu strokovno oceniti in presoditi inštalacijo, Gledali so največ na ceno, vse nepoljubne posledice so pa pripisovali na rovaš celi elektroinštala-cijski obrti.
Take divje inštalacije, ki so bile izvršene po mestih in na deželi, so nadzorstvenim oblastim, zavarovalnicam in strokovnim organizacijam v zvezi s centralami dale povod, da so z najstrožjimi ukrepi skušale preprečiti udejstvovanje teh nepoklicanih elementov. Pri velikanskem obsegu, ki ga je ^zavzela uporabna možnost toka, je pač v splošnem interesu, da izvršujejo to obrt samo strokovno izobraženi mojstri s pomočjo kvalificiranih pomočnikov. Seveda je pa tudi v inte-
resu obrti same, da si izšola kvalitativno dober naraščaj.
Kot primerna predizobrazba obrtnika pride v poštev samo učna doba v strojnoelektrotehniški delavnici z vsporednim teoretičnim podukom v elektrotehniki. Potem naj sledi najmanj 10-letna zaposlitev kot pomočnik v delavnici, kot monter v nizko in visokonapetostnih napravah ali pa samo 5-letna praksa z delovodsko šolo. TO naj bi bila osnova za nadaljno izobrazbo in predpriprava za moster-sko skušnjo. Pri samostojnem izvrševanju obrti je pa neobhodno potrebna tudi trgovska naobrazba. Samo potom poznanja uzanc trgovine m urejenega knjigovodstva je mogoče pravilno kalkulirati in voditi obrt na re-elen in uspešen način.
'Stalno stopnjujoča se elektrifikacija je v Veliki meri odvisna od kvalitete elektroinštalacijske obrti. Ako ta zadosti pričakovanim pogojem, ji je zagotovljen velik gospodarski in moralni uspeh. Dana ji je velika razvojna možnost in komaj pregledno polje udejstvovanja.
Kemija ima svojo posebno konjunkturo.
Nemški barvni koncern I. G. Farben d. d. je pričel sedaj po načinu velikih ameriških družb objavljati tudi četrtletna poročila. Tudi družba Ver. Stahlwerke izdaja že dalj časa četrtletna poročila. Izvemo, da se je kupčija I. G. Farben tudi v drugem letošnjem četrtletju zadovoljivo razvijala. Trgovina v barvilih in barvil-nih pomožnih izdelkih se more v splošnem označiti kot zadovoljiva. — Domača prodaja se je gibala približno na lanski višini, prodaja v evropskih deželah je bila normalna, čeprav je bilo v raznih deželah slejkoprej dosti uvoznih težkoč. Naročil iz Južne in Srednje Amerike je bilo dosti, kupčija na Daljnji vzhod se je obrnila nekoliko na slabše, odkar so Kitajci carino zvišali. Neugodno vplivajo tudi notranjepolitični dogodki na Kitajskem. Glede farmacevtskih izdelkov je bila inozemska trgovina nespremenjeno dobra. V fotokupčiji ugotavljajo tako doma kot v evropskem inozemstvu dvigajoč se promet. Na trgu umetne svile se je I. G. Farben posrečilo, da so inozemsko konkurenco z nemškega trga še bolj izrinili in prodajo dvignili; tudi v inozemski trgovini zaznamujejo kljub poostreni konkurenci precejšen napredek. Prodaja težkih kemikalij in vmesnih izdelkov je bila v bistvu na višini prvega četrtletja, prodaja topil (raztopilnih snovi) in lakov se je nadalje ugodno razvijala. V splošnem se more reči, da je sedanji dotok naročil tolikšen, da se more tudi za bližnji čas pričakovati zadostna zaposlenost obratov.
VELIKANSKA INSOLVENCA V BUDIMPEŠTI.
