Poglejte ha Jfcevillce poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Sku* iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
Telephone: CHelass 3-1242
Trt KOV
HA D Alf DOBIVAT B
C "GLAS NAHODA"
PO POŠTI NARAVNOST HI SVOJ DOM
Lisfslovetiskih-del^vcčVT Ameriki.
kar Vm nntifli VI
CU- Mlter September ttth. IMP at Um Port Office s* New lerk. N. ¥., under Art of Cen«reM of March Srd. 1ST.
No. 243 — Stev. 243
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER »2, 1941— PETEK, 12. D.ECEMBRA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLDC
RUSIJA ZVESTA DO DEMOKRACU
"PRAVDA" NAZNANJA, DA SE BODO RUSI BORILI, DOKLER NE UNIČIJO HITLERJA IN NJEGOVE TOLPE SOVJETI NE BODO SKLENILI NOBENEGA SEPARATNEGA MIRU Z NEMČIJO. — BORBA BO DO KONCA
"Ako ima Hitlerjeva napadalna tolpa kako upanje, da si reši kožo s tem, da prosi za mir z Rusijo, tedaj Ibo zelo razočarana. Sovjetska unija bo sklenila mir z nemškim narodom in drugimi članicami agresivnih držav samo v takem času, kakor Združene države in Anglija. pa tudi ne minuto poprej."
To je 'hiI odgovor ruske radijske postaje na Hitlerjevo naznanilo in izjavo glede solidarnosti držav osišča v vojni za "novi svetovni red.''
Uvodni članek v "Pravdi" pravi:
"Hitlerjeva tolpa' je mislila, da bo že v šestih tednih ob Uralu . . . mislila jo, da se bo Rusija zrušila pod svojo lastno težo . . . Videla je narod, ki se ne bo nikdar združil — ra-zun kot .-užen pod nemško nadvlado V vsem tem pa je bila v veliki zmoti. Videla je zvezo, ki ne more obstojati. Videla je deželo, ki .«o ne zna boriti. In videla je deželo, ki -bo prosila za mir za vsako ee.no.
"Vidi deželo, kr.ikorsna v re-
JAPONCI S O BILI POGNANI Z LUZONA
Japonci so imeli velike izgube, ko so hoteli zavzeti Luzon. — Vojni urad potrdil vest o potopu japonske oklopnice. Tudi druge ladje potopljene.
Glavni stan ameriškega poveljstva na Filipinih naznanja, da se je le ma!jhen japonski oddelek izkrcal pri lvcgaspuju, na jugu otoka Luzona. Podrobne jtšili poročil pa o tem ni.
Xa severu Luzona s>o se Ja-ponei izkrcali v Aparriju, toda Amerik.'nvi so jim vstavili prodiranju v notranjosi otoka.
•la}>onei so bili pognani nazaj na obrežje in okraj okoli Aparri je zopet v ameriških rokah.
*niri ni. Rusija se ie borila in	^^ ^j™
i> ie'reSK^or! ter se bo trhlT ^ . , '
br • »h»!;'.or Hitlerjeva dege-neiiruL.i lolpa nebo samo uni-f . ia, t imeč tudi popolnoma izli-iblj. aa.
"Združene sile Sovjetske l ilije, angleškega1, imperija in Združenih držav bodo kmalu zadostovale, da prisilijo napadalce na kolena.
"Fašistični roparji ne sanjajo več o plenu, sanjajo o tem, kako bi rešili svojo lastno kožo — toda sanjajo prepozno. Mi in naši zavezniki smo trdni v svojem sklepu, da se borimo do konca in zma'gali bomo!"
Kongres razglasil vojno stanje z Nemčijo in Italijo
Ko je včeraj Nemčija napovedala Združenim državam vojno in ji je tudi Italija takoj sledila, tudi ameriški kongres ni odlašal in omahoval, temveč je v kratkem času sprejel resolucijo, ki naznanja, da so Združene države v vojnem stanju z Nemčijo in Italijo. Predsednik Roosevelt je kongresu poslal svojo poslanico, v Ena sama izjema do popol- j kateri pravi, da je XeiiK'ija na svojem potu za osvojen jo sve-ne£r;i uspeha je bilo na nekem j ta na[>ovedala Združenim državam vojno in da je svojo oboro-lotalisču, približno šest milj od'jeno silo poslala tudi proti za pa d ni polobli. Ilagana. Tufca'j so se .Japonci I Tekom dveh in tri četrt ure, ko je bila predsednikova poslanica prebrana v senatni in poslanski zbornici, ste obe Zbornici sprejeli resolucijo, da je vojno stanje (Združenih držav z Nemčijo in Italijo in jo je predsednik podpisal ob l'J.1'6 popoldne.
AMERIKANCI
spustili s padali na letališče. Zdaj se »zbirajo filipinski vojaki, da <bo<k> pregnali ali uničili napadalce.
Iz WatfhLngtona poročajo, da
Položaj na Mala ji
Anglež:i naznan ajc, da so japonski napadi na Mala jo zelo ponehali, zlasti še. ker so ,proti Japoncem pričeli ofenzivo Kitajci in prizadeli Japoncem 15,000 izgub.
Iz Londona poročajo, da je bilo rešenih nadaljuih .'500 mornarjev Lz potopi ene oklopnice Prince of Wales in iz kri žarke Repufoe. — Sedaj je znamo, da se je rešilo 2300 mož posadke, ki je Štela 3000.
Izvedelo se je tudi, da so
van a in da so leterici, ki so pri-deljeni k mornariškim vojakom, potopili eno lahko japonsko križafrko in tudi neki ru-šilec. Nekaj ur prej je Vojni urad naznanil potop bojne ladje rfa'nma blizu Filipinov.
Znano je, da so tudi arneri-ške bojne ladje v stalnih bojih z japonskimi bojnimi ladjami v vodovju okoli Filipinov, toda poveljnik ameriškega bro-dovja v Aziji admiral Thomas C. Hart molči.
Naznanjeno je tud: bilo, da [ je bil en japonski aeroplau iz-' streljen blizu gorskega rudnika BaneaVna.
Iz poročil, ki so pa zelo kratka, je mogoče p.>neii, da je vsako japonsko napredovanje na Filipinih Lilo vstavljeno.
HULL SE NI ZMENIL
Ko je včeraj nemški posk.niški namestnik dr. Hans Tliomsen prišel v urad državnega departmenta, ga je državni -tajnik Oordell Hull popolnoma prezr 1. Z dr. Thomsenom je bil prvi poslanici tajnik Herbert. von Streinpel in sta čakala državnega tajnika Ilulla. Ko je prišel Hull, se za nemška diplomata ni niti zmenil. Iz svojega urada pa jima je po-tdal naročilo, da se naj zglasita pri ravnatelju urada za evropske zadeve Atlierthonu, čegar urad se nahaja eno nadstropje nad Ilullovim uradom.
Nekaj časa za dr. Thomsenom je prišel italjanski poslanik Ascanio dei principi Colonna, katerega pa Hull turn ni sprejel, temveč tga1 je poslal k Jamesu Clement u Dunnt., j>oJitrčne-livu svetovalcu o evropskih zadevah.
SILIJO IZ ANGLIJE
•Mnogi Am etika nei, ki so v angleški vojaški službi, bi •se radi vrnili v Združene države ter se v ameriški uniformi borili proti najnovejšemu so-vrdžn ik*u—J aponski.
Angleški in ameriški uradniki v Liomionu se zaenkrat še niso odločili, kaj naj store v tem jK>gledu, vendar se zdi, da bo skoro vsem izpolnjena želja.
Ameriško poslaništvo je naravnost preplavljeno s prošnjami tza potne liste.
Na Angleškem otočju je približno 15 tisoč Amerifcancev v angleški vojaški uniformi, jx> drugih antgVc^kih front-ih jm tudi kakšnih lo,00<>.
Prvi "American Eagle" škvadron angleške zračne službe je vprizoril izza nedelje že več na<padov nemške pošto-
Produkcija vojnega materijala bo podvojena
Vojni strdčki bodo nedvomno narasli na 150 tisoč milijonov dolarjev. — 100 letal in 33 tisoč tankov na leto.
Jmrtr^ m^^itr-Frrhetji: 7T*o Tanlcov:
Supply Priorities ami Allocations Board je izjavil, da bo treba vso narodno delavnost in normalno ("civilno") gospodarsko življenje prilagoditi stališču skrajnih vojaških naporov.
Board priporoča podvojitev orodifckcije vojnega nvi'terijala ter uveljavljenje "programa i/.mage", kar bo veljalo približno 150 tisoč milijonov dolarjev.
Izza lanskih nemških zmag v zipadnem in severhem delu i "vrope -pa do japonske vojne napovedi je dovolil komrres v -vrlio Oboroževanja približno sedemdeset tisoč milijonov dolarjev.
Vojno produkeijo bo treba tako pospešiti, da bodo ameriške tovarne producim3e najmanj po ftfotisoč. letal na leto in. najmanj triintrideset tisoč
naj bi bila nekakšna osveta aa japonske napade na Pacifiku. Neki pilot je rekel: — Doki
Gostija interniranih fašistov
Na Isle of Man pri Angliji je interniranih nekaj članov angleške faSi&tične unije. To so -venda edini internirani fašisti, ki se jim dobro godi. Nedavno jim je neka ženska po-
Delavstvo strnilo svoje vrste za obrambo dežele
Med unijami obeh velikih konkurenčnih organizacij ni nobene razlike več v prepričanju, da mora napeti delavstvo vse sile in pomagati vladi v njenih prizadevanjih.
koro eno uxo j*>lej še nisem videl človeka
bi bil prežet s tako J»ojaželj-nostjo kot so'prežet i ameriški letalci. Vsi brez izjeme pravijo: — (e že nimamo prilike napasti Japoncev, naj zrn nadomestek že vsaj Nemce tolče-mo!
^ Z zadnjega poleta 'n a d Francijo se ni vrnilo deset letal. Med pogrešanimi letalci pa ni n Oljčnega Amerikanca.
......	slala šest kokoši, 31 funtov to-
bile ladje potopljene z upora- |mator pet funtov žpeha', tri
?:a<'m,h	kl 80 ducate jajc in dvajset funtov
spuščeni iz letal.
Tako računajo suhači
Znana suiiaška organizacija Women's Christian Temperance Union je izračunala, da so popili Amerikanci izza preklica osemnajstega amendmen-ta 13,f*24,871^>97 ga Ion alkoholnih pijač.
Z to pijačo so plaoaili 23,386,-52f»,000 dolarjev.
Stroški, ki so jih imela sodišča g pijanci, in vsled pijanosti povzročena »koda na lastnini, znrJša 24,650,000 dolarjev.
