184. številka. Ljubljana, vtorek 12. avgusta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzomii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avetro-ogerake dežel« za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dosi za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 krM za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za detrt leta. — Za tujo dežele za oelo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah In sa dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 80 kr., po poeti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-■topne petit-vrste 6 kr. de se oznanilo enkrat ti ik.;. 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če M tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvoin frankirati. — liokopisi »o po vračajo. — Uredništvo j? v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Opra vnifltvo. na katero naj ho hiajcovnlijo pošiljati naročnino, reklamacije. oznanil* t. j. administrativia reči, jn v „Narodni tiakarni" v Tavčarjevi hiši
Francosko
je zdaj torišče reakcije in mogoSe je zelo, da za nekaj tami republika zopet pade in bodo monarhijo, ter ž njo vred absolutizem uveli. Mogoče bode to posebno, ako se oba Burbonca, grof Chambord in pokolenje Or-leancev zedinita, da ne bosta oba na enkrat botela zasedati samo eden francoski kraljevski prestol. Vendar stalno in za dolgo se reakcija ne bode mogla ugnezditi. Niti vojska niti narod neče križarske vojske proti Italiji. Da ae vidi kako odlični duhovi o stanji in po ložji mislijo, naj citiramo glas iz nRevne des deux Mondes," ki tako-le piše:
„Gotovo je, da se javlja od nekaj časa religiozno gibanje čudne narave, ki se celo ostreje pokazuje, nego pod restavracijo in se vedno bolj in bolj v politiko ugnezduje. A dobro naj se nas razumeva: Ne more biti govora o tem, pravično in dobrodejno učinkovanje vere zametati, posebno v zdanjem trenotku. Religijozen čut se ne izbudi nikjer močneje nego v bolesti polnib dušah, pri nesrečnih narodih, katerih velikost je jako trpela in ki precej k spoznanju pridejo, da je celo svoboda le za to čestokrat omahnila in propadu blizu bila, ker se nij na trdno vero v se opirala. Kar pa je tudi resničnega in resnobnega pri tacem gibanji, je vendar tudi zunanja, hrupeča, umeteljna razburjenost zraven tega. Sanja se le o božjih potih, o čudežih, o novih molitvah in romanjih. Nij več starega pametnega, neodvisnega francoskega katolicizma, ki se na novo vzbuja, nasproti je to nov, strog katolicizem, ki je željan širiti se in vse spreobračati, ki stare tradicije zatajeva, in vsemu vojsko napoveduje, kar se ravna po duhu sedanjega časa.
Metek.
Meta Holdenis.
(Roman, francoski Bpisal Viktor Clierbullea.)
Poslovenil Da v. Hostnik.
Drugi del.
V.
(2f>. nadaljevanje.)
Trenotek potem začne kritikovati rujav vozal, ki si ga je bila Meta Holdenis dela v lase; trdil jo, da se rujavo pa sivo ne strinja, da je eno prosta boja, druga po-tuhneua. Gospod Mauserrc mu očita, da tako grizeČcga človeka nij Še videl, in gospod d' Arci shrani ta kompliment; kajti iz izkušnje je vedel, kako daleč sme iti.
Dve uri pozneje smo bili v salonu. Meta je ravnokar odšla, da bi Lulu dela leč. Sluga vstopi ter da list gospo Mauserre-ovej. Ona ga odpre, in grozno zakriči j z enim okom se joka, z drugim smeje.   Vstane ter
Ako se temu ustreza, potegnil bi Francosko v neko križarsko vojsko, samo da se posvetna oblast papeževa zopet ponovi, naredil bi državo za pokorno deklo cerkvi, in narodno skupščino v Verzajlu spremenil v cerkven zbor. Ta, v politično skupščino zanesena klerikalna razburjenost je gotovo zelo značajna in zelo nevarna.
Naj se dobro premisli, veliko preveč politike tiči za zdanjimi izjavami, nego da bi to prava religija biti mogla. Ali se pa tudi ve, kaj take nesrečne zmešnjave rode ? One rode zatiranje vere in politike in obedvema škodujejo. Po pretočenih 15 letih tacega sistema pod francosko restavracijo, bil je katolicizem povsod napadan, noben duhovnik se nij smel na ulico v svoji obleki pokazati. Čez zopet 15 let pod svobodo julijske vlade je vera zopet v spoštovanje prišla. Po februarski revoluciji so duhovniki svobodne mlaje blagoslavljali in meniška kuta se je smela celo v narodni skupščini 1. 1848 pokazati."
Da bi pač taka svarila pametnih domoljubov kaj izdala in da bi klerikalna stranka prišla zopet do one zmernosti, ki je državi in njej na korist — potem je upati, da se tudi francoske razmere, ki imajo vpliv na vso Evropo, svobodi na korist rešijo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V LJubljani 11. avgusta.
Okrajna glavarstva so dobila povelje, da imenike vntitvev dado napraviti in pregledati. To kaže, da se bližamo volitvam. Morebiti, da Še ta teden se razpusti državni zbor. Volilna agitacija je povsod živahna.   Na Slovenskem „pravničarjiu agi-
z omahujočim korakom teče gospodu Man serre-u na kolena; izdihljaji so jej dušili glas. Končno se jej posreči, da reče: Alfonz, prosta nem.