Znana budimpeška zasebna banka Pollitzer, Rosenberg i. dr. je zašla v plačilne težkoče. Kreditorji so v ,prvi vrsti podeželski zavodi. Gre za obveznosti v višini ca 70.000 funtov ali skoraj 20 milijonov dinarjev. Poleg dežele je na in-solvenci močno interesiran tudi Dunaj, in prizadeti sp vrhu tega še angleški upniki. Težkoč tvrdke je največ krivo baisse-gibanje v zadnjih tednih; zlasti veliko je imela banka boksitnjh in premogovnih delnic. Polom je prišel tudi za dobro poučene popolnoma nenadoma. Tvrdka si je v zadnjem času zelo prizadevala, da bi izpolnila svoje obveznosti, a so bili vsi njeni napori zastonj, ker je morala na svoj dolg plačati vsak mesec 40.000 pengo. Zadnjega obroka ni mogla več plačati in je prišlo do poloma. Borzni krogi v Budimpešti mislijo, da se bo banki posrečilo pobotati se z njenimi upniki, in sicer z intervencijo velebank.
Teden na Ljubljanski borzi
Trgovd! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski Ust«!
Posebno poroiilo
Devizno tržišče.
Na Ljubljanski borzi je bil v preteklem tednu devizni promet izredno velik. Presegel je 27 milijonov dinarjev iu s tem napram prometu v predzadnjem tednu (1.5-387 milj. Din) porastel za približno dvanajst milijonov. Na četrtkovem borznem sestanku je bil dosežen največji dnevni promet minolega tedna, ki je znašal nad 7-960 milijona dinarjev; dokaj znaten je bil tudi promet na pondeljkovem (5-750 milj. Din) in torkovem (4-931 milj. Din), deloma tudi na sredinem borznem sestanku (4-385 Inilj. Din), najmanjši pa v petek 5. t. m. (4-042 milj. Din).
Gros zaključkov je dala privatna ponudba, ker je bilo samo v privatnem blagu zaključenih za nad 18 milijonov deviz, od čegar odpade na London TV milijona dinarjev, na Ne-\vyork in Dunaj več kot po tri milijone, na Trst skoro dvainpol, na Curih pa nekaj nad en milijonov dinarjev, dočim so bili manjši zaključki v devizah Amsterdam, Berlin, Pariz in Budimpešta.
Narodna banka je v minolem tednu intervenirala le v manjšem obsegu. Največ je posredovala v devizah Curih (dvaintričetrt milijona dinarjev), jler-1 in in London po ca 1-8 milj. Din) ter Praga (nekaj več kot poldrugi milijon dinarjev), medtem ko je dala Dunaja za 0712 milj. Din in nekaj Pariza. V celem je bilo posredovanjem Narodne banke zaključeno deviz za 8-754 milj. Din.
Po velikosti zaključkov je bilo v minolem tednu zaključenega največ Londona (9'083 milj. Din), zatem Dunaja (3-851 milj. Din), Curiha (3'849 milijona Din), Newyorka (3T17 milj. Din), (Trsta (2‘487 milj. Din), Prage (2-242 milj. Din), Berlina (2-129 milj. Din) ter končno po nekaj manjših zaključkov Pariza, Amsterdama in Budimpešte.
Tečaji deviz Berlin, Dunaj in Trst so beležili z vidnejšimi spremembami, toda ob ponavljajočih se tečajih na vsakem drugem borznem sestanku, medtem ko je Curih ostal popolnoma, Praga pa deloma neizpremenjena. Tudi tečaja Budimpešte in Pariza sta po večini ne-izpremenjeno notirala z edino razliko, da je tečaj Budimpešte stal najvišje na pondeljkovem, tečaj Pariza pa nalik tečaju Bruslja na petkovem borznem sestanku. Nasprotno pa sta stalno rastla tečaja deviz Amsterdam in Newyork, deloma tudi Londona, ki je v torek 2. t. m. napram pondeljkovem tečaju nazadoval sicer za dva poena, toda se že naslednjega dne okrepil za sedem po-enov.
Ostale devize niso notirale.
Efektno tržišče.
Večina efektov je v prejšnjem tednu beležila neizpremenjeno. Od 3. t. m. dalje no tira jo Združene papirnice Vevče 125 Din za denar; istega dne je bilo tudi povpraševanje po delnicah Kranjske industrijske družbe Jesenice in sicer po 260 Din, ki je pa ostalo brez vsake ponudbe.
Zaključkov ni bilo. Tendenca je bila neizpremenjena.