— Potemtakem* — pravi poročilo, — je dežela izza preklica 18. ainendmenta vrgla po nepotrebnem vstran skoro 50 tisoč dolarjev.
težijk roast-beef.
Internirani fašisti imajo dobra stanovanja, dosti prostega časa ter smejo pisati svojim sorodnikom in prijateljem.
Angleški fašisti so se zadnji čas precej unesli. Nekateri so se začeli že javno kesati svojega prejšnjega početja. *
Lov na "petokolonce"
Vojni department poroča, da so začeli na zapadni obaJi zasledovati člane "pete kolone."
Državna policija je gasila v bližini Port Angeles, Wash., celo vrsto ognjev, ki so bili v smer jen i v obliki puščice proti Seattle.
Namen ognjev je bil nedvomno pokazati ponoči so-Ivražnim letalcem pravo pot.
Voditelji unij Ameriške de-1 * lavske federacije in CIO po | pozval, naj vztrajno in nese-vsej deželi so začeli mobilizi-. bič no podpirajo ameriško vla-
rti svoje blagajne m svoje članstvo za civilno in vojaško obrambo.
Narodni delavski voditelji, ne oziraje se, kateri organiza-
do prav do dne, ko 'bo uspešno premagala Japonsko in vse svoje druge sovražnike.
Mnogo unij je pozvalo svoje člane, naj se lotijo civilnega o-
ciji pripadajo, so sklenili pre-1 brambnega dela. povedati oziroma preprečiti | Thomas Lyons, predsednik
vse stavke v namenu, da za-jamčijo neovirano produkcijo municije in orožja.
Predsednik Ameriške delavske federacije William Green je sklical sestanek izvršilnega odbora, da s svojimi tovariši stoodstotno onemogoči stavke Federaeiji pripadajočih delavcev.
John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, je bil prav do japonske vojne napovedi navdušen isolaoijonist ter v političnem pogledu vnet pristaš Wheelerja in Lindbergha.
Kakorliitro je pa storila japonska vlada največjo nesramnost, kar jih pozna zgodovina — da je tekom mirovnih barantanj napovedala Ameriki vojno—se je John L. Lewis povsem prelevil in spremenil.
Člane svoje organizacije je
newyonške držarvne -Delavske federacije, ki ima poldrugi milijon članov, je brzojavno obljubil govemerju Lehmanu, da bo članstvo sodelovalo, kjerkoli ga bo država potrebovala.
Newyorki državni industrija ln i unijski koncil, govoreč v imenu enega milijona * CIO članov, izdeluje načrte za mobilizacijo svojega članstva za civilno obrambno delo.
Mednarodni izvršilni odbor United Automobile Workers (CIO), je v imenu 700,000 članov sprejel resolucijo, s katero jamči neprekinjeno produkcijo v avtnih in -zrakoplovnih tovarnah.
Izvršilni odbor Amalgamated Clothing Workers' (CIO) je predsedniku Rooseveltu brzojavno obljubil podporo vseh svojih članov ter mu daje na razpolago vso svojo blagajno.
Sest mesecev so mu navrgli
Iz Buffalo poročajo, da je bil na ameriški strani meje aretiran 26 letni Steve Krapko. Izdajaj se je za ameriškega državljana, v resnici je pa Kanadčan, potomec ukrajinskih sta riše v. Ko ga je sodnik obsodil, ker je dal naselniškim oblastim napačne podatke, je Krapko vzkliknil: — Vrag naj vzame še Zdriržene države!
Sodnik mu je za ta vzklik navrgel še šest mesecev ječe.
Senator George, predsednik ■senatnega finančnega! odbora, je mnenja, da bo trajala vojna z Japonsko najmanj tri leta ter q» bo zahtevala od ameriškega naroda tako velike žrtve, d si jih 7/i,*?nkrait nihče niti predstavljati ne more.
Sidney Tlillman, s o ravnatelj urada produkcijske uprave, je oozval vse delavce, naj povečajo svoje napore pri produk-eiji pušk, tankov, letal in dm-' way.
gib vojnih potrebščin. To ni potrebo samo za poraz Nemčije in njenih zaveznic, pač pa tudi za Vgraditev novega sve-temelječega na miru in varnosti.
—	V vojni smo, — pravi llillman v svoji poslanici. — Topovi, letala in ladje, ki ste jih vi zgradili, že branijo našo posest in sipa jo •smrt na sovražnika. Naša zmaga je odvisna od večje in rečje produkcije v delavnici demokracije.
—	Danes so na bojni fronti naši vojaki, mornarji, letalci in industrijalni delavci. Naši borci se zanašajo na našo izvežbanost in energijo. Naši delavci 'bodo dokaaadi, da so v produkciji in borbi kos vsaki zvezi suženjskih narodov.
V ponedeljek bo imel nujnostjo zboVoVanje izvršilni oct-bor Ameriške delavske federacije.
l/o naročilu Johna L. Lewi-sa je vodstvo 50. okraja U. M. Workers izjavilo, da brez dovoljenja izvršilnega urada ne bo dopustilo nobene stavke ter je pozvalo okrajne uradnike, naj v vseh ozirih sodelujejo z vlado.
Okraju načehijeta Lewisova hči Katlirvn in O. E. Gassa-
Italjan dezertirajo k Rusom
Mnogo italjanskih vojr.ikov je bilo poslanih proti Rusom; ker pa niso bili |>osebno dobro oboroženi in tudi niso i-nieli tople obleke, so dezertii-rali in se predali Rusom.
Nek švicarski zdravnik, ki je v vojaški bolnišnici v Milanu, pripoveduje, tla so mu ranjeni italijanski vojaki povedali, da se Nemci niso brigali za njihove najnujnejše potrebe, ko so jih poslali v ogenj in da je prišlo pogosto do spopadov med nemškimi in italjan-skimi vojaki za <zalvctišča in živež.
PERSHING SE JE PONUDIL V SLUŽBO
General John J. Pershing, bivši ameriški vrhovni poveljnik tekom prve svetovne vojne, je predsedniku Rooseveltu poslal pismo, v k.-kcrem je ponudil svojo s-:e.7;o v katerikoli lastnosti v vojni proti Japonski.
Pershangovo pismo se glasi:
"Dragi gos {vod predsednik: Vsi Amerika nci so združeni v enem mišljenju—da prevzamemo kakoršnikoli delež v obrambi svoje domovine.
Kot eden meti milijoni nudim s-vojo službo na kakoršneko-li mestu, kjer bi s svojimi isk ušnjami in svojo močjo mogel do zadnje unče pomagati v vojni.
Z največjim zaupanjem bomo pod Vašim mirnim in odločnim vodstvom obdržali svoje ravnotežje natfzJic zahrbtnim vda roe m.
Ostajam iskreno	y;{š
John J. Pershing."
Predsednik Roosevelt mu je odarovoril*
"Di *agi general.: Sijajni ste. Vedno ste bili—in vedno boste. Zelo sem Vam hvaležen za Vaše pismo z dne 10. decembra.
Po modri postavi niste bili nikdar vpokojeni. Še vedno ste v aktivni službi in Vaša služba bo mnogo vredna.
Vedno rskreno Vaš	Fratnklin D. Roosevelt."
Meščani naj se preselijo na deželo
Wm. II. Murray, bivši župan Oklahoma City, je rekel o priliki svojega 72. rojstnega dne: — V mestih se bodo kmalu začeli veliki nemiri. Za nič na svetu bi ne hotel živeti v mestu. Meščan, ki mu je količkaj mogoče, naj bi se preselil na deželo>Daleč proč od deželne ceste nalj bi kupil tri a-kre zemlje ter si postavil dom. 'Začel naj bi pridelovati sadje in sočivje. Vse, česar bi sproti ne porabil bi konserviral in konserve v zemljo zakopal, da bi imel pozneje k^tf jesti. Papirnat denar bo km u u brez vsake vrednosti.
Nasprotnik vojne obsojen na tri leta
Sodnik Guy L. Fake v New-arku, N. J., je poslal za tri leta v zvezno kaznilnico 32-let-nega igralca Normana A. Chil-ffuista, ker ni hote* zadostiti predpisom vojaške postave.
V zveznem okrajnem sodišču je igralec prebral izjavo, naj bi se inlajdi možje ne udeleževali bojey, ampak naj bi pometali proč svoje orožje ter začeli širiti resnični krščanski socijalizem.
Sodnik Fake je izjavil: — Res je, da je imela Amerika Benedieta A m okla, ki je prodal svojo deželo >za skledo leče. Todi zdaj imamo Benedie-te Araolde, ki se pro*k..,o za napačno modrost.
_
rAS » i K O D 1* — New M
Friday, December 12, 1941
M
GLAS NARODA
tvoicp or TBS r^orui)
»9
owned man pouia&ed »7 »ovmle PoMUfclaf C iff. (A Oorporatfet).
frank Hakaoa. fraddent; J. Lopata, Hee. — PlMe ot bnitam of Um
•oipaiattoo ud šMnmm of ikovi oMetn: Sli WMT ISth BTKUT, >IBW YOBK, X.
49t/i Year
"(Ha« Na rote" la iteoed •▼«7 day except Saturday«, Bondage and Holiday«.	. *
Babeertptka Tearlj —■ Adratliiiiit an
Za eelo leto valja Ust aa Ameriko ta Kanado 9«-—; »a pol leta m tetrt leta »150. p- Za New York m celo leto ITJ^t m pol lata fS.S0. Ea lnaeeutro u oelo leto 97.— i m pol leta fMO.
"*®iaa Naroda" lakaja vaakl dan lavaemll sobot, aedelj ta praaaikor.
TR2ASKI PROCES
Pred leti, ko je bil iMušsolini ase socialist in pacifist, je Tako ognjevSto govoril in pisal proti vojni, da je bil zavoljo tega večkrait zaprt.
Ko je začela Italija leta 1911 napadati Turčijo, je zagrešil sabotažo. Aretiran je ibil zairadi poškodovanja železniških tračnic, da bi s tem onemogočil transport vojaštva.
V s en zaeijona I11 eni procesu se je Mussolini sam branil ter zaključil svoj dve uri traja jpči govor takole:
—-t '<> bi bil na vašem mestu, bi samega sebe obsodil, ker geni vsta.š. Ce me oprostite, mili boste storili uslugo; če me obsodite, in i (boste izkazali čast.
(Sodišče ga »je oprostilo.
Prejšnji teden se je začel v Trstu 'pred posebnim tribu-nalom z:u zaščito države proces proti šestdesetim osebam, obtoženim istega zločina, ki ga je bil zagrešil Mussolini pred tridesetimi leti. Med obtoženimi je precej Slovencev, predvsem študentov in profesorjev. Drugi so Italijani, katerim je začel po letih presedati Mussolinijev režim ali se pa sploh nikdar niso ž njim strinjali.