On se je oprosti malo živahno, kurijo zitota dela človeka nopotrpežljivega. Ta vest ga gane, da vstane; osupnenost pronzroča efekte.   Potenj odpre svojej soprogi roki ter vsklikne: Dolgo sva ga morala čakati.
Kakor vidite, gospa, nij res, da bi bila prva ganenost vedno naj boljša. Ko je bila Meta opravila svoje delo, pride v salon nazaj. Gospa Mauserrc-ova piano proti njej, ter vsklikne, podajajo jej list: — Ah, pojdite urno, gospodičiua! —
Meta čita. Bila je-li poveljnica svojemu jeziku, pa zato obrazu nij bila, in, da rabim staro besedo, svojim malim slabostim nij bila vsikdar kos; časi so jo izdale. Zdi se mi, da sem jej dan poprej videl iz očij iskrati se plamen ; ta trenotok je obledela, da je bila taka, kakor smrt, da sem mislil, da ji
tujejo tako silno, kakor še nikoli; videli bo-demo, s kakim uspehom.
fmiti.iki klerikalni „Volksblatt" izreka, ako se seminaristi ne bodo oprostili od vojaške službe, da se bodo Škofi vsled tega do papeža obrnili in ga vprašali, katera izredna sredstva on priporočuje, da bo teologi ohranijo svojemu poklicu ter so mu ne odtegnejo po vojaški službi.
Na fmnliikem si Rusini in Poljaci odločno nasproti stoje. Okrajnih volilnih odborov je že dosti postavljenih. Rusini nijso edini med soboj, tudi med njimi je stranka „niladih", katera se nagiblje k federalizmu.
Tntanje driav«.
Vest, da je i'ftutt/itt-ski knez v obraz nevarno obstreljen, je čisto zlagana, kakor to zagotavlja telegram iz Zadra.
#'»rtwro*fri vojvoda Rroglie pojde v Lijon, kjer ostane tri dni, da izpozna položaj v jugu in se posvetuje s prefekti južnih okrajev. Honapartisti so zvedeli, da se je grof Chambord proti pariškemu grofu izjavil, da ne pripusti nikdar, da bi se njegova stranka z bonapartisti sporazumela.
Min »nit trski agent pri turškej vladi, knez Ghika, je podal velikemu vezirju uradno pismo, s katerim si rumunska vlada prihra-uuje svoje pravice pri reguliranji ob železnih dnrih.
M*š*i*ske novine svare, naj se v očigled predstoječih volitev ne ravna brezskrbno nasproti antinacijonalnim strankam fevdalcev, ultramontancev in socialdemokratov, ki so zakleti sovražniki vsakega zdravega napredka moderne kulture. Vlada se ne boji niti zaničevanja prava in postave poznanskega nadškofa, niti početja fevdalnih in radikalnih Don Quixotov, a ipak želi pri volitvah obilnega udeleževanja.
f' Carig»'o.Uu se imajo v kratkem sniti trije najmogočnejši mohamedanski vladarji. Egiptovski Kedive jo hotel uže pred šahovim dohodom Carjigrad zapustiti, a sultan ga je pregovoril, da je ostal. Gotovo nijso brez pomena motivi, ki jih je sultan
je slabo. Gospod d' Arci je gledal njo in mene, na ustnih mu je igralo črno smehljanje. Meta plane na vso moč na gospo Mauserre-ovo ter jo objema tako dolgo, da jej gospod d' Arci končno deje: — Dovolite, gospica, ljudje se objemajo, ne zadušajo se ne. — Potem opisavši četrt kroga, reče: — Draga gospoja, volite prejeti čestitanja vašega zeta.
— Hvala, odgovori mu gospa Mau-serre-ova; a čakati moramo šo deset mesecev.
— Tako hoče zakon, reče gospod Mau-serre z resignujočim glasom.
Uboga ženska nas objame vso zapored ter se reši potem v svojo sobo, kojo zaklene. Sreča jej je delala ozko vest, radost jej uzročala bojazen; zdelo se jej jo potrebno skrivati to radost, in, kakor je rekala, le onemu govoriti o tej stvari, ki jo razumejo.
Gospod d' Arci nij skrival svoje; bila mu je prekipeča, da bi kakemu drugemu
imel, ko je silil egiptovskega vladarja, naj počaka perzijskega šaha. Ta shod bo imel odločilen vpljiv na bodočo podobo bližnjega in daljnega vzhoda.
Dopisi.