Lesno tržišče.
Medtem ko je povpraševanje v bukovini občutno popustilo in sicer iz razloga, ker se v skladiščih na Sušaku ter v Splitu nahajkjo še velike zaloge bukovine, se množe povpraševanja po hrastovim v vseh dimenzijah. Posebno veliko je povpraševanje po podnicah, hrastovih na živ rob rezanih tramih, stebričkih in frizah. Zanimanje za gorivo ter oglje je še vedno v znamenju čvrste tendence.
Prodalo se je 15 vagonov cepanic in 5 vagonov krajnikov. Cene v mehkem lesu so zadnji čas nekoliko popustile, išče se pa še vedno paralelno blago. Zaključilo se je ta teden 5 vagonov desk 18 mm in 24 mm.
Po tramih je povpraševanje stalno.
V	splošnem pa se opaža, da je radi polletnih bilanc in radi poletnega oddiha trenoten zastoj v lesni trgovini.
Išče set
1 vagon parjene bukovine, ostrorobe, in sicer:
% vagona desk 90 mm debeline, dolžina
210 m, širina po možnosti od 18 cm naprej, z mnogokratniki od 9 cm.
»Trgovskega lista".
'A vagona desk v debelinah 60, 70, 80, 100 in 120 mm, dolžina od 2 ni naprej, dobava tekom julija, cena franko vagon italijanska meja.
Bukove doge, debelina 20 min, dolžina 75 cm ali mnogokratniki.
Bukovo oglje za Grčijo, cena franko vagon meja, via Djevdjelija, tranzit.
Išče se:
200 m3 jelovih anten, od 4 do 10 m dolžine, premer v vrhu od 8 do 10 cm, roba zdrava, obeljena, ravna, Cena franko vagon nakl. postaja.
16	komadov	borovih	pilotov,	16	m	dolžine,
6	komadov	borovih	pilotov,	14	m	dolžine,
6	komadov	borovih	pilotov,	12	m	dolžine,
premer v vrhu 15	cm. Roba	zdrava, ravna.
Cena franko vagon nakladalna postaja.
10 komadov rezane hrastovine, 3 60 ni, 18 X 16 cm,
30 komadov rezane hrastovine, 2 m, 16 X 14 cm.
Cena franko vagon nakladalna postaja.
50 do 60 m3 rezane hrastovine, 4, 5, 6, 7, 8 m dolžine, debelina 30 X 30 in 40 X 40 cm. Cena franko vagon italijanska meja in si-«*er za 4, 5, 6, m dolžine posebej, za 7 in 8 ni dolžine posebej.
Išče se: ostroroba jelovina:
56 komadov,	20	X	30 cm, 900	m	dolžine,
145 komadov,	16	X	Pni, 1010	m	dolžine,
46 komadov,	20	X	20 cm, 12 20	m	dolžine.
Cena franko	vagon italijanska	postaja.
Iščejo se še vedno: hrastova in bukova drva, trami in tramiči po noti, brodarski pod ter hmelovke.
Blagovno poročilo.
Povišanje tečajev za pšenico v minolem tednu na borzi v Chicagu ni imelo na naša žitna tržišča prav nobenega vpliva. Ceiie so ostale v Bački neizpremenjene od 207 50 do 210 Din. Banatska potiska pšenica, ki gravitira za izvoz pa je dosegla ceno 215 do 217-50 Din.
Nova pšenica se je pričela v manjših kvalitetah trgovati na borzi po 20250 do 205 Din za promptno blago. Za poznejše termine trenotno še ni posebnega interesa, ker so po novejših poročilih kvalitete prav različne in čaka vse z nakupi dotlej, da se ugotovi kvaliteta poedinih nakladalnih postaj, ki pridejo po največ v poštev za Slovenijo.
Koruza domače provenience je v ceni zopet popustila za 2V para in stane danes 210 Din nakladalna postaja v Bački.