Obtožnica jih dolži zarotniškoga gibanja, ki se je začelo leta 1939 v Trstu in po okoliških provincah. Iz dokumentov, lei >0 jih zaplenili Nemci ob zavzetju Beograda, je barje razvidno, da so bili zarotniki z zvezi z jugoslovansko vlado.
Njihov namen je bil js pomočjo sabotaže otežkočiti o-ziromai onemogočiti transport vojaštva in vojnih potrebščin ter pognati v zrak več municijskih tovarn. S takimi Bredstvi so baje skušali ugladiti pot sovjetskemu režimu v Italiji in Jugoslaviji.
Povrh vsega jim obtožnica tudi očita, dai so stregli JSlussoliniju po življenju in da je leta 1938 začara svojega obiska v Kobaridu le za< las ušel smrti.
Nameravani atentati niso za Mu^so&nija nič novega. Predno mu je bilo trideset let, je bilo njegovo življenje le par 8crfj|t v nevarnosti. Drugi atentati so sledili v prvih letih fašističnega režima. Nekoč je streljala nanj neka poBblazna Irka in jya ranila/ na nosu. Pri neki priliki je Ibomba zdrobila šipo pri njegovem avtomobilu, padla na cesto in eksplodirala, ne da bi ga rataila.
Spočetka je bilo atentatorjem prisojenih po (petnajst let ječe. Pozneje je .bila določena zanje smrtna kazen.
Tr^rlski proces je za Ttalijo velika senzacija. Tudi inozemski listi pišejo precej o njem.
Nekateri ga smatrajo kot. znamenje nezadovoljstva s stičnim režimom, posebno odkar je Mussolinijev režim popolnoma pod Hitlerjevo peto. Drugi so mnenjaj. da je vse * kupa j zasnovala Mussolinijeva vlada, da bi združila okrog n-be ves itaHijanski narod.
Z istim namenom je baje dal vprizoriti Hitler meseca liorembra 1939 atentat na pivnico v Monako vem, ki je povzročil smrt nekaterih nacijskih voditeljev, kaljiti drugače si skoro ni mogoče tolmačiti, kako je mogel Hitler komaj par jmifmt pred razstreFbo odnesti pete.
TSIAKOVLJIir L. It iS
JiigOplpvanski (Jan
v NewiYorku
,f -\
V vseh letih, odkar živim v vije apizali Italijo in se ji pri
New Yorku, sam, se vdeležilft samo par proslav Jugoslovanskega dneva ujedinenja. In nikdar ne mislite, da je to navadna zanikrno^t in brezbrižnost. zdaleč ne, kajti že od malega sem bila trdno slovenskega prepričanja. V«lic temin pa menda ne napravim, tega videza na zunaj, kajti ni dolgo tega, ko mi je neka ugledna jugoslovanska osebnost indirekt-no namignila, da sem preveč poamerikanjena, ali nekaj stičnega. Na to opazko sem bolj ponosna kot nejevoljna, kajti to sprieyije, da je eelo slovenski delavski pesnici in pisateljici v Ameriki mogoče biti dobra in
kupovali, malo ali ni« se briga joo aH zavedajo«, da roka, tki so jo poljubovali, krepko tim v dlani nož, da zadene smrtno rano še preostalemu slovenstvu in jmgoslovanstvu sploh. Narodno in delavsiko Zavedni naši mladi pesniki iij pisatelji go marali V "osvobojeni" svoji domovini okušati Veliko Kikindo, Glavnjačo, itd. O, domovina je bila mlada in polna grehov, in taki, ki »mo videji marsikaj, ?mo danes prvi, ki f*mo pripravljeni pozabiti ali vsaj prezreti vse te (progTGŠtee ter pomagaj nesrečnem« ljudstvu, da si zgradi boljšo bodočnost v okviru
JEKIfY KOFRIVŠEP in njegov orke«*ar aa pletfah
Tereztaka Polka
Na planincab—valček fUv. y §75
In DU4UESNB UNIVEflSCTV tambukicA — *tv. h m
Za trtz. cenik Ln cene ploff me
obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 4(3 West 42nd Street, New York
celo do gotove mere pridna I obnovi jene in v vseh ozirih iz-Amerikanka brez tega, da bilboljiane svoje dornovine.
pri tam trpelo njeno slovenstvo ali narodna zavest. Vedno sem verjela, da dober državljan ali državljanka svoje nove domovine mora biti edinole oni- ki se trdiio in s ponosom zaveda svoje lastne narodnosti. V nas polje jeri naših prednikov, ki so kultivirali naše ljuibe domače kraje, ki so se borili proti Tkrku, proti nalsiJju vseh vrrst, in predvsem, ki so imeli v sebi moč vztrajati pri tem, <J& so ostali Slovenci volite fujim vplir vom in zatiranju. Potomci takih premikov morejo doprinesti Ameriki veliko vrednost — zakaj bi torej ne bili ponosni in zavestni glede svojega izvora in se čutili obenem zavestne in svobodne državljane in državljanke naše velike ki svobodne nove domovine t Vsi jni, ki se globoko in vemo zavedamo vrednote državljanstva Združenih držav, smo vsak čas pripfravljeni, da se,.borimo in delujemo za na2e lastne, kot za pravice vseh, ki se obračajo v teh težkih dneh do nas. ki še uživamo svftbodo in ki se še .moremo sklicevati na svoje člo-vdlke pravice. Nihče naj ne bo v strahu ali dvornih radi nas, tki nam je zašla Amerika precej v bistvo; kdor se močno zaveda svojih pravic in svoboščin se bo zmiraj 'boril za pravice in svoboščine sočloveka.
Himmler posvaril Hitlerja
Načelnik nemške tajne policije Gestapo, Heinridi Himmler, je s svojim prigovarja-lijetu dosegel pri Hitlerju, da je prenehal z nadaljno ofenzivo proti Moskvi. Himmler je Hitlerju rekel, da je nemška armada imela že dovolj izgub in da bi še nadaljnje velike izgube povzročile nemir v domači fronti.
Poveljnik nemških armad pred Moskvo, feldmaršai von Bo<-k je Hitlerju zagotovil, da bt mogel zavzeti Moskvo še pred Božičem/ ako bi dobil 20 novih divizij, to je okolj 300 tisoč vojakov.
Himmler pa je Hitlerju po-
vedal, da bi bila civilna mora La zelo omajana, četudi bi bila Moskva zavzeta a tako velikimi izgufbami.
2ENITNA PONUDBA
Vdovec, Slovence, star 40 let, se žeji seznaniti's slovenskim dekletom ali vdovo v starosti fni 30 do 40 let v »vrbo ženitve. Imam lepo farmo za sjuije vredno do $10,000. — ■ Katero veseli, naj piše in priloži sliko na naslov*: —
"Vdovec", c. of "Glas Naroda," 216 W. 18fch Street, New Yorir, N. Y.	(2x)
Ladja z ujetniki torpecfirana
Ptaljansko vojaisko poveljstvo naznanja, da je aingleška podmornica torpedirala ita-Ijanski transportni parnik, ki je bil na vožn^ iz Afrike v Italijo. Pa mik je voail 2000 angleških vojnih ujetnikov iz Afrike.
8 to veliko željo v sron spio se letos mnogi udeležili proslave Dneva Ujedinjenja. Pri tem dnevu, ki je bil obhajan v Arlington Hall, dne 7. deceirib-ra, je sodelovalo 30 različnih društev in kulturnih skupin. Od slovenskih je bil zastopan samo pevski zbor "Slovan", a vzlic temu je bilo videti na pro slavi mnogo Slovencev.
♦Udeležba je presenetila vse in še posebno pripravljalni o4-bor, ki se ni nadejal tolikšnega poseta, pa je zato moral na svojo žalost in veselje obenem ugotoviti, da je foila obsežna poljska dvorana veliko premajhna za tolik naval poset-nikov proslave. Razpoloženje je bilo vzlie gnjelči in vročini V notranji dvorani prvovrstno.
Todi programa je publika sledila zelo verno in z velikim zanimanjem. In ko smo se po končanem programu .rinili kakor sardele, da si najdemo kak primeren kotifcek, kjer bi Be po-
vajanju sJavojMkih pe«mi. Da je zelo priljubljen na gpktihio med Jugoslovani, je pokazal velik aplavz, ki je sledU slehernemu nastopuJedinstva."
Tudi govornikov se moram dotakniti, da si ne nakopljem njih srda na glavo. Prvi je nastopil predsednik pripravijo Vne^a odbora, Mr. Element Maračic, ki je imel to smolo, da je pozabil omeniti pravočasno Slovence in Ruse, zaikar je bil iz občinstva pobaran, zakaj da velikeea in malega brata izključuje, ko govori o borbi in zopetnern o?ivljenj^ Jugoslavije t Brez Rusov ne bo nič, so menili bratje Jugoslovani, in govornik je dejal, da ni namenoma iopustil Rusov piti Slovencev, pač. pa da se je njegov gover dotlej nanašal na stvari, ki no se nanašale predvsem na Srbe in Hrvate ter Jugoslavijo kot diiavo Naj bo že kakor hoče, opaatili smo, da se je treba pred našo jugoslovansko publiko danes resno o-airati n^to, <|a «e ne ustvarja nairtenomna ali nenamenoma Vtisa, da ebstaja razi i tea med nami, bodisi v boii>i za našo stvar, v žrtvah ali v sodelovanju za bodočnost jugoslovan-f&e-ga naroda.
NksJe^nji govornik je bil Srdja Prj<sa ki je povdarll, da dasi sopvu vstaši na Hrvatskem ubili brata, on vendarle pe čuti zato sovraštva do hrvatskega narodla, ker se zaveda, da to braWco pobijanje, ki danes divja v zasužnjeni domo-
govorili s prijatelji in znanci, vin\ Ju^roelaviji, je umetno
' vpriaapjano po sovragih naše-ga jiarcx|a, ki so poklali oadepj tolpo handttov.
je (bilo se dobre volje. . Pp. zdravljaji smo se vsevprek % •kurja očesa qč i vidno niso čutila pritiskov tujih pet in podplatom kajti ,ni enega kisika obraba ni fjšjo opaziti nikjer.
Program pa momm seveda o-pNati, ker je bil . dober in za-A frakcija vsega pro
nimav.
HH	.erama je bila brezdvonrao Žin-
In bos. zato, ker so mi pri i ka Milanov, sopranistka Metro-srcu pravice in svoboščine člo-|po!itan opere, ki je zapela med
Vftlcn. TV\SJim<v7n ilr o lr/if nrainAii
veka posameznika, kot pravice ljudstva sploh, sem bila hladna napram takorekoč uradnim proslavam naše predvojne Jugoslavije. Čitala sem mnogo in vedela marsikaj, s čemer se /nisem mogla strinjati niti ne kot delavka, še manj pa kot delavska intelektualka. Moji ožji rojaki v Primorjtj go trpeli pod peto -faftizma- medtem, Ko so razni predstavniki Jufosla-
Denar za Holandsko Guiano
Zvezna zakladnica naznanja^ da so v zvezni nov^čarni nakovali pol milijona bolandskih novcev po deset centov za bo-tendsko Ouiano.