Iz Iti"«! na GoriSkem 5. avg. |Izv. dopis.] Nova šolska postava ima pri nas še malo veljave. Tako na pr. se nekatere občine, zapeljane po klerikalcih, branijo posvetnih učiteljev, zbog tega (čujte!), ker uče učitelji „krivo vero". Tako je namreč neki župnik v (pod Gorico BpadajoČih) gornjih Brdih na prižnici neko nedeljo zaropotal, da naj se varuje ljustvo dandenasnjih „krivovercev", ki drugo „vero" uče in enake bedastoče. Med te je on štel slovenske učitelje ter objavil in priporočal, da naj se ljudje varnjo učiteljev. A uže vemo kam vse to meri. Sploh se vidi, kakor da bi bili naši Brici za celo stoletje v omiki za druzimi Slovenci zadaj. In kaj je temu uzrok? Gotovo pomanjkanje šol in narodnih duhovnikov, kajti v celih Brdih je samo v 3 občinah redna šola s posvetnimi učitelji, vse druge občine imajo dubovnika-učitelja, katere gotovo ne zadostujejo terjatvam nove šolske postave in tudi nijso narodni. Duhovni dobivajo menda po 100 gld. nagrade in čujte kako se ta denar obrača v Bil j a ni. Tam ima nenarodni kaplan šolo zjutraj in poduČuje prazno klopi, popoludnć pa pod-učuje manjši oddelek — cerkovnik ali mežnar. To tedaj možno v 19. stoletji? — G. kaplan daje namreč od omenjenih 100 gl. 25 gold. cerkovniku. Tako bi tedaj tudi posvetni učitelj si našel kacega cunjarja, kateri bi mu za majhen denar zjutraj ali popoludne mladino podučeval, on bi pa hranil ostali del plače. Kaj dela krajni šolski svet, da se temu ne ustavlja? Kako more dandenes prosti kmet kot cerkovnik učitelja nadomeščati? Zadnji čas je, da se smeti iz šole pometejo. A saj vem, predsednik krajnega Šolskega sveta je duhovni, on duhovnu ali cerkovniku nij zavidljiv prejetih novcev. Pa le tako naprej Brici, potlej bo pa drug svet rekel, da ste za rake, ki nazaj gredo, namestu naprej.
Narodnjaki na Kviškem! Zdramite se in napravite uže tolikokrat omenjeno prvo besedo v vaši čitalnici, da bode prosto ljudstvo se zbudilo iz narodnega spanja in se
valjda ne bila prizanesla. Gospod Mauserre si vzame journal, jaz pa list papirja, ter začnem risati. Senca se urine med lampo in med moj svinčnik. Vzdignem oči; Meta se je bila postavila pred me. Več nij bila ne lepa; obličje ji je bilo živo, koketno, v pogledu nekaj utrujenega.
— Ali se da vedeti, praša me s tihim glasom, kaj vam je prorokovala ciganka.
— O čem?
— O tem, kar se ima pojutrišnjem goditi na pokopališči, kjer bo rože.
— Prorokovala mi je, da se ne bo nič godilo.
— Prav nič?
— Prav nič.
— Zakaj ne?
— Zato ne, ker pojutrišnjem niti meue niti vas ne bo tja.
— Niti mene niti vas? deje. Ciganka se je na pol legala; jaz bom tam in vas bom pričakovala.
Gospod Mauserre odloži journal, ter se nama bliža.
navdušilo za mili nad slovenski narod, katerega neka stranka tako prezira, in da bode spoznalo, da duševno živi še v temi in, da je zadnji čas , da se poprime in brani narodno zastavo, koja ima za geslo vpisano prezlato trojico: Vse za narod, omiko in svobodo. Naj še omenim, da se bere na obrazih tukajšnje svobodomiselne inteligencije radost in veselje , da je naš ljubljeni g. dr. Lavrič za kandidata postavljen, in vse bomo storili, da zmaga.
Iz Hri'^&e v Primorji 7. avg. [Izv. (lop.I (Suša, prošnje za dež!). Neusmiljeno podnebje žuga poljske pridelke končati. Strašno pripekajo solnčni žarki dan na dan; fižolova stebla so se nže posušila in niti polovica vsejanega zrnja nij na njih prirastla. Turšica se je tudi počela sušiti — a prida — sadu ne bode obrodila. Prav slabo se nam kaže. Grozdje zori: malo ga bo. Gotovo ne bomo mogli vse luknje ž njimi pomaŠiti. —
Naši duhovni, ker imajo prostega časa v izobilji, začeli so pretečeni pondeljek obhajati in nadaljujejo dvakrat vsak dan ,. svete andohti", naj bi se večni gospod bog usmilil, in namočil žejno zemljo in nas, grešne kreature. Enkrat so delali procesijo v ta namen, sedaj pa iste opustili; in to iz tega razloga. Peljal je osapski fajmošter svoje farane; sam je rekel, da vodi njemu od boga izročeno čredo, in druge sosede v dolgi rajdi na izvirek Grižane k Mariji devici. Tam je pridigal nek jezu vi t ar, katerih je povsod polno, in ljudstvu razlagal, zakaj je bog tako trdovraten, da dežja ne da. Gine-ni in žalostni so zapustili ono sveto opravilo, ali kar je bilo; pa njih žalost je bila na naj višjo stopnjo povzdignena, kajti Še nijso na dom dospeli, in dobri bog je namestu dežja tako grozovito točo vsul, da je vse pridelke ugonobil. Ljudstvo je mrmralo — a en duhoven pa je na oblak z blagoslovljenim prahom streljal, češ razgnal bode hudiča. Hasnilo nij nič, niti prošnje ni streljanje.
Iz lififckffft* trgu na slov. Štajerskem, 11. avg. [Izv. d op. I Denes je bil kanonik Kosar tukaj na Laškem, kamor je bil od katoliško političnega društva k nekakemn volilnemu shodu povabljen. Mežnarji, tercijalke
Jaz ne vem, kaj je vjel iz najinega pogovora. Meti reče z najnaravnejšim obrazom : — Ker se vsi veselimo, zdi se mi dostojno, da bi se i Lulu. Uže dolgo želi videti paladriško jezero, ki je, kakor se netim, čarovno. Sklenil sem, gospica, da jo popeljemo tje pojutrišnjem, prvega septembra. — Potem pristavi bolj z odsvetujočim, nego vabečim glasom: — Šteli z nami, Toni ?