Dobri izgledi nove koruzne žetve v Jugoslaviji, Ogrski, Rumuniji in Bolgariji bodo vsekakor povzročili še nadaljni padec cene koruze, in to posebno iz razloga, ker je v vseh navedenih državah tudi posejana ploskev s koruzo večja od lanskoletne. Vprašanje je samo, če so zadostne zaloge koruze do nove letine. V kolikor bi bile te zaloge nezadostne ni izključeno, da bi cena naši domači koruzi dosegla paritetno ceno inozemske koruze.
Interes za koruzo tudi ni poseben in kupujejo se le one količine blaga, ki so nujno potrebne. Nova koruza za december, januar notira 155 do 160 Din brez kupca. Ječmen nove žetve je kvalitativno slab, ker je vsled deževja postal črn in ima efektivno težino 63 do 64 kg. Cena je od 165 do 170 Din franko nakladalna postaja.
Cene na Ljubljanski borzi so sledeče: Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov', postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 255 do 257-50 Din.
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava meseca julija, plačilo v 30 dneh, 257-50 do 260 Din.
Nova bačka pšenica: uzančno blago, brez doplačila, za promptno dobavo, mlevska voznina slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 250 do Din 252-50.
Pšenična moka 0/G; franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 360—370.
Koruza »La pinta«, dobava meseca julija, avgusta, septembra, zacarinjeno slov. post., plačilo v 30 dneh, Dih 285—287-50.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 267-50—270.
Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 200-262-50.
Ječmen bački ozimni: 67/68 kg, Din 270 do 275.
Oves bački: slov. postaja, navadna voznina, Din 265—270.
Tendenca neizpremenjena. — Zaključeno je bilo: 1 vagon koruze, 2 vagona moke in 15 vagonov pšenice.
Ljubljana, 10. julija 1929.
Tečaj 10. julija 1929.	Povpra- ševanje Oin	Ponudbo Dir
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. goid. . .	—•—	82-895
Berilo 1 M		 . .	13555	18-585
Bruselj 1 belga . . . . . .	—•_	7-9151
Budimpešta 1 pengS , .	i—•—	9-9353
Durih 100 tr			•		1095-90
Dunaj 1 Ulag . 			8-0014	8-0314
London 1 funt ..... . V	j ./.v. ~	276-49
Mewyork 1 dolar		—•_	66-87
Pariš 100 fr		222-10	22410
Praga 100 kron		168 20	169-—
Trat 100 lir		296-99	298-99
ŽELEZO IN JEKLO.
Povodom zvišanja kvote Mednarodnega jeklenega kartela za 1 milijon ton na 32-27 mil. ton so zatrjevali, da bo kartel na vsak način podaljšan. Podaljšanje je zlasti v interesu belgijskih in francoskih tovarn, ki so dosti ibolj navezane na izvoz kot nemška železna industrija. Ta interes se more ugotoviti na številkah lastne porabe. V belgijsko-luksemburškem gospodarskem okrožju so porabili lani samo 28 odstotkov produkcije doma, dočim je Belgija porabila v letu 1913 celih 43% produkcije. Več kot 70% belgijsko - luksemburške produkcije se mora torej eksportirati. Belgijska železna industrija je svojo kvoto surovega železa v zadnjih četrtletjih že prekoračila in se je mogla produkcija od postanka Mednarodnega jeklenega kartela naprej zelo ugodno razvijati. Francija je eksportirala lani 4 in pol milijona ton železa in jekla, leta 1&27 pa celo 5 milijonov ton. Domača poraba v Franciji (skupaj s Posaarjem) je znašala lani 61% produkcije proti 92% v letu 1918 za tedanji obseg države. Francija je torej za nekako 40% produkcije navezana na eksport. Pripominjamo, da dela železna industrija v deželah s fran-kovo valuto z veliko manjšimi nabavnimi stroški kot Nemčija, da doseže torej že pri sedanjih eksportnih cenah primeren dobiček in da ji torej ni toliko za prodajne zveze kot Nemcem. Nemčija je porabila lani 85 odstotkov svoje produkcije doma proti 72 odstotkom v letu 1913 in je razvoj tukaj torej nasproten onemu v Franciji in Belgiji. Dežele e fran-kovo valuto so prepričane, da bi prodajne zveze v inozemstvu omogočile močno povečanje nemške železne produkcije in s tem tudi naraščanje nemškega eks-porta, kar jim seveda ne more biti prav.