Tak novec je vreden desetino holandskega goldinarja, k i predstavlja v sedanjem ča«u vrednost 53 centov.
Novi novei bodo posebno prav prišli ameriškim vojakom na piolandski Guiani, Nakovala jih je novčarna v Phi-ladel<phiji.
»
PIANO-HARMONIKO
»I i KLAVIR
Pa 35e komad:
SLOVENIAN DANCE
VAgpA gp^KA _
PO JEZERU KOLO
druginv tudi yeneek slovenskih popevk, zakar smo jo, kajpada, nagradili z velikim odobravanjem Zinka poseduje krasen in močan sopran ter je tudi kot oseba zelo prikupna in vrla žena. Po progranuu je ostala
tere so iz-Bolali v svojih fašističnih in nacističnih brutalnostih in strati o vladanju. Mladi govornik je pokazal dober nastop in izredno trezno mSljenje, ki je danes velikega pomerta.
Slovence je kot govornik zastopal dr. Goričar. Govoril j* komaj dohriji deset minut, pa je bil medtem mnogokrat prekinjen z oddhlravanjeqn, k»r znači, da je udaril na stmno, ki je vlekla pri ljudeh. Kot vedno, je ponovil, da edin« rešitev Slovanstva je v zvezi slovanskih ljudstev, g to njego-
Minister Trifunovič je govoril kot član jn^oslov. vlade. V svojem preoej dolgem govoro je poeegel na^aj v zgodovino ideje jugodovensCra ter orisal potek dogodkov, ki so kon5no remitirali v ustanovitvi države Jtigoslavi^ Jtatera, je rekel, bo gotovo zopet oživljena in o-jačena v lepšem bratskem slo-vanstvu in evropskih dežel sploh. Svoje mnenje o Rusiji je podal v anekdoti o Črnogorcu, ki je na vprašanje koliko duš šteje njegov narod odgovoril, da *rna-« i Rusa ima štopetdeset milijona." Na zo-petno vprašanje koliko je Črnogorcev brez Rusov, je možak dejal, da brea Rusa ni Črnogorca. Te resnice se morajo slovanski mali narodi danes bolj zavedati kot kdaj, zakaj edino, v skupnosti Slovanov tli upanje za lepšo bodočnost tega velikega ljudstva, Minister Trifunovič se tega oči vidno zaveda in mnogi drugi z njim vred.
Program je bil zaključen z Živo sliko: Zasužnjena Ju^roslo-vija, ki je napravila na občinstvo velik vtis. Obenem je bila zapeta pesem "Hej Slovani" kateri se je pridružilo tudi občinstvo. Živa sJika je obstojala i« skupnega nastopa narodnih n oš, sokolov in simbola usužnjene Ju^roahivije. Slovenke so prišle v narodnih nošah, a med" v«emi je bila ena edina slovenska avba. Tako je M?iss Kaplja poskrbela, da je bilo vidno, da smo tudi Slovenci sodelovali pri proslavi dneva njedinjenja
Vodja programa Mr. Pavao Perič, je pohvalno izvnSil svojo nalogo in tudi povedal marši katero resno besedo ko je občin stvu predstavljal posamezne umetnike, govornike in skupine.
ftlučaj je hotel, da je baš medtem ko se ie jugoslovanski živelj #>iral k nroslnvi dne
(Nadaljevanje na 3. str.)
n A 7 PR OD AJ A
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Peter



Državniška modrost.
Ko je predsednik Roosevelt določil prv^h tisoč miWjouov dolarjev za obrambo dežele, so z raZniii strani začeli kričati nanj: — Kam bo prišla dežela? Čemu ti brezpotrebni stroški? Saj ne preti Ameriki nobena nevarnost, niti od Japoncev, niti od Nemcev.
Besede teh ljudi so bile tako prepričevale, da jim je marsikdo verjel.
Toda predsednik se je predobro zavedal nevarnosti, ki preti Ameriki, da si je dežela oddaljena par tisoč milj od Evrope, dooim sei na severnem delu Azjje skoro dotika.
!Zdaj je šele povsem jasen pekfens^ri načrt fasi <?t ičn e Nemčije in Japonske.
Evrope se je Nemčija že ■skoro polastila, Japonska naj fse polasti Azije. Če bi ta načrt uspel, katera srla bi bila kos tej kombinaciji?
Ameriške vojne priprave bo-f}o kmalu v popolnem zagonu.
Takoj po japonski vojni napovedi, se je ves narod strrjil za predsednikom ter poveril svojo usodo njegovi državniški modrosti. Ni je poveril napačnemu. pač pa pravemu možu, čigar ime bo slovelo v zgodovini kot ime rešitelja civilizacije pred barbarstvom
Dogodki pretekle nedelje so odprli vsemu ameriškemu narodu oči.
Vsa cagavost in omahljivost se je umaknila odločnosti in možatosti.
Narod je spregledal in se za-•vedel nevarnosti.
Zavedel se je nevarno^, pa ne trepeče pred njo in se je ne boji.
To dejstvo je svetel žmrek v temi, ki je svet dbdala.
Druga svetovna vojna.
med narodom kakih par ur Ln vo izjavo se je občinstvo strin-tako smo si mnpgi vzeli prilj- j/ilo ja£o, da so nekateri vsta-ko, da smo ji osebno čestitajilli, da so lažje dali d^ška svoje-na njenem lepem petju. ..... ran odobravanju. Rekel je tu-
I?ruga velika atrakcija je bil bariton ruske opere v Parizu, Milan Petrovič, ki je tudi podal nekaj krasnih pe*ma, ka-
tere je občinstvo sprejelo * ga JbJftgor celokupnega naroda.
n q v"/1 ilil'/vn 1»«	/"v 'tsi	«	-	_
OHIO VALLEY
Sylvia polka
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VRTD OJ, MARICKA, KEGLJAJ Ž ID ANA MARELA jpčgka) VESELI BRATCI (marortta)
»AR^icA MLADI KAPETANg
%0 PTICICA TA MALA
ZV^EL SgM NB^CAjr
Pa 25cj
MOJA DEKLE JR 6» MLAP4
NaroČile pri iKNJIjGARN} ' ■■■ SLO^TSNIC PfBLISHTNC CO. ti« West ISth St., New York
navdušenim odobravanjem. Q-ba umetnika je sprencdjala na klavirju gos^>a Elinor Petrovič, ki je z njima delila odobravanje navdušene publike.
Jugoslovanom dobro znan d/uet "RaŠa m Mirko of Pent Kouse Ckiba" je nastopil s ffesmijo četnikov in draginji. Z velikim aplavzom je bila sprejeta posefcno četn^ka pesem, zakaj vsak izmed nas je v duhu gledal te junake kako se hrabro borijo za svojo in svoje domovine svobodo, „ Slovenski pevski.»bor "Slo-
van" je nastopil b par pesmimi. Preteej pevcev je manjkalo sa kljrafb tenti je Slovan'* zapel zelo dobro in; je bil deležen pri-srčnih ovaeij od strani občinstva. Zbor je vodil 3l3r. L Ikud« — <na klavirja je spremljala Miss Majcen.
ITrvateko pev. društvo " Je-dirtstvo" pod vo4»tv<Hn Mr. Emila BlaževLča, ip ob Ujevftjijm Mjss FJorenoe Wb-selnjWf j« Sodelovalo ob zadetku ter oib zaključku programa ter nastopilo tidi Bjatf prp^Bfra-mom c par pesmimi. Ta ?bor | ima p,ir izbnrnih pevk in je J>il dan posebno dober v pred-
di, da grobokopi JagosJavije so bjii razni princi Pavji in drugi, ki so se brigali bolj za lastno korist in lastne žepe, fcot pa
Po 50c zvezek
Altfref Tenmae (Ivan Alhn#t) B^pjJm^ Velikega Vojvoda (Fnak
Me noti mali Junak. (DostaJevakiJ) Hlaaafrka ztP*a (Alaj. JIim*, FrldttUo tolna ta aj«^
indha MJttMU) Kaj ,«e Je Makara sanjalo (V.
Kvorana je glasno pritrjeval ž žvižgi f vBkliki, odobrava njeim. In ko je govornik dejal, da se to ne sme več ponoviti v bodočnosti, je bilo pritrjevanje zopet bučno. D(a bi se le r e« ljudstvo kaj naučilo iz starih izkušenj!
Pošljite božična darila zgodaj
Postna uprava opozarja jasnost, da že sedaj pričnete kupovati božična darila in jih pošiljati.
Poštia priporoča geslo: Kupite sedaj, • skrbno zavijte, napišite natančen nadev, napišite tudi svoj naslov, odpošljite pravočasno. Generalni poštar je aeena-(nil, da na Božič, 2$. decembra postni uradi ne bodo odprti in da pisma m druge postna pošli jat ve ne bodo dostavljene
jrnaslcynikom,
^ato je potrebna dg« vsakdo pošlje	dppjs^i^ fa
ivitife pravočasno, da j£h -bo mo goče str^ajp dostaviti pred bednem dnem.
N« nd^pb Mtik (Franc Meh) Pe*« *Vel Oavar (Dr. L PrecdJ) Pravica Kladiva (Vladimir Levatlk) 8»a Deriaae Gray (Om» WiMŠ) Vorne da*e w vleah (Pl mpu Mlrtme) Zaplaki iz mrtvega doma (A. M. Do-•tojeraki)
Pp 7Qc z vezek
Da Ohrida In RKolJa (Ivan MeUk)
Po 75 c zvezek
Bdfecar (Artnr Beraede)
P»**aa pragozda (damea OUrer Car-
CO. K. Friekl
Po $1 zvezek
Blrko (B. 8. Tti—pun)
balada (Marija Majerjera)
otok (Anatole France) (Janko ffM^
Po $1.^5 zvezek
SkHvna^nl wiwiente (Parol Keller)
PQ $1-50 zvezde
ZltUn te kasen (F. M. Dostojerskij)
Ticrovl zobje (Mavri« LaMane)
Krištof Dimae (Jack London) Miaterija (Gustave le Ronse)
Po $2-50 zvezek
VUnJera repatiea (VL Leratik)
Naročita pri:
KNJIGARNA SLOVENIC
r ...... m ep,
216 West
jr«w yo.rfc v. y.