— Sigurno.
— I jaz, dragi oča, deje gospoja d' Arci.
— Ker mene nihče ne povablja, reče gospod d' Arci, povabim se sam.
Jaz zapišem z velikimi črkami na papir, kamor je Meta vedno gledala: „Hiro-mantija uij ležnjiva umcteljnost."
Ko odidem, priteče gospod d' Arci za menoj na koridor, ter potegnovši me za rokav, zamrmra mi na uh6: — Gospod Fla-merin, jutri vam imam nekaj zelo resnega povedati.
(Dalj« prihodnjič.)
in tercijali so kakih 20 osob skupaj zbobnali, največ takih, ki še volilne pravice nemajo. Da jo Kosar govoril, da je vera v nevarnosti, to se ve. Potem je program pravne stranke razpolagal in končal svoj govor s ponarejenim motom: vse za vero. cesarja, domovino, katolško omiko in katolško svobodo!?
Tudi je rekel, da nij zoper zedinjeno Slovenijo in tudi ne proti šoli, samo to, da ne smejo brezverske biti. Do sklepa nij prišlo; Kosar je le vsem na srce polagal, naj bi vsak dobro preudarjal, katerega moža da bode za volilnega moža si izvolil. — Kot kandidat se nij ponudil. Ko so možje odšli, nobeden nij vedel, ali je krop ali je voda; kajti nobenemu nij bilo znano, zakaj da so bili tje povabljeni. — In tako se je ta veliki (?) katoliško politični shod končal. lic quiescat in pace!
Iz 14 <»*!»■■ j«'«'U'«h se nam piše: 7. t. m. se je pri nas nesreča zgodila, kakoršna še nikoli, kar naše mestice stoji, namreč okolo pol dveh popoludne pripeljeta dva konjska kupčevalca dva vlaka konj po veliki cesti, dobro skupaj privezanih proti Kostanjevici iz Slavonije. Bilo jih je v eni rajdi 12, v drugi pa 16 skupaj. Bila sta pa ta dva moža, kakor ljudje pravijo, dobre zidane volje, morebiti zato, ker sta tako lepo živino kupila in ker sta se obilnega dobička nadejala, ali Bog ve zakaj. — Ko prideta čez mesto k drugemu mostu, katerega zdaj ravno popravljajo, jim tesarji in drugi ljudje sveto-vajo, naj ene četrt ure počakata, da bodo zopet most skupaj dejali, da bode mogoče črez iti. Ali žalibog ta dva Kraševca (ker sta od llrušiceiz Notranjskega doma), se ne dasta pregovoriti misleč: „korajža veljau, jo s konji na zgornji stran mosta v Krko zapodita, eden jahajoč, drugi je pa konje na na bregu v vodo z bičem podil, ali ko v sredo vode konji pridejo, se začnejo vrti ti in se tako zmešajo, da so se vsi zapleli in utonili. Samo 4 stare konje, katere so ljudje z veliko silo odrezali, mogli so rešiti, pa dva žrebeta, ki sta bila prosta. Moža, kateri je pa na konji jahal, so konji doli pobili in tako je revež ves pobit utonil. Torej je skupaj utonilo 22 konj, kateri so bili prav lepi in mladi, stari komaj po 6 let, in pa mož, kateri je zapustil dvoje otrok in ženo. Moža in utopljene konje so precej iz vode potegnili. Pri tem delu so se posebno odlikovali in res zaslužijo pohvaljeni biti: žandarm Martinek, mestjan Jakob Cernetič in pa mlajši Anton Sekula in še drugi. MerliČa so v karner spravili ali Žalibog da je naša duhovščina tako mlačna, da mu še ne pusti zvoniti, tudi tukaj je pregovor: „Vse za plačilo." — Letina nam dobro kaže, snopja Be je veliko naželo, samo snet ivo je, trta pri nas prav lepo kaže, ker je zdaj vročina posebno ugodna in grozdje se že mehča. Pričakujemo precej veliko in dobre kapljice , kor smo bili toče varovani. Ako drago, drugi pot kaj veselejšega iz našega mestica.  (Nam bo ustreženo. Ur.)
Iz II11 i1* pri Podčetrtku na slov. Štajerskem 8. avgr J^zv. dop.] Mnogo si povsod nekateri duhovniki prizadevajo, da bi naš novi časnik „Slov. Tednik" zatrli in „Slov. Narodu" škodovali. Ali nemajo mnogo srečo pri tem, ker bolj ko zoper govorijo, bolj se naročniki množe. Tudi nas sicer spoštovani g. župnik, nij mogel prebiti, da ne bi o „S1. Tedniku" kaj pregovoril. „Slov. Tednik" mu je taka pošast, da ga je začel svojim ver-
nim kot strašilo kazati, kakor vaši „Novi-čarji tisti „Tagblatt". Naš g. župnik je iz „S1. Gosp." nekaj izrazov zajel in iz prižnice v nedeljo 20. julija novega „najemnika hu-dičovega" v strah postavil. Tako so ljudje radovedni postali, kak mora neki ta novi „najemnik h. .. ." biti, in kadar jim ga pokažem, — ali mislite da se ga ustrašijo ? Nič ne; le začudijo se, kako naš g. župnik slabo vidi, da kaj tako strašnega videti misli, ako „Sloven. Tednik" zagleda, ali samo o njem sliši.