* * *
SVETOVNA SLADKORNA INDUSTRIJA.
Svetovna produkcija sladkorja v kampanji 1928/29 je znašala po cenitvi znanega statistika dr. G. Mikuscha 28'5 milijonov ton surovega sladkorja proti 26*7 milijonom v kampanji 1927/28. Od skupne vsote je prišlo na produkcijo trstnega sladkorja 18 9 mil. ton (17 5), na produkcijo pesnega sladkorja. 9'6 mil. ton (9-2). Vidimo, da je sladkorja iz pese nekaj več kot polovica sladkorja iz trsta. Ce vzamemo za vso svetovno produkcijo sladkorja v letu 1913/14 številko 100, dobimo za kampanjo 1928/29 indeks 143-4. Torej se je dvignila produkcija skoraj za polovico predvojne izmere, znamenje večjega konsuma, pri čemer moramo v zadnjih letih govoriti tudi o nadproduk-ciji. Produkcija pesnega sladkorja v Evropi je cenjena v zadnji kampanji na 8-5 mil. ton (8-0), iz česar vidimo, da drugi kontinenti za to vrsto sladkorja pridejo bolj malo v poštev. Glavna ev-
ropska producenta sta poleg Rusije Nemčija in Češkoslovaška, prva z 1*9 (1-7) mil. ton, druga z 1*1 (13). Glede porahe sladkorja so na razpolago seveda samo podatki iz kampanje 1927/28. Tedaj je prišlo na vsako osebo v Evropi 18 kilogramov, prcrti 16 5 kg sladkorja v kampanji 1926/27. Svetovna poraba se je dvignila od 131 kg v kampanji 1926-1927 na 13‘5 kg v kampanji 1927/28. Svetovna zunanja trgovina s sladkorjem je v kampanji 1927/28 padla; skupni uvoz je znašal H'l mil. met. ton proti 11-3 milijonom ton v prejšnji kampanji, skupni irvoz pa 11*2 mil. ton proti 10 9.
V	trgovini je bilo torej v zadnji kampanji nad dve tretjini vse svetovne sladkorne produkcije.
•	• *
GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE V JUNIJU.
Nastopilo je majhno zboljšanje, večinoma sezijskega značaja. A ni ni-kakšnih gotovih znakov, da se bo to nadaljevalo. — V juniju je bilo 156 zadrug na novo ustanovljenih, 85 pa razpuščenih; v konkurz je prišlo 7 zadrug. Skupno število zadrug je znašalo 1. julija 52.720. V prvem letošnjem polletju zaznamujejo 925 novih zadružnih ustanovitev, 597 razpustov in 41 konkurzov.
— Položaj v industriji kovinskega blaga se proti maju ni zboljšal, obratno, več podjetij je moralo obratovanje omejiti.
— Lesna industrija poroča, da je bila preskrba s surovino v juniju zadovoljiva, zaposlenost večinoma nespremenjena. V pohištveni industriji je trajalo po-življenje le kratek čas. Cene so večinoma izredno nizke. — Industrija papirja, celuloze itd. ni čutila letos tako velikega sezijskega nazadovanja v dotoku naročil kot sicer; a plačila so prihajala v nezadostni izmeri. — Položaj oblačilne industrije v juniju je bil še zmeraj težaven. Bombaževo predilstvo poroča o nadaljni slabi prodajni kupčiji. Kljub izredno nizkim cenam nemške preje je moglo inozemstvo nadaljevati prodajo svojega prediva na nemškem trgu. —
V	bombaževem tkalatvu so ostale razmere splošno nespremenjeno slabe. Tudi položaj platnene industrije se ni zboljšal; v platnenem tkalstvu so morali še naprej omejevati obratovanje in krčiti delovni čas. Samo svilena industrija zaznamuje precejšen dvig naročil in se razvija njena zaposlenost še nadalje prav povoljno. — Zaposlenost čevljarske industrije ni bila enotna. V veletrgovini je bila prodaja zadovoljiva in tudi mala trgovina je dobro prodajala. Glede inozemske konkurence se je nadaljevalo zboljšanje, ki je nastopilo v prilog nemški industriji. Berlinska pogajanja med Bato in nekaterimi zastopa niki nemške čevljarske industrije so se končala z izjavo Bata, da v dvanajstih nemških velemestih ne bo ustanovil
lastnih prodajalen in tudi ne podružnic družbe Romeo, ki jo on kontrolira. A ta pogodba velja le za razmeroma kratko dobo. Nerešeno je ostalo vprašanje ustanovitve lastne Batove tovarne v Nemčiji	*	*	*
NENADNO POŽIVLJENJE TEKSTILNEGA TRGA NA OGRSKEM.