Svetovni narodi so razdeljeni v sedanji borbi takole:
Zavezniki :
Australia, Belgija, Kanada, Kitajhka, Cesta Rica, Kuba, češkoslovaška, Dominikanska repiAlika, El Salvador^ Svobodna Francija, Velika Brirta-pija, Grška, Guatemala, Haiti, Honduras, Nizozemska. Indija, Nova Zelandija, Nikaragva, Norveška, Panama, Poljska, Južna Afrika, Sovjetska Jlu-sija, Združene države ifi Jugoslavija.
O s i š č g:
Finska, Nemčija, Madžarska, Italija, Japonska, Mau-eutuo, Romunija in Slovaška.
Od zavezniških držav so El Salvador, Honduras in Panama! napovedale vojno samo Japonski.
Proti Nemčiji, Italiji i n njenim ■zaveznicam, ne pa proti Japonski po : Belgija, Čeho-slovaška, -Grška, Norveška, Poljska, Sovjetska' Rusija in Jugoslavija,
In prišlo bo, da boste samo dve strairiri: ves svet proti brntahiosli in osvajanju osi-90 n.
V tem čmu twofa* Mh •kepofriJwe nMa <domovi-na vašo pomoč. Kupujte redno D^*
•GLAS NARODA" - Ne« Tsrfc
Friday, December 12, 1941
VSI AN O V L J EN h. 11»»
DAJTE
KNJIGO
ZA BOŽIČNO DARILO
■<. i!! fMBtuunffi itwiBKf»mR!!!!tt!mrT! ttimrmm: u af»«niai!f»ii imiiROflSfBmn^uRi ; V slovenščini spisano ;
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATieiČ
Knjiga Je svojernten pojav
v slovenski književnosti, kajti r nji J« v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od
davnih počet kov v starem
slovanotvu do danatojega dne. Knjiga Je verno crcalo naSega iivlj^nja ln trpljenja, in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nate zgodovinsko delo.
13 POT.LAVIJ — 4U STRANI
V PLATNH VEZANO
Cena
$2.
1 "t
Prtlilna plitm
Mera« aMnsMMi
:: V angleščini spisane :
MMtflMRCIINNMII
BOŽIČNO DARILO za MLADENIČA, KI SE ZANIMA za TEHNIKO
T H K NE W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Opisal znani prafeser na Stevens ■ Institute of Trrhnology v anglettinl GEORGE W. BARNWEI L
Podlago za mehanično znanje si morete dohiti s knjigo NEW ENCYCLOPE. DIA OF MACHINE SI}OP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokale temeljna dela mehanike. Razlofi vse natanko, kar mora znati naJbaljB mehanik; pojasnuje vporatoo vsakega stroja, o-rodja ln meril. Pončl vas, kako je treba vporabitfl načrte (blue print«) ter vam tudi daje mnogo računskih to bel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste lele početalk, vam bo ta knjiga zalo koristna in mnogo vrlina. — 1000 slik ln rlib. r.Tft strnnl. trdo vezana knjiga stane
Samo SI.98
Knjiga za lovce, ribiče in ljubitelje narave
IZŠLA JE NOVA KNJJGA \ ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJI AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMETO
WILD LIFE
V knjigi Je natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na suhem, v morju ln v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln ajenu pestro živalstvo, knjigo bral z velikim, zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj iz življenja divjih iivall, kar mu dooedaj Se nI biLo znano.	\
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda Je slednjič IzSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaSa POPOLNI POPIH ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo ho > užitkom bral lover, ker navaja in popiraje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so poplttane živali, lcl na polju koristijo aH Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naStete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga SfV SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 z C inčev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so mrnotpka na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj f3.M
NaroČite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West 18th Str«« New Varit
R. URBAN:
**Jeziki so premoženje," je dejal nekdo od družbe, ko isnjo po kosilu začela piti turško kavo.
"Včasih so pa mrtvo prem#-ženje," je txJvmiJ neki gospod Giliar. "Jaz na primer, sem se nekoč*, ko sera bil še mlad, za žive in mrtve učil eetonažine, in niisern imel kpsneje nikdar pim-liko, da bi se bil okoristil z njo.'
"Po čemu pa se potem niste rajši učili kakega svetovnega jezika?" je hotel vedeti paJŠ gostitelj.
i"Da vam to pojasnim," je dejal Giliar "je pa treba, da vum povem lično zgodbo. Takrat f-enu bil še ne znatlen trgovski sot rudnik, ko sem ne^ pričakovano podedoval precejšnje premoženje. Xeki »trie, ki je bil umrl v Revalu, mi j© zapustil v$e svoje imetje. In tako »'m -e odpravil na svoje prvo večje potovanje an sem se odpeljal na Estonsko. Seveda nisem niti od daleč mislil, 4a bi bil ondj octal, marveč sem sklenil, da M s podedovanim premoženjem v domovi m uredim svojo trgovino Prižemi v Reva/, sem se naselil v steiČe-vo stanovanje, saj moj stric iji hil oženjen. A ie koj drugi dan po svojem prihodu sem »reči 1 sypjo u srni o prišel sem; bil vprav" do notarja in sem "widel iKbesa pred se-boj — in še nekaj: rokavieo, ki je osamljena U^ala na eesti. Malo bolj pa-prej pa je hitelo žemko bitje s prekrasnimi pogami dalje-Pobral sem jokavjco, stokej sem za gospodično In ji izročil najdbo Pdjaamo &e je nasmehnila in rekla nekaj česar pa pisem razumel. V tfip. hipu, ko sem zagledal njen 1 jubki obrazek. sem se zavedal, da bo odslej hudo z jzmenoj.
"Ali govorite po naeef'' sem jo naptosil. .
Gospodična je odmajala z glavo in je spet nekaj nerazumljivega spregovorila. V tem mestu pa živijo razen Estoncev tudi še Nem»ci, Rusi in Švedi. Jaz pa sem razen materinščine znal le že francoščine lomiti."
"Ali govorite francosko?" sem vendarle še hplj malo zaprosil, a lepotica jf spet z obžalovanjem odkimala. Za^el me je p jijazen ija topel poglej, potem š^m strmel njo z bridkostjo v srcu. Mahoma me je prvikrat pres&nilo čustvo velike ijuibejtni, ki premaga. Slfdll sem gospodični, dokler ni izginila v lepi viji. Zapisal sem si cesto in hišne številko, v meji i pa je dozorel sklep: ta ali pa nobena. Popoldne sem poizvedel vse pogrebno. J^a«tt-nik Jj?|e se je pisal Ujprijunija in je imel veliko modno tyrcjko sta gospode. * Imel je hčer z imenom Anna, ki ii ie frijp 1$ let m ki še ni bjja poročena Drugo jutro sem si dal po nekem tolmaču napisati v est on-ščini pisarno s približno tole vser 'bino:
"Oboževana! Pogled v Vaše lepe oči je bil že dovolj, da sem se nauči J občutjjj ljuihezen. Cenjena Aiia bodijte vendar moja žena! -čez štirj tedne pridem da Vsfi zasnubim — Tisti go-apod z rokavico včeraj."
To pismo sem a krasnimi vrtnicami "Virafl p oslfd v vilo.
I" Zakaj pa ujete- kar sama šli tja?" je vprašal eden o<J gospodov.
Ker nisem znal niti besedice estonsčine," je odvrnil gospod Galiar in nadaljeval: "Sklenil «em bil, da: se bom v teh štirih tednih naučil tega jezica- Zame se je začela . resnično* bridka doka. Vvfcti rrtorate, da spada «*oi»$jia i draŽini nra-al tajskih jezikov, ki niso niti
bro «em uspel, že nem znal precej dobro po estonsko kramljati. Jn prišel je dan, to sem sj>et stal pred ono vilo. Služkinji sem izročil svojo ppset-nico in cez nekaj minut nato sem bil že pri gospodu tlpriJani ju- Z izbranimi besedapii eenl nju začel predavati, kar sem se bil na pan|et naučil. Ko sem pb kontni svojih bese4 o-menil, da ^em premožen, mi je gospodar mahottTvi prestrigel besede:
•"^akaj pa tega niste ko j povedali?" je v^skli'knil v'moje največje presenečenje « češiripi poudarkom- Hmo Čeiška družina ip ,pri na'* le čeSko govori- Če bo moji bčerki A^i prav, se lahko vtwerpe-ta.. Jl pjTfj -se morate seveda nančiti cekine.'* "Prav, sem TOkl^nil," Jtlrfni se spet oglasim — pa sem bil zunaj. Po sem tako hftrp teke], da so se mi navzlic temu jako shujsti!1, po-1 ljudje strah9rim »zogi|>ali.
malo v sorodu z evropejskimi in klasičnimi .jeziki. Zatorej učenje teh jezikov ni kar tako aa človeka našiih krajev. Ghilil
sem se ko nor- Od seiniih zjutraj 4o dfsetih dopoldne ^m se učil besed od pol lj. dp j. ure popoldne. Popoldne sem od 2. do 4. bral estonsko čtivo, od 4. do 6, pp sem estonsko pisal. Ob 7. zvečer je prišel k meni učitelj, ki se je učil z menoj do 11. zvečer Že čez teden dni mp je začel lomiiti krč, da sem se o(b vsaki priliki jokal in sem svojega .učitel ja ven vrgel. Ko eem si živčno opomogel, sem dobil nekega dijaka, ki me je nadalje uvajal v skrivnosti jezika. To je bilo zoper suhoparno uoenje, in. je	dan popil pet «est litirov vina na nr*>,i račsuji. A zato je bil pa ves dan pri meni in pogovarja, la sva se v estonščiui. Saj mi ja bilo mnogo iajyf, da'sem . se na način ooil. 'Vendai-
noči nisem mogr 1 mČ več apat j in videl sem ve^trat bele stave, ki jfh sploh ni bilo. Saj
ne vem, kaj me je bi4o takrat*vpnaisal.
isti večefi- sem vstopil v via]?, ki ipe je peljal v domovino. "Pa gospodična!" je nekdo
bolj zdelalo, ali hrepenenje do svoji oboževanki, ali pa učenje tega nesr&meara jezika. Vfcak dan sem Ani poslal šopek kraenili cvetlic.
Z nekaterimi krizami so mir nili ti štirje tedni in prav do-
nega osebja3 pri isti brp.to t(h naži manj neto ton, kakor pa tovorni parnik
O^jenje ladij po njihovi 4>ruto in neto tonaži je posel, ki je poverjen po^ei>pian mornarskim uradom. Ladijska to-naža se potlej zabeleži v posebnem Lzraernem pismu ali oerti-nkaUi, ki velja za nekakČno osnovno legitimacijo ladje, s katero se lahko izkaže in po kat^^i se ji zaračunavajo tadi različne pristojbine jpp lukah širom sveta. .