Ali ne samo iz svetega mesta, ampak še tudi v šoli se sedaj po cele ure druzega ne govori in uči, kakor o krivovcrnem „81. Tedniku". Jako lepo, ako se ncvčdnim in o časopisih malo razumljivim otrokom kaj tacega razlaga.
Tako proti „Tedniku". A malo manjka, da se iz svetega mesta, kamor sam kriščevi nauk pristuje, tudi osobe z imeni ne ogovarjajo. Tako ogovarja naš župnik enega dijaka viših šol samo zaradi tega, ker nij hotel v duhovšnico iti in je raji prirodoslovce postal. Našemu župniku je vsak prirodoslovce najhujši nejevernik, ter mu v šoli in v cerkvi nadeja čudne priimke, katerih nijsmo navajeni iz ust omikanca slišati.
Domače stvari.
— (V Maribor) pride denes g. Ar-senović, ter bo razkazoval svoje izvrstne slike jugoslovanskih nošenj. Priporočamo ga tamošnim narodnjakom.
— (Poletni sneg.) V nedeljo je bila huda nevihta po celem Gorenjskem. Tudi malo toče se je vsulo, pa nij dosti škodovala. Popoldne se je zopet razvedrilo. Ko se razprše oblaki, videli smo kamniške gore precej globoko doli s snegom pokrite. Noč je bila potem prav hladna; a v pondeljek je sneg po večjem spet skopnel. Dež je kaj dobro storil polju in senožetom.
— (Na Vranskem) bo letos IV. okrajna razstava domače goveje živine 11. septembra, pri kateri se bode 360 g ld. za bike, krave in telice premij razdelilo. Tisti dan bo tudi razstava konj iz Vranskega, gornjegrajskega in soštanjskega okraja. Razdelilo bo društvo za povzdigo konjereje na Štajerskem 304 gold. v srebru konjerejcem za najlepše kobile in žrebce pinegavskega plemena.
Razne vesti.
* (Odilon Barrot) je te dni v Parizu umrl. Rodil se je 19. julija 1791 v Ville-fortu, v lozerskem okraji. Ko je dopolnil 19. leto, postane dvorni advokat. Bil je prijatelj Ludvika XVIII., in velik nasprotnik cesarstva. — Pozneje prestopi k liberalni stranki, ter postane njen voditelj. Srečni verski in politični procesi pridobe mlademu advokatu kmalu veliko ime. Iz njegove pisarne je prišla beseda, da ima biti postava bogotajna. Obrat v juliju 1832 ga spravi na politični oder, da je bil posebno on ustanovitelj konstitucijonelnc julijeve vlade Ludvika Filipa. Ko je bil 40 let -star, si ga izvoli e urski okraj za poslanca. Njegovo poročilo o težavah opozicije, ki je imelo 135 podpisov, je bilo uzrok julijevega obrata leta 1832. V poznejših letih je pobijal Odilon Barrot s Thicrsom vred doktrinere in svojega sovražnika Guizota, tako temeljito, da si je pridobil sočutja liberalcev in republikancev. Ko je moral kot predseduik miuisterskega sveta brati odpoved Ludvika Filipa, ter napovedati
vlado vojvodinje orleanske, slišal je z barikad zaničevanja, in še tisti večer se je republika progasila. Pozneje ga pokliče Ludvik Napoleon za ministerskega predsednika v svoj kabinet, kjer je nehote pripravljal državni obrat s tem, da je deloval kot reak-cijonar, s čimur je zgubil vso popularnost. V decembru 1849 je podpisal Odilon Barrot protest zaradi odstavljenja princa-prezidenta. To mu je zadalo politično smrt.
* (Francoski kažipot.) V Parizu si prišteva več hiš čast, da so rojstne hiše slavnega pisatelja Moliere-ja. Te dni pelje kažipot angleško rodbino po mestu j na enkrat se vstavi pred neko hišo, ter reče: Glejte gospoda, ta hiša je tudi ena tistih, v katerih se je Moliere rodil.
Narodno-gospodarske stvari.
Za svilorejce.
'Spisal J. Pohlin.) (Konec.)
Onda je g. predsednik društva vse obljubil, ali lio je bil čas za to prišel, jo so potem, ko sem dva pisma gosp. Dubovskita, kateri je dobrodelno poprašal, bodo li učenke, za katere sem pri njem za učenje prosil in tudi dosegel, prišle ali ne, sem mu tast odgovor dobil in tako je bilo moje samostalno delovanje v tem uspehu zastonj. Nič ne bi zameril takemu vodstvu, ali znano nam je, da imamo novce pri ministerstvu v to namenjene; samo da se zahteva, da g. predsednik poprej lanski račun predloži; njemu je še to delo preteško, čisla višje svojo komoditeto nego napredek v sviloreji. Omeniti je še da te deklice se ob enem tudi mi kroskopirati naučile, ker Dubovski je že lansko leto s 25 deklicami celo poletje niikro-skopiral. Da bode pa svilorejcem letošnji slabi kup svilnih pridelkov na tanko znan, kar tudi telegrame g. Basevi-ta na kmetijsko društvo opravičuje, prestavljam tudi tukaj kupni list svile in svilomešičkov, katerega je milanska „Perseveranca" prinesla in katera je z Lijonom edina mera vsemu evropejskemu svilorejstvu.