Vsa znamenja na Ogrskem so v zadnjem času kazala na to, da se bo eno leto trajajoča stagnacija v tekstilni industriji nadaljevala. Padanje žitnih cen, oslabljena nakupna moč prebivalstva na kmetih itd., vse je slabo kazalo. Naenkrat se je pa pokazalo poživljenje, in sicer tako nenadoma, da so se zaloge nadrobne trgovine rapidno zredčile in da so veletrgovci s težavo zadostili naknadnim naročilom. Dalje je padlo tudi število insolvenc v tekstilni industriji In je le-ta začela na novo upati. Mogli bi govoriti o nekakšni strukturni spremembi v nabavah; ženski svet se je obrnil proč od dragih luksuznih tkanin, zlasti od naravne svile, in se oblači s cenejšim tekstilnim materialom, posebno z umetno svilo. Revolucijo je sprožil največji ogrski tekstilni koncern, S. Golberger in sinovi d. d., ki je dobil od nemške tvrdke Bemberg izključno pravico za predelavo Bembergove umetne svile. Uspeh novega izdelka, »parisette« imenovanega, je bil tako splošen, da je bila v kratkem času vsa Ogrska uniformirana in se je v petih mesecih prodala večkratna količina onega kvantuma, ki ga je stavil Bemberg za pogoj predelave. Delajo dan in noč. Celo najfinejše trgovine v Budimpešti, ki so prodajale doslej le inozemsko kvalitetno blago, so se morale vdati in vpeljati novo ljudsko tkanino, da ne zgubijo kupčijskih možnosti. Vzporedno, čeprav ne tako vihamo, je nastopilo poživljenje v bombaževih tkaninah, in morejo tovarne delati zopet s .polnim obratom. Tako so glasovi o prenehanju obratovanja in o nezaposlenosti naenkrat utihnili in more govoriti ogrska tekstilna industrija o polni izrabi kapacitete.	„	*	*
ZVIŠANJE BOLGARSKE OBRESTNE MERE.
Bolgarska Narodna banka je zvišala
obrestno mero od 9 na 10%. Lani 15. decembra je bila obrestna mera znižana od 10 na 9%, potem ko je bila več kot štiri leta zmeraj 10%. Sedaj ima Bolgarija, če izvzamemo sovjetsko Rusijo, j najnižjo obrestno mero v Evropi. Bol-
I	garska denarna vrednota je pač stabi-: lizirana, in se zdi, da je bilo zadnje zni-; žanje 15. decembra 1928 v zvezi z olaj-; šanjem na mednarodnih denarnih trgih.
I	V Bolgariji je v veljavi še strogo gospo-| darstvo z devizami, tako da ne pride do j nobenega kolebanja tečajev. Vidi se, da se je napetost na mednarodnih denarnih trgih pojavila sedaj posebno močno tudi v Bolgariji.
RAZNO.
škoda proti Kruppu. Pred nekaj časa je sklenila tvrdka Krupp z jugoslovansko vlado predpogodbo, ki je dodelila tvrdki Krupp ob investiciji 60 milijonov dinarjev izkoriščanje bogatih premogovnih in železnih nahajališč v Zenici (Bosna). Sedaj pride iz Beograda poročilo, da je jugoslovanska vlada proglasila predpogodbo za neobvezno ter da je prepustila izgradbo industrijskega okraja v Zenici škodovi družbi v Plznu. Ker je pri tvrdki škoda udeležena francoska tvrdka Schneider-Creuzot s 70 odstotki, smatrajo to za francoski uspeh, kar je tembolj verjetno, ker se vršijo sedaj s Francijo pogajanja o srbskih predvojnih dolgovih. Dalje je dobilo Škodovo podjetje od beograjske direkcije državnih železnic veliko naročilo za dobavo lokomotiv in tračnic, koja dobava je bila pravtako v predpogodbi obljubljena nemški družbi Vereinigte Stahlwerke v Dusseldorfu.