'Zanimivo je, da imajo poleg običajnega izračunavanja ladijske neto t on a že veljavnost tudi še posebni predpisi, po katerih zaračunavajo ladijsko ne-to tonažo nekateri prekopi in treke, ki so privatna last, ali pa se vsaj vzdržujejo v privatni režiji Tako na pr. velja za določitev neto tonaže ladij, ki plovejo skozi Sueški prekop posebno pravilo. Prav tako imajo svojo mero za določevanje tonaže tudi Panaartski prekop, mednarodna donavska ko misija- ter mnogi prekopi in reke zlasti v nordijskih drža vab.
Pri vojnih ladjah, ki so kakor že rečeno, po svojih isme-rah iu tovoru popolnotaa stalne, je seveda prostornina postranskega pomena in se zaradi tega padi njih vplikost ne določa na te^ osnovi ampak sa-pip po njihovi celotni teži- Ker je teža ladje zmerom enaka teži vode, ki jo ladja iespodrine, se vzame prav ta izpodrinjena voda — "deplacemeut" kakor Ae imenuje t^ efekt, kot osnova za ladijsko velikost. Tisoč-
Giliar z vzdihom, "zakaj če hi se bil po tem nasr.h*em tečaju z estonščino začel račiti še če-sčino. bi bil brez (jvoma zno rel."
Trgovske in vojne ledje ter -njih tonaža -——
Zdaj, ko na dan čitamio vesti o potppijtvah vpjnilj in trgovskih ladij, pogosto sreča-, vamo izraze kakor deplace-ment. tonaža ter bruto in neto registrske tone. Pod temi izrazi se laik težko kaj predstavlja. Ve sicer, da popieni tonaža neko mero, s katero se določa ladijska velikost,, toda ntanjka mm menilo, da hi si laihko prav predstavljal njihove resnične dimenzije.
Tu je treba v prvi vrsti o-mepiti, da se vojne ladje normalno označujejo 3 drugo velikostno mero, kakor p«, trgovsko brodovje. Vojna ladja edinica, ki tvori g syojo pto'es ko vred neki .organizem,^! se časovno bistveno nič ne lipre-miiija, doeim so trgovski par-njki V tem pogledu zalo labilni. Pjrazna trgovska ladja, ima por V^em drugo težo kaktji- pa zyT-hoipa natovorjena Že iz tegaj se vidi, da je pri trgevskifi njHh tovornost njih prostornina najbolj merodajna
Če
"Zaradi zdravja Aro se ji J^^l	la^a Vorej nima
"	~	~ prostornine tisoč ton, ampak
znaša toliko njena celotna teža. Uesettisoč-tonska križar-ka je torej pp vnanjosti mnogo manjša od enako velikega trgovskega parpikft. Prav tako se tudi posamezne edinice vodnega brodovja iste t opaže, lahko po velikoBti zelo razlikujejo med seboj, po tem pač, koliko teže odpode pii tej ali oni na teJo n jenSi oklepov.
ton, ki ji>b je bila v'statijtt prevažata,-natančno zabeleženo, ali registrirano v skupnem mornariškem seznama, so začeli označevati prostomiilo ali tovoo-nost ladij po " registrskihtonah.
Označevanje velikosti ladij po registrskih tonah torej po njihovi prostornini, se je potlej ohranilo skozi vsa stoletja do daitsčnjih dni. Razlika je le v tem, da je bila registrska tona kasneje malo drugače izbrana. Ko je namreč angleška vlada vpeljala ?a vso angleško trgovinsko mornarico obvezalo izmeritev ladijske prostornine pri vseh tovornih in potniških ladjah,, izvzemlši manjših ribiških ladij, so vzeli za osnovnp n>ero prostopnfin-ski čevelj. Pri vsaki ladji ee na podlagi posebnih formul iz-raourra ves tovorni prostor v čevljih in to levilo deljeno skozi 100. pove potlej ladijsko prostorno no v registrskih' tonah. Registrska tona znaša torej 100 prostorninskih ali ku-
za presojanje velikosti.
pravimo, tja ima neka trgovskojbičnih čeveljev. ladja na priiper 100 ton, potlej tu ni mišljepa »jena teža, ki je lahko enkrat večja, drugič spet manjša, kolikor tovora pač ladja prevaža, nrarveč je v tej številki obsežena- njena pro stornina. Iz tega že tudi lahko (sklepamo, 4a tona trgovske la<Jje ni težnostna, ampak pro-šterninsika mera.
izraz tona je ie precej star Izvira iz srednjega veka in je nordijskega porekla. Stare han-seatske ladje, tu je mišljena v prvi vrsti trgovinska mornarica starih nem&ki£i mesjt Hamburga, Brcn^ena in Lnebedka-so namreč morile svoje tovore na nekakšne sode ali ka^li, ki so držale nekako po 120 df) 1^0
Iitrpv nase danapaije mere. ^e tadi — večinojna so 1 njipii pdiuerjali sol in vino. ki so vozili iz Francije in Španije v severne dežele — so imenovali tone. Ker je morala imeti v strogem Tedo haniseat. mornarice vsaka ladja število takih
Zdaj je treba podčetati samo Še razliko med bruto in neto registrskimi tonami. To nista nikaksni novi mm, ampak je v njilh skrita sarr»o poraz-de>ba ladijskega prostpra v tisti del, ki se fchko uporabi za tovor, ter v del, ki ga potreibu-je la^ia sama sebe v obratu. Za saraonnaranje rasziiacmh prevo5uiji taks, kapalskih ter pilotskih pristojbin je namfreč merodajna tista ladijska pro-
JUGOSLO
v irt w
PA?
OEKU

Give the gift that signifies America is not to be caught napping.
DEFENSE
BONDS STAMPS
Južn* Aiueiika m varna pred napadom
V Newark, N. J., se je vršilo veUko glasovanje pod geslom "Smash Hitler", ki so ga skupno sklicale CIO in AFL u-nije.
Kot glavni govornik je nastopil governer države Xew Jersey, Charles Edison, ter rekel med drugim naslednje:
— Noben Amerikanec, če je količkaj pri pravi pameti, ne
stornina, kj se lahko zal tovorom, od katere ima torej ladja svoj zaslužek, ne pa tudi tisti prostori, ki služijo bi-, vanje ladijske posadke. Alko od celotne, od kosmate ali trato prostopipe Jadje od^tej^pio ta del. ki je za ladjo aedoaeeen, potlej nam 0*ta#e njepa pete •ali čista tonaža. Od te je v prvi vrsti odvisna tudi ladijska vrednost. Jasno je, df jmajo potniški parnimi, ki potrebujejo poleg ofeičajne posadke tudi veliko števila strež-
(Nadaljevanje z 2. str.)
va njecEnjenja Jugoslavije, zadela Japonska zahrbtni udarec Ameriki. Kot Jugoslavija, kot Poljska, kot Francija, kot vse d rage države, ki jih je po-mandral fašizem in nacizem, tako je tudi Amerika dobila nož v Hrbet, ko so se vršila poganjanja za preprečitev vojne z Japonci. Iti danes, ko t« pišem, smo že s* vojni z Nemjčijo in Italijp, ki Kta tudi napovedali Ameriki- Vojno- ijittef je gotov, da bo osi&5e zmtagalo, vsaj Nemcem tako trobi, a Nemci lahko gledajo proti Bu-«iji m se vprašajo, zakaj nimamo Še Moskve, Leningrada, kavkajskih oljnih vrelcev ?
Morda jim misli firer podari ti "Ameriko, da .potolaži njih furijo, ki mora enkrat izbruhniti, zakaj nacijski banditi bodo enkrat vseeno toliko zred-čeni, da bo tisto nemško ljudstvo, ki ima še kaj razuma in človeške dostojnosti, prišjo do besede v Nemčiji, kateri danes vlada praski militarizem in paL joiiet, jenni« Bmmbic» organizirana ban da demorali- I* J- speiicb ?ov«Bih pripadnikov Hitlerja, ki je sicer le figura, katero kažejo svetu, da tako skrivajo pravo masino, ki deluje sistematično, da se uniči in podredi ter razkropi Blovape, pa ki bo kljub temu ostal v zgodovini kot svarilni znak, - katerega ^Slovani ne smejo nikdar pozabiti, če hočejo -živeti kot svo botfni nairodi.
Naš dan ujedinjenja nas je edružil tudi z Ameriko, dobila je tisti udarec, borila se bo, in mjt % njo, za Isto stvar, in apaj-nno, 4a nam bo ta naša velika Skupna borba prinesla kmalu fe« pravo oje^injpnje in mir ysemta ^QV^Styu.
P. S. 1
bo trdil, da Hitler ne bo v slučaju svoje zmage vprizoril vojaškega napada na Južno A-rneriko, Kanado ali Alasko. Vsled tega je alhsolutino XMJtrcib-no, da dobe Hitlerjevi sovražniki čimveč ameriških potreb-Sein, predvsem sevedal najrazličnejšega orožja in municije.
Konci svojega govora je izjavil Edison, da je ponosen, ker sta dve konkurenčni de-delavski organizaciji prirediSi tako sijajno demonstracijo.
VA2NO ZA NAROCNI&E
Pole« nasloTm je rasvldno do kdi) lina t« pltfaso lUToCaloo. Prva iterilkm pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. I>a nam pribra-olte nepotrebneta dela la atroSkoT, Ves prosimo, da Bfcniate naročol-ao pravoflasao pobara*ti. po&ljlte naro£olno nararocat nam ali )« pa ptatejte naSemn sastopnlkn ▼ Vafieic krajo all pa tatertipa Monad ■astopolkoT, kojlb Imena so tiskana s ttahfillml črkami, ker so opravljeni obiskati turn druge aateiblne, kjer j« kaj aaWb rojakov aaaa-ljenlb. Zastopnik bo Vam Uročil potrdilo sa plafaaa naročnina.
OALirOBNIA:
tan Francisco, #acsb Luida
JOLOftAIX): Pueblo. Peter Culls. Walssnbnrg, M. S. Barak
CNPia^A:
Indianapolis: Frank ZnpančlC riiLINOIB: (Ucaio, i. BsvOk Olosro, f FaMaa (Chicago, ONsta ta Illinois
Vadeptrs.
KAST LAND: KltxadUer, Fr.
POBlOiM:
MIKNKSOTA: Oblsholm, J. Lnkanlcb ■ly, Joa. 1. pesbsl ■retetn, Ixrals Goniš
. .flttbert. Lotila
$U*>lss. ^ohn Porie MONTANA:
If. M Panlaa
ti.