Milan 10. mal. serpana 1873.
Pogled po letošnjem svilorejnem sejmu : Tudi v začetku denašnjega dneva se nij nič premenilo vse stoji v tisti sitnvaciji, kakor je bilo v zadujih 8 dneh. V porabi svile pri fabrikah se nij nič spremenilo, temveč vse le čaka, da se poprejšnji zaklad proda predno bode kdo kaj letošnjega pridelka kupil.
Lij on, 4. mal. serpana 1873.
Prodaja v svilnih stotih slaba, brez vsega popisa.
Lijon, 5. mal. serpana 1873. Ta teden je končal tiho, in kupi so šli nazaj.
Lijon, 7. mal. serpana 1873. Kupčije o svili nikakove, kup slab.
Obrtnijska kamera parmezanske dežele očituje, da svilomešički čisti, osvobodjeni od mehkih, dvojnih, rujavih in v preji poginenih (bombonati) prodanih na sejmu v Parmi 1873 so bili sledečega kupa:
1 kilo. lepih mešičkov domačega rumenega semena po 83/« ital. lir.
1 kilo. lepih mešičkov stranskega rumenega semena po 8l/a ital. lir.
1 kilo. lepih mešičkov japanskega zelenega semena po 73/4 ital. lir.
1 kilo. slabših mešičkov 4\;, ital. lir, kar prinese eno za drugem po 71/« italijanskih lir na kilo.
Novara 7. mal. serpana 1873.
Prodanih mešičkov v tem letu je bilo 529,211 kilov, med temi je tudi 48.376 ki-lov mehkih in poginenih 3850. Kuj) eno za drugim jo G\'3 ital. lir na kilo. Nasproti lanskemu letu, v katerim je prišlo 485,-115 kilov mešičkov na sejni, v katerih jo bilo tudi 77,577 kilov mehkih in 9002 kilov poginenih v preji, bi se moralo misliti, da se je letos več pridelalo kakor lansko leto, ali treba se je ozirati na to, da je letos veliko
blaga po sejmu v fabrike šlo, za to ker posestniki nijso malemu fabriškemu kupu verjeli, dokler se nijso na sejmu prepričali. Na vsak način pa je letošnja kvaliteta bolja kakor lanska, kar trde tudi fabrikantje in to tudi kaže, da je letos menj mehkih kakor lansko leto.
To piše „Perseveranca". Zdaj pa sodi svilorejec sam, kak kup je bil na stolu pre-dišnice. Kilo je malo več kakor l3/4 funta naše tehtnice in malo manj od 2 funtov.
Italijanska lira ali frank v papirji je n. pr. 40 kr. a. v., kar dozvera, da v Novari je bila cena eno za drugim 1 gl. 34 kr. a. v. Zdaj pa žive tje vozi. — To govori dosti, da se moremo proti takim kalamitetam doma oroževati.
POMlilllO.
G. Miha Herman skuša v Vaterlandu prav po jezuvitovsko svoje grdo natolcevanje, ki ga je baš on prvi raztrosil med svet, opravičevati in se sklicuje na dve priči, na g. Adolfa Bouvierja, trgovca v slov. Gradci in na g. Ilubada, stud. phil. v Gradci.
G. Adolf B ouvier, kakor je razvidno iz ..Poslanega" njegovega v denašnjem listu, imenuje nesramnega lažnjivca vsakega, kdor troŠa vest, da je on kedaj proti komu storil tak izrek.
G. Hubad pa naj imenuje vir, iz katerega je zajemal ono obrekovanje, pritrdivši Hermanu.
Graški „Volksbildungsverein" ob enem pozivljem, naj se javno izpove, ali sem res z njim v katerikoli zvezi.
Dr. J. Vošnjak.
Poslano.
Im „Vaterland" dd. 6. August behauptet H. M. Herman, dass ich Anfanga Juli d. J. zu Jemanden die Mittheilung gemacht habe, dass der Grazer Volksbildungsverein dem Dr. Vošnjak zur llerausgabe des „Tednik" den ganzen In bal t, des Dorfboten und Geld-unterstlizung zugesagt habe.
Ich habe eine solehe Ausserung niemals undgegen Niemanden gc-than, konnte sie auch nicht thun, da mir davon nichts bekannt ist. Ich erkliire soniit diesen Jemanden und Itberhaupt Jedermann, der obige Behauptung vveiter verbreitet, fllr einen elenden Lttgner.
10. August. 1873.
Adolf B o u v i e r, Kaufmann in VVindischgraz.
jPONlUIlO.
Dopisniku iz notranjske Bistrice od 6. avg. t 1. Štev. 32 nNovic".