Nemška Ford d- d. prodaja delnice. Nemška banka predlaga v splošno presenečenje dopustitev nemških Fordovih delnic v znesku 6 milj. mark na berlinsko borzo. Ta nemški paket, ki predstavlja 40 odstotkov glavnice nemške Fordove d. d., bi bil moral že v začetku priti na borzo, pa ni prišel, ker je prevzela delnice I. G. Farben. Ta nenadna emisija zbuja misel, da se hoče I. G. Farben znebiti teh delnic, ki so v resnici njenemu pravemu delokrogu nekaj tujega. Na berlinski borzi se pa seveda tak korak I. G. Farben neugodno komentira, in vidijo v njem zopet znamenje velike glavnične potrebe sikupine I. G. Farben. Uvodni tečaj je predviden z 260. Toliko so govorili o zbližanju med I. G. Farben in Fordovo d. d., in ni Čudno, da je sedaj presenečenje splošno.
Letno poročilo Zagrebške Trgovske zbornice. Ne omeji se samo na leto 1928, temveč nam poda ves pregled razvoja od 1. 1918 do 1. 1928. Gospodarsko poročilo obsega sledeča poglavja: Notranjo trgovino, zunanjo trgovino, obrt, industrijo, carinsko in finančno politiko, denarstvo, promet, pošto, brzojav in telefon, (pomorstvo, mednarodne odno-šaje, javno upravo, socialno politiko, šolstvo, komunalno politiko, sodstvo, kongrese, konference, sejme, razstave itd. V območju zbornice obstoji 22.005 obrtnih dovoljenj za trgovce, 23.337 dovoljeni za rokodelce in 3088 obrtnih dovoljenj za gostilniško in točilno obrt. Dalje dobiš v poročilu evidenco 930 industrij in 1680 bank, zavarovalnic in drugih kreditnih zavodov ter kreditnih, nabavnih in konsumnih zadrug. V območju Zagrebške zbornice se nahaja 62 gospodarskih korporacij. — Letošnje poročilo je izboren kažipot za vse one, ki se zanimajo za razvoj jugoslovanskega j gospodarstva.
R. WIUMANN
STROJNO POOJCTJC nmiunmMnin
UUBUANA, SLOMŠKOVA ULICA ST. 3
UdateH radllna *r»U »tr.frr n hm MmMK trananrfaflafca naprava, lmn> dvigala mk vnt, 3^ f ilnilt sevi It kivinli teleta. Premama »ra|akMraa|a In aprama radUnlh mahanHMh naprav »ar IrrrluJajraa a atralna atraka apada]ata Ma In napravila »a»na, aaMna hi pa aaalaaa« ' aajhltraja.
Parketne deščice Bakula Trstje za strope Strešno lepenko in lesni cement
Jos. R. Puh, Ljubljana
GradaSka ulica 22 - Telefon inf. 2513
>j\NOC£>-
W	tovarna	w
Veletrgovina
kolonljalne in •pecertfaKe robe
nu mm
vinskega kita, d. z o. s., Liubllana I iJUBIJANA
nudi najttnejil In najokuaneJM namizni kis Is pristnega vina. Tehnično In hlgljenltno naimoderneie urejena ktsarna v Ju« goslevljl.
MUfMI
Ljubljana, Dunajska cesta la. d. nadstr. Zahtevajte ponudbo I
*
ZALOGA a-reSke pralen« ket«. mletih dl|«T In rudninske -vode.
V
ToEna In solidna postreiba! 5
Bahterafte coa*o*1
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
[-■ TRG.-INO. O. D.
tir«]« dr IVA* PLE9R — U	-tadTiftrijsfeo d. d.
»MERKUR« kot	in	O.	MICHALEK.	Ljubljana