Omana. P. BnCtHek
Cleveland. Anton
llmw, Jacob Beanlk, Je Olrard. Anton Nsgode Loraln, Lonls Balant, Joka Kamis Yoonpstawn, Anton UkaU OBEGON:
Oregon City, J. Ko^lar PBNNS1LVANLa: Bessemer, Jotui Jevalkar Conemaugb, J. JBoaafS« COTerdsle ln okoUef. Hrf. lT|M»
•xport,
FarreU, Jerry Okura
Oreeasbnrg, Frank Novak Earner City. pr. Persocbsk
Imperial, Tepce Pffleich
Johnstown, liki r>lka|l ' Krayn, Ant Tanfctj Lnaerne, Fraak BalVxk Midway, /oua Um Pittplprirh fa okofea, PWUy Prsca« Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. fliklfiw West Newton, Joseph Joras « .. WISCONSIN.
WYOMING: Bock Springs,
.Wttle Falls. VM Masla Worcester. Peter Bede
•o L A B N A K O D A" — New M
Friday, December 12, 1941

VBTANOVLJIN L lili
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
—147-
• •
' Nesmisel! Pozabil sL da *toii <za nami Rusiia
Ne-
-----;ojo pot. _______________ — „ ^----
Princip je abetžai, da Jim ne bi bilo treba poslušati Iliča. Ilič je krenil potrt domov. Skrivaj se je ozrl pod posteljo: Škatla je mirno in nedolžne stala ob zidu. Sklenil je, da< ne zine preti Principom in ostalimi zarotniki ničesar več proti atentatu. Saj ga nI bilo več moči preprečiti. "Karkoli re-im" je mislil llič, "vse je zaman. Vsaka beseda jih sanito potrjuje v mme<n ju, da se obotavljam iz tsaahopetstva. Nič več o tem! Konec premišljevanja! Konec življenja! Mor-k da je kar dobro tako."
Šestnajstletni mladeniči, ki je bil njih vodja, so ponosno hodili po me^tu, ponosno sedeli v ikavarnah in slaščičarnah ter nestrpno pričakovali velikega dne Ali tli nihče videl ter šest-i?ajstIetnikovT Jih ni niliče opazoval? Nihče ni videl in opazoval ostalih zarotnikov, gimnazijcev Principa in Grabeža, i-rkostavca Čaibrinoviča, učiteljskega kandidata Iliča? Ali III lliliče videl, nihče opazoval njihovega skrivnega, shajanja, njihovih izdajalsko .previdnih pogledov, ki so se venomer planili odkritja? Ne, podoba je bilo. da jih niliče ne vidi, nihče ne opazuje; Potiorkovi beriei, ki so prej nekaj let kakor besni divjali po Sarajevu, so bili mahoma slepi in gluhi. . 1
Samo mestni glavar v BiKlianfpetsti je menda daleč, videl iu marsikaj slutil. Vprašal je svojega načelnika, ministra notranjih zadev, ali ne bi kazalo obdati prestolonaslednika v Rosni z živim zidom budbntpeštanskih tajnih policistov slišati je, da so se vele izdajalski življi zarotili in hočejo izvršiti na visokega gospoda ateniat. Minister je prikimal in naročil mestnemu glavarju, naj odbere tri ali štiri najboljše detektive.
'4 Tri. ali štiri — to pa*, ne bo zadostoval o,' * se je nasmehnil mestni glavar.	«
■"Koliko bi «tala izdatna zastražitev?" je vprašal minister.
"Vsaj sodem tisoč kron, ekscfelenca; morda celo več."
"Takšne vsote notranje ministrstvo ne more nakazati," je rekel (minister. "A vprašal bom skupno finančno ministrstvo, ki upravlja Bosno, ali dovolirta izdatek."
Vprašal je Bilinskegji. Finančni minister je oddal vprašanje knezu Montenuovu; cesarjev prvi višji dvornik naj odloči, aH hoče dvor financirati varnostne ukrepe. Ogorčen je Tekel, da ni v^e *no, ali je tisti, ki potuje, nadvojvoda ali cesar.
Mestni poerlavar v Budifmfpešti je dobil nalosr, naj pošlie v Bosno tri ali štiri izmed najsposobnejših hudimpeštanskih detektivov.
Franc Ferdinand ni zvedel o tej vmesni igri ničesar. No-beno svarilo ga nii več doi-eglo; nihče se ni upal posvariti prestolonaslednika, iki so je kar najslaibše volje odpravljal na pot. Tudi Zofija ga ni več svarila « težkim srcem se je bila nazadnje vdala v to, česar ni mogla Lzprearaeniti.
J>ne 28. junija *ta se. Franc Ferdinand in Zofija v Chlum-cu poslovila od svojih otrok. Maks, dvanajstletni sin prestolonaslednike dvojice je imel čez nokaj dni izkuišnjo.
'T|)am, da napraviš veselje," je pri slovesu rekel Piane Ferdinand in objel otroke. Iniel je namen, da se po vrnitvi iz Bosne odpelje z njimi v Bluehribach. 1
•Sklenjeno je bilo, da bo potoval prestolonaslednik preko Trsta, od ondod pa po morju preko Pulja, Metkoviča in Mos-Jarja v Sarajevo. Zofija naj bi se peljala čez Ogrsko. Ho Dunaja sta imela skupno pot.
Potovanje je že pričelo z nevšečnostmi. Franc Ferdinand ni mogel uporabiti svojoga 'salonskega voza, ker se je bila ena izmed štirih osi razpela. Prestolonaslednika dvojica je dobila oddelek prvega razreda, v vozu, ki je tovoril tudi manj visofkorodne potnike. Franc Ferdinand se je obredi nad to neprijetnostjo z besedantf:	i ,
"Nu. potovanje se res lepo začenja! Na Dunaju, kjer .je ostal samo dve uri, se je poslovil od Zofije: "Zdaj upam, da dobim salonski voz."
Ko je prišel na južno postajo, je zvedel, da imajo tam samo salonski voz, ki njegova električna-razsvetljava ne deluje. -\aurelnck postaje je javil, da na žalost ni mogel drugega, kakor nadomestiti električno toč > svečan*. Po desetih je bilo, topel temen junijski večer. » flriinc Ferdinand je nejevoljen stopil v salonski voz. Goreče sveče, ki so zalivale voz s somorno poltrmo, so prestolonaslednika kar prestrašile. Ostal ie med vrati in rekel je spremljevalcem:
"Kakšna se vam zdi ta razsvetljava? Kakor v grob-Mci kaj ne?"
Tisti večer je dal sarajevski župan Fehim efendi Ourčič, nalepiti oklic prebivalstvu bosanskega glavnega mesta, v katerem je dajal duBka "globoko ukoreninjenim čustvom sinov-1 ske hvaležnosti, vdanosti, zvestobe dn lojalnosti sarajevskih meščanov do cesaija in članov ce-sarsfce hiše." Oiklio se je Končava 1 s pozivom, naj meščanstvo slavnostno okrasi svoie
posebno v tistih ulicah, koder bo vozil prestolonaslednikov avtomobil po poti skozi mesto. .
Pred lepaki so se ustavljale gruče ljudi. Ilič in Princip
PazU'yo prebrala oiklic in krenila na Bičevo stanovanje.
Jdaj v-aj zanesljivo vemo, kako se moramo razpostaviti ' ;e rekel Princip Dogovorila sta se. kje bo stal vsak izirted zarotnikov Hdc je pokazal mesta, ki jib je bil določal svojim šestnajst letnikom. Prinoip ^ ^ soglašal z vsem, in to je
^ jG ^ d(rtlGj 1)81	na-
^'Jaz bom ostal na vogalu, kjer zavije Franc Jožef ovij ulica z nabrežja" je rekel (Princip. Ilič se je nasmehnil. Glejte si ga! Ta gimnaaijec, kd je bil tolikanj ponosen na svoj n*?romantični in nečuvBtveni smisel za resničnost,, si je bil izbral kraj, kjer je bil pivd petimi leti dijak Žerajič streljal na generala Varešiniaa in se Ubil.
"Kdaj razdelimo orožje?" je vprašal Ilič.
"Zdaj še ne. Tik pred atentatom. ' Pri nikomur izmed nas ne smejo najti orožja."
{Nadaljevanje prihodnjič.)
Polarni psi namesto bernardincev
'Zelo veliki, n*>čni, kocasti psi, ki izvira njihovo ime ber-nardinec od samostana sv. Bernarda v Alpah, so rešili sredi večnega snega in ledu visokih gorskili velikanov že na tisoče človeških življenj Človek bi mislil, da za te zveste spremi je valce planinskih reševalcev ni tnad on pestila. In vendar je. Ze več let se vsako zimo ponav Ijajo poruši aklimitizirati v alpskih gorah polarne pse, ki naj bi nadomostili pretežke in preokorne bemardince. To pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Zimsko podnebje alpskih gora je za polarne pse pre-niilo.
•Za goisko pomožno službo bi bil polarni pes kot ustvarjen. Polarni pes ljubi sneg. pozna vse njegove nevarnosti in najde varno pot tudi skozi naj-
polarni psi so divje živali. Če se spopadejo, se večinoma tako zagrizejo drug v drugega, da morajo ntočnejsega psa u-streliti. Dobre vodnike krdela plačujejo z zlatom. Od vodnika je odvisna varnost vse vprege, on zna držati v šahu tod i vse krdelo. Ponoči, v megli in snežnih metežih najde vajino pot, č<* je le enkrat tekel po nji. Na ledenih gorah zavoha razpoko in vodi sani varno ob njih, cesto še preden so reflektorji odkrili pretečo nevarnost.
Polarne pse vprežejo že kot mladiče. Tak« navadijo vleči sani in mišice se jim utrdijo
boko vdan svojemu gospodarju ker deli ž njim pravično dobro in zlo. Morda je človek odvlekel polarnim psom samo eno — namreč častno mesto v zgodovini človeških odkritij. Sajj so polarni psi že pred Peary-jem na čelu sani prvi dospeli na severni tečaj in pred A-niundsenom prvi prišli na južni tečaj.
KAČJI STRUP KOT ZDRAVILO.
Uporaba kačjega strupa kot zdravilo ni nič novega, že pred desetletji so ga preizkušali in priporočili resni zdravniki za vsakovrstne bolezni in bolečine. K)ot zdravilo za rak je si-
Pozneje ne pomeni' polarnemu 'oer odpovedal, ker ni pokazal
psu 80 km poti na dan s težkim tovorojit'po neprehodnih krajih nobrne posebne težave. Najkrepkejše in najinteli-večje žamete. V polarnih kra-{gentnej3e pse vzgajajo že od jinah je neocenljiv spremi jeva-j prvih nw»seeev za vodnike. Dol-
lec človeka, njegov varuh, rešitelj Življenja in vprežna žival. V nevarnosti priskoči človeku 1akoj na pomoč, če pa grozj človeku sntrt od lakote, j«* pasje meso za silo dobra hrana. Dla ka polarnega psa daje gosto in tonlo kožnhovino, skoraj tako kakor ona polarnega volka, ki mu ie pes močno soroden. Po-zilah mnoer'h polarnih psov se
rc« pretaka volčja kri.