V dopisu „Novic" od 6. avgusta t. 1. štev. 32 iz ilirske Bistrice je tudi moje ime brati, da sem namreč pri postonjskem volilnem shodu z g. Sk. Ličanom bil, kar je resnično in po postavi tudi dopuščeno. Da pa se tudi narod za takse shode briga, bez da bi moral, kakor se dopisnik neestetično in nelogične izrazi „krščanstvo iz svojega srca izpljuvati" je vsacemu očivestno. Ce pa ta kašljav dopisnik meni predmeče, da sem jaz pri polni mizi morebiti nesrečen, tak mu naj bo v poduk, da sem na vsak način srečnejši nego je on s svojimi bezumnimi dopisi iz-stopivši iz službe ter se potepajoč po Bistrici. On morebiti iz svoje skušnje kaj za sebe zna od družin pa nič in Če hoče krščanstvo narodu (da se po „No viško" izrazim) v srce „vpljuvati", tak se mora, vrnivši se v službo, z umnimi rečmi nc pa z dopisi pečati. Dan volitve bo zares pokazal, da so njegove misli in namere od ničesar, ker se za nje ne briga ni živa duša. Dalje veli, da se je on pri nekem ,,ncvcruikuu za svoje dopise cuc ženske poslnžil. Da njegove mislile iz tacih poskušenj izvirati zamorejo, se res nij čuditi. Svetujem mu, da naj pusti žaljenje druzib, kar se z njegovim stanom nič prav ne strinja.
V Trnovem 9. avgusta 1873.
Anton Kupljen, e. k. notar.
Slovensko slovstvo.
..Pravnik «lovc»ii»ki.**   S 23. in
24. polo , kateri smo te dni v roke dobili, končano je 3. leto „Slov. pravnika". Po raznovrstnih juridičnih člankih in krajših noticah je pridjan imenik prijemnikov „Slov. pravnika" za leto 1872, v katerem pogrezamo marsikaterega slovenskega jurista, ki bi si lehko naročil ta list. Dr. Razlag vabi na naročbo za 4. leto, akoravno je že II. in III. tečaj le malo materijalne in se manj duševne podpore našel. Popolnem moramo pritrditi besedam Razlagovim: „Kdor se poganja za vpeljavo slovenskega jezika v javno življenje, mora v ta nauieu tudi delati in narod podučevati, ker se nam sicer se lehko očita, da še zato nijsmo zreli. Priznavati moramo, da se pri nekaterih sodnijah brez opovir rabi slovenski jezik, med tem, ko druge še zapisnike v kazenskih rečeh stanovitno le v jeziku strankam nerazumljivem spisujejo." Za leto 1873 dobodo naročniki 24 pol. Cena je 4 gld. za celo leto. Želimo, da si „Pravnik" ohrani sedanjih in najde še novih naročnikov, ker je edini pravniški list na Slovenskem.
Klic.
Huda nevihta s točo vred se je vzdignila 19. dan julija t. 1. v okolici trebenski, divjajo proti Kudolt'ovcniu (Npjvem-mestu) in od tam čez Sent-Peter v Sent-Jernej in Tolsti Vrh in čez Gorjance na Hrvaško, ter je toča uničila v 21 davknih občinah okr. glavarstva novomeškega žitno polje in vinograde, in sicer v davknih občinah Sent-Štefan, Gornje-Trebno, Ponikve, Zidanja-Vas , Češnjice, He-rinja-vas, šent-Peter in Žalovice popolnem, v drugih davknih občinah pa do malega.
Pšenico in oves, ki večjidel še nijsta bila požeta, je toča na njivah prav za prav iz-mlatila; turšica in fižol sta do celega pokončana ; krompir je tako poškodovan, da je komaj misliti, da bi bo te tako važne hrane kaj pridelalo; klajaje pokončana; iz sadnega drevja je izklestila toča Se to malo sadja, kar ga je na njem bilo, in vse perje.
Ako se pa pogledajo vinogradi, je pa kar obupati; trte križem leže in so od toče prav za prav razcepljene, v mnogih vinogradih je prst tako izprana, da golo kamenje in pe Čevje tam iz zemlje štrli, kjer je ene tedne poprej vinska trta veselo rastla in vinorejcu obetala obilno povračilo za njegovo delo in trud.
Vsled tega strašnega natornega prigodka se bodo morali vinogradi popolnem preno viti in je ta nesreča vinorejce toliko hujše zadela, ker ne bodo samo letos nič pridelali, ampak se tudi nemajo nadjati več let nobenega pridelka.
Popotovaje skozi kraje, katere je ta nesreča najhujše zadela, sem se osobno prepričal, da je škoda strašno velika, in da je žalibog resnično vse to, kar se je doz daj poročilo in razznanilo o velikosti nesreče.
Pri tej priliki sem se pa tudi žalostnega srca prepričal, da je mnogo prebivalcev teh
tako nesrečnih občin v največi revščini, tako da se jim je treba bati strašne stiske , ker se s svojimi pomočki ne bodo mogli nikakor vzdrževati do prihodnje žetve in si tudi ne semenskega žita pripraviti za setev, marveč sem se tudi prepričal, da se bodo v polajšavo te revščine in v odvrnitev še hujše nesreče morale napraviti nenavadne naredbe.