Rs k i n|i in beli rejci vzrede mladiče ustreljene volkulje, da bi z njimi osvežili ki:i svojih psov. * Ko se mladi volk udomači. postane iz njega tudi vprežna žival. V tretjem mesecu mu populijo kremplje, pozneje |>a tudi ostre zobe. Nikoli pa >ira ne hranijo s svežim mesom, ker bi se lahko v tijern zdramila divja kri. Pa tudi
ge ure jim rejec obrača glavo na desno in levo. Potom se uce razločevati štiri povelja s po-nvočio revolverskih , strelov. Strel je namreč v snežnem me-težu in med lajanjem pasjega krdela večkrat edino sporazu-"nflpvaTno sredstvo med človekom in vodjo krdela.
Najlažje pse vpmorajo za vodjo krdela. Ti se manj po-GTezajo v sneir in težjim jvsom delajo ga z. Tn vendar vnresra. pocosto obtiči v «ne*m. Potem oridejo volkovi, ki lačni tvr«ra-napad, čeprav jih snrejmo ducat mož s salvo iz pušk.
Gorje, če se zdrami tudi v sestradanih psih volčja kri, da se obrnejo z volkovi vred proti ljudem. Toda taki primeri so zelo redki. Navadno je po naravi divji polarni pes glo-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena MatUa t Cleveland«.
Cena — $1-5©
Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODMH TESMI ra nračkl zbor.............-...........
KER DO JnFANfiC:
Zjutraj ...................... M
BIoTUaka ...................JO
PETER JKRKB: Peltn rolo; VASILIJ MIRK: Podoknlr«........M
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vasi BI_____X*
La enkrat te ................Jtf)
Slava dela ...............;..jN
H It. VOLARtO: Rofmarln; PAVČlC: Potrkan plea
JOS.
IZ STARE ZALOGE pa ima m o še naslednje pesmi, kater in smo znižali cene:
Sest narodnih pesmi
»ki »bor .............
Sest narodnih pesku lani ibor ............
J* M
»rane Venlurini—SEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......M
ferdo Juvanee—Ifc. MLADIH LET, mo&ki sbori .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m^. ftki m me&ani) .... ......... JI
Moški zbori
OSKAK DEV:
BarClca; OJ, moj »ocel j* «or;
Kam mL fantje, dre* ▼ »u poj-demo ......................M
OSKAR DEV:
.Srečno, ljobca moja; Ko ptlCl-ca na tnje gre; Soft; MoJ oSca ma konjička dva; Dobi* sem pl-
Slofo; Je Tpltmila lnC .4#
ZA CITRE:
Poduk za cltre. — « zreški —
(Koieljsld)__________K—
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. — Kermfnlen —. — M
100 narodnih pesmi xa moMrf lo mešani zbor, Emil Adamič ....I.VASILIJ MIRK to A. GROBMTNG: FANTJE NA VASI, 18 narodnih
Vetrlč; Pe gradtol ..........M m noftt	Clrtl PrenelJ.. M
Naročilo pofljlte o«:
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka (belekranjska.
Vso noč pri potoct ..........
Jnrjeva .....................
Hodi Micka dano; Kaj dragega hočem; 7<dratriea .......
Z«
■Jbt JU
Ameriška slovenska Ura, (Hatasar)
Orlovske bimne (Vodopkee)__
Slovenski akordi, ti mehanik la
moAkih »borov (Kari AdamU) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) _______________
V pepelnični noči, kantaU la šele, zbor lo orkester, (Sattner).„.
Mladini, pesmi za mladine s klavirjem (E. Adamič) _____________
Dve pfesmi. (Preiovee)
zbor in sole---------------------- wM i
Nafti himni, dvaflaane______________ 3X
Gorski odmevi. (Labarnar). n. s rezek, moiki zbori------JI
ZA T AM BUR ICE:
NA GORENJSKEM «TE / FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tainbarice, zložil Mar ko Bajuk...............76
Slovenske narodne
raškl zbor (Bajnk)
Bom M na planince, (Bajnk),
— JI

Glas Naroda
99
11« WEST ISth STREET
NEW YORK. N. I.
neposrccfrieg-a vpliva na rast rakastih oteklin, vendar pa poudarjajo vsi raziskovalci, ki delajo v tej emeri. da zelo blaži bolečine. Pogostoma zadostuje ena sama injekcija strupa naoeark, da 6e bolnik za 0«em do des^t <lni osvobodi bolečin, ne da bi se pri tan pokazali kakšni ..drogi nezaželjeni pojavi, na primer odipor proti jedi ali nagnjenje do uživanja strupa, kakor se to dodaja na primer pri morfiju.
Nadaljnji poskusi so pokazali da se'«trup evropskih modrasov v primernih majhnih količinah laliko se u^petšnpjše u-porahlja v tej smea i nego strup naoTark. Uporabljajo ga danes z uspehom tudi za druge bolečine, na primer pri nevral-gijah, tn^anju, naduhi itd.
V zadnjem času pa so kačji strup poskušali proti padavici. Že pred tridesetimi leti so pri nekem epileptiku iz Texasa ugotovili, da ni imel nobeniih napadov bolezni več, ko ga je nekoč pičila kača klopotača. Dr. Spangler iz New Yorka je tedaj začel obravnavati epilep-tike s strupoan klopotač in je o tem leta 1912 obširneje poročal. Potem pa je njegova metoda zapadla pozabljenju in jo je šele južnoafriški zdravnik dr. Simon« začel spet uporabljati. Preizuišal je strup dro^ih kač. Po mnogih poskusih je prrSel do prepričanja. da vsebujejo kačji strupi lečilne snovi, ki vplivajo na epil ptične napade tako, kakor niso vplivali doslej nobeni drugi pripomočki. I>r. Simons poroča, da je pri poskusih z več. sto epileptiki imel neuspeh samo v 4 odet. vseh primerov.
Treba je seveda še mnogo poskusov, da bodo dognali, ali niso Simonsova pričakovanja preoptiirtietična. Postopek je preveč preprost, da bi dru^i zdravniki ne imeli malo nezaupanja do njega. Simone uporablja kačji strup, fci ga danes tovarniško "pridelujejo" v podobi injekcij, in sicer vbrizgava pacientom spoičetka pod ko-•žo enkrat na teden komaj odlomke mil igrama tega strupa. Pozneje narase količina strupa na 1 do 2 miligramov in sicer le v primeril, če je pacient prenesel prve injekcije brez hudih posledic.. Težjih reakcii sploh ne sme biti in jih dr. Simon? doslej tudi ni imel. Majima vnetja na mestih, kjer je izvršil injekcijo. «e včasih pojavijo. pa eo brez pomena. V šti-riindva jsetrh urah iaHnejo-Napadi padavice se v začetku ^zdravljenja sicer malo pomnožijo. lrmalu pa dobe iaižje oblike. Celotno zdravljenje traja običajno pol leta, tako da je treba neka j .potrpljenja tako s= nacieritoan. kakor tudi z zdrav ilitove strani.
Razveselite
z a Božič	a
svojega prijateljao
Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
| "GLAS NAHODA", I 216 West ISth St., New York
j Pošljite za I na naslov :
meseoa(cev) "Glas Naroda" J
___________I
Moje ime je: —------
Moj naslov:--------
jj I Tukaj priložim M. O. za $-
^jj j Pričnite pošiljate dne —
J Za 4 mesece $2.— | Za pol leta $3.— ; Za celo leto $6.—
__I xk.
"	i K
____________________________; g
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONST ORDER, ako je vam le priročno
PSI KOT VOJAKI NA BOJIŠČU.
Med mnogimi zanimivimi pri godami iz državljanske vojne v JSpaniji je za pozniavalce in ljubitelje psov zanimiva vest, ki jo je prinesel neki ueluiibrnec Havasove agencije. Med napadom vladne vojake pri Villa-verde so se pognali vojaki iz «ttelskih jarkov v spremstvu krepkih volčjakov. Pred sovražnimi strelskimi jarki so izpustili pse na straž?. Volč-jaki so planili na straže, jih podrli na tla in večinoma, tako razmesarili, da se niso mo^li več ganiti. Psi so bili zelo dobro zdresirani in svoje srospo-darje so ubogali, ne da bi lajali.
Mnogi ljudje so ob tej vesti mislili, da gre za prvi primer, ko so rabili pse na bojišča kot vojake. To pa ni res. Verni steažarji človečkih bivali-Se so že v prejšnjih časih igrali vlogo* vojakov. Tako ie bila osvojitev Amerike po Špancih olajšana prav s tem. da so na Indijance naščuvali dresirane pse. Posebno sloveč je bil pasji polk ki $ra je imel Vasco Numes in ki je baje uničil nad 2000 Indijancev. V bitki pri Caxsa-malci je bil v prvih vrstah Piz-zarove vojake oddelek psov, ki ie napadel Pemance t«ko srdito in uspešno, da je španski dvor odmeril tem psom iz hvaležnosti plačo, kakor 6o jo dobivali vojaki V resnici so pa dofbivali plačo gosnodarji psov ki so w>m privoščili samo pri-
boljšek v hrani. Na drugi stii an i so pa segli Peruanci po istem sredstvu in zdresirali so pse proti Špancem. Tako so se v "starih časih bile prave pasje bitke.
Ko je pozneje izbruhnil upor sužnjev na otoku Jamaici, so Angleži zopet uporabili pse proti upornikom, ki so jih dobili z otoka Kube. Na tem o-totku so nakupili krdelo bojevitih psov, ki so jih rabili Span-ski vladar Karel V. pripravljal ci proti Indijancem. Tudi angleška zgodovina pripoveduje o bitkah, v katerih so se udeležili škotski psi. Ko se je špan-na vojni pohod proti Fsancu I. je poslal angleški kralj Henrik V7II. na pomoč tudi 400 velikih psov.
V 16. stoletju so uporabljali pse v bitkah tudi Piemontezi Imeli so jih razdeljene na skupine po 200. Pfci so se dobro obnesli v srorskih krajih in za fo so jih jeli kmalu v isto svr-ho uporabljati tudi Švicarji. Dobro no zdresirali pse za boj Finci, ki so jih naučili skakati konjem v nozdrvi.
Konj, ki mu je zasadil pes zobe v nozdrvi, se je od bolečin tafkoj zgrudil in tako je postal jezckie na njem nespodoben za boj. Tudi agodovina s>taresra veka omenja pse v vlo* eri voiakov. Rimski naravoslovec Ulinius govori o psih kot zelo dobrih pomočnikih v boju, fceir se izkažejo zlasti zato, ker nikoli ne izipuste svojega plena in nikoli ne zbeže
n
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
ii