Vsled večletnih slabih letin se je največ posestev tako zadolžilo, da ne morejo nič več na upanje dobiti, od letošnje žetve se jc le nekoliko ječmena toče otelo, že zdaj se prodajajo svinje in goveja živina zarad pomanjkanja hrane in klaje, in resnično morajo bolj ubogi prebivalci že zdaj se obračati do javne usmiljenosti, da preživijo sebe in svojce.
Potem takem sem primoran , v pomoč prebivalcem okrajnega glavarstva novomeškega, katere je toča zadela, napraviti biro milodarov v celi deželi.
Še vselej, kadar je treba bilo , revnim sobratom na pompč hiteti, se je sijajno ska-zala dobrodelnost in darljivost prebivalcev dežele kranjske, in torej se tudi zdaj, ko jo nesreča tako velika in so nje nasledki tako trpežni, nad jam, da bode uslišana moja za-npanja polna prošnja, s katero so obračam do blagosrčnih prebivalcev dežele kranjske, da naj pomagajo z denarjem ali živežem svojim domorodcem, katere je nesreča tako hudo zadela. Milodari v denarji in živeži se prav radovoljno sprejemajo v deželnem glavnem mestu v Ljubljani pri c. kr. deželnem predsedstvu, pri mestnem magistratu in pri uredništvih časnikov, na deželi pa pri c. kr. okrajnih glavarstvih in županstvih. V Ljubljani 5. avgusta 1873.
C. kr. deželni predsednik : Auersperg 1. r.
Opravništvo „Slov. Naroda" je pripravljeno doneske sprejemati in jih na dotično uradno mesto oddajati.
Pozor Slovenci!
V kratki dobi dana Vam bode prilika zavarovati Vašo govejo živino pri
„Češki vzajemni živino-zavarovalni banki".
Imenovana banka zavaruje živino zoper vsako bolezen in vso napade. Gospodje, koji žele okrajno opravništvo prevzeti, naj blagovolijo pismeno obrniti se na glavno opravništvo. Pisma za to glavno opravništvo pre-jemljc iz prijaznosti OpravnlAtvo „Nlo-vciiftkc$ra \ai'oda". Precej po pogodbi dobivajo vse potrebno in zamorejo delovanje početi. (213)
Dunajska bor »a 11. avgusta
(Izvirno telegrafiČno poručilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   68 gld. 70
Enotni drž. dolg v srebru    .   ,   73 „ —
1860 dr*, posojilo.....102 „ 75
Akcije narodno banko   .   .     967 , —
Kreditne akcije...... 288 „ 50
London ........110 P 90
Napol..........n n 85'/,
0. k. cekini.......— ,. —
Srebro........105 w 75
ki.
Mlad fant,
kateri je vsaj 2 leti spodnje realke z dobrim vspehom dovršil, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, 14—15 let star, močne, zdrave narave, se sprejme v špecerijski štacuni
M. Berdajs-a
(211—2) v Mariboru.
Fanta,
ki je vsaj 14 let star, se z dobrim spričalom priporočiti more, slovensko in nemško zna, vzamem takoj za učenca v mojo štacuno špecerijskega in tvarinskega blaga.
Celje, meseca avgusta 1873.
(209—2) France Kapus.
Jakob Klajne,
\ Hladni (Nauprbruim > pri Ho-gafcti na Štajerskom, prodaje po najnižji ceni
bruse razne velikosti,
izdelane iz rujavega in sivega kamenja v svojej lastnej delavnici. — Zahtevani ce-novnik se pošlje brezplačno. (210—2)
Podpisani se počasti, slavnemu p. n. občinstvu, posebno novomeškega okraja, uljudno naznanjati, da bode svojo novo urcrijciio
tiskarni«;©* ▼ avemmesin
s H*. avtfUNtoin i. I. odprl, ter da bode po najnižji ceni sprejemal vse v strok tiskarstva spadajoče reči v delo, kakor: priporočilna pisma, vabila, vsakovrstne časopise, knjige, račune, tabele, obiskovalne listke (visitkarte) i. t. d., za kar se zagotavlja tudi vsako naročilo kakor bode mogoče hitro izgotoviti, ter naročniku preuzročiti.
Nadejajo se obilne podpore od strani slavnega občinstva, se priporoča s spoštovanjem udani
VinkO   Boben,  tiskar v Novemmestu.
Tujci.
10. avgusta.
Evropa: Uorvat iz Trstu. — VVintor, Troy iz Pu»to. — Urevc z materjo, Toinaaini, Maacheaetti iz Trata. — Bratje .Skrbinski iz Trobiža — Ku-takovski iz Beljaka. — Pove iz Lustthala.
Pri Elefentu: Paruaini iz Trsta. — RoseiiHtein iz Kaalja. — Grof Pace Iz Ponovio«, — Barouovka Sveiger z družino iz Trsta. — Loweiibach iz Zagreba.
Pri mulići t Straus iz Offunbaha. — Sessa, Geutiloino iz Trsta. — Dr. Vidrie iz Zagreba. — Kelejman iz Angleškega. — Duron llugon iz Trnovega.
J?ri Zamorci t Marija Grig iz Dunaja. — Mencinger iz Gorenjskega. — Rudegg iz Koroškega. — Tontuma i druiiuo iz Trsta. — Jotiofa iu Pavi Sorman iz Maribora. — Lcgniund Kentnei.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno  poseben   zdravnik   za   božjast   J>r. O. lailliNcli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—82) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".