V Ljubljani, četrtek dne 26. maja «922
Današnja iterflka 1 Dta
Izhaja ob 4 rlutraf.
Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18-— a
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernov« uL it. 54. Telef. št 88,
Podružnic«!
Maribor. Barvarska aH«
iti. TeLit22. Celje, Aleksandr.
Račun pri poštn. čtkoK zavodu štev. 11.842.
Današnja številka t Jutra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljana, 24. maja.
V	zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je predstavnik kluba občinskih svetnikov narodno - socijalne stranke zagovarjal zvezo s klerikalci :er se povspel celo do trditve, da je slerikalizem le »strašil o», v katerega nikdo ne veruje.
Slovenski narodni socijalizsm črpa svojo programatičnost in principijil-aost iz teorije in prakse češkega narodnega socijalizma. NSS ima za duševnega voditelja vseučiliškega filozofa, ki Je globoko prodrl v zgodovino, bistvo in jedro klerikalizma. Zato ie več kakor značilno, da dovoljuje \"SS, odvajati v imenu stranke enun-;-ijaciJe, ki so v diamentralnem na-'protstvu s temeljnim principom svo uodoiniselnega svetovnega naziranja narodnega socijalizma.
O potrebi in nujnosti taktike, ki jo skuiu NSS opravičiti z razvojem političnega boja pri zadnjih obč. volita vah in ki je dovedla NSS.' v zvezo z SLS., bi se še dalo razpravljati, četudi jo bila NSS. dana prilika, da si brez zveze s klerikalci izbere za župana dr. Jamarja. -JDS. je v tem primeru sklenila zavzeti dobrohtno opozicionalno >,'.ališče, ki bi se moglo pozneje še re-vidirati in izboljšati. Da pa je nastopil tedaj voditelj NSS. ter razglasil generalni pardon za klerikalizem, za to NSS. ne more navesti nobenega utemeljenega razloga; kajti to stališče je istovetno z brisanjem onih točk na-ročLno-socialnega programa, ki povzdigujejo napredna načela ter določajo cM o za njih uresničenje.
Primorani smo pečati se s prijateljskim stališčem, ki ga zavzema narodni socializem napram klerikalizmu ne toliko, da pokažemo programatično nedoslednost vodstva NSS., marveč zato, ker si štejemo v dolžnost opozoriti napredno javnost na kvarnost in nemoralnost take napredne politike. 40 let so s« klerikalci borili, da t>i prišli do večine v ljubljanskem občinskem svetu. Deset in desetletja je napredna zavednost zmagovito odbijala njihove naskoke. Samo v nasilne namene so klerikalci pred desetimi leti dosegli razpust občinskega sveta ter pripomogli po 30 letih čisto slovenskega občinskega zastopstva krepkemu zastopstvu Nemcev mesto v njem. Po brezvestnosti gosp. Antona Peska in po njegovi trmoglavosti so lansko leto prišli klerikalci v občinskem svetu ljubljanskem prvič do vlade in s tem dosegli nepričakovan in neopravičeno velik politični efekt. Zato ni čudno, da je vplivala zveza med klerikalci in narodnimi socialci tako samo po sebi kakor po svojih konsekvencah demoralizujoče na vse napredne vrste. Zveza in pobratimija med vodstvom NSS. ter SLS. je dala odvezo za bratenje tudi v nižjih vrstah NSS.
V	Ljubljani je tal ta vpliv posebno očiten pri ponašanju akademske mladine, kjer se je vsled zgledov v ljubljanski mestni hiši na škodo napredno misli razvila med naprednimi akademiki mlačnoet v pogledu svetovnega nazora, dočim je klerikalizem pri tem žel bogato žetev za svoje radikalno-klerikalne politične namene. Ako danes malodane prevladuje med vseuče-liško mladino v Ljubljani klerikalni element, nima na tem najmanjše zasluge politična prostitucija naprednih strank s klerikalizmom.
Isto je na deželi. Tam, kjer Je NSS. f svojem početnem zanosu osvojila aokaj terena, a Je pozneje njena intenziteta odnehala, povečini niso nj-> ni pristaši odpadli na napredne stranke. marveč na SLS. Res značilna za XSS., ki se rekrutira po večini iz nekdanjih pristašev Narodno napredne - ranke Je slepota, ki jo žene na eni -fcrani v sovraštvo proti demokratom, istočasno pa v naročje klerikalcov. Na vprašanje: »Z demokracijo, ali klerikalizmom?* odgovarja: »Proti demokraciji in za klerikalizem!* Zakaj? Mar je v principu boljši klerikalizein od demokracije?
Demokracija kot taka je izvor ^e sile in moči jugoelovenske države. Iz naroda prihaja, za narod je namenjo-lia. Šele v početnem razvoju Je jugoslovanska demokracija, Id hoče predstavljati moč in voljo celega jugoslovanskega naroda Visoke gore ljudske nezavednosti, neznanja in nerazumevanja bo treba z neprestanim poukom, odstraniti, da bo nastopilo v splošnem pravo pojmovanje bistva demokracije. Dolga pot je že do tja, da bo to in samo to, kar Je v narodu in 35 državi naJnocolnejše in kar se
London, 24. maje (Izv.) Vaa politična javnost stoji pod mogočnim vtisom sporazuma, ki sta ga sklenila do-sedaj srdita nasprotnika Collira in De Valera, voditelja obeh glavnih irskih političnih skupin. Pogajanja med Col-linsotn in De Valero so se vršila v Dublinu in so dovedla do naslednjega kompromisa:
Sestavi se narodna koalicijska vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke v razmerju števila mandatov, ki jih imajo danes v irskem parlamentu (Dail Eireanu).
Vlado bodo tvorili: predsednik irske republike, minister narodne obrambe in devet drugih ministrov, od
Sporazum med vlado in opozicijo na Irskem
Kompromis med Colllnsom In De Valero. — Razpust parlamenta. — Konec državljanske vojske?
katerih jih design'-* pet večina, Štiri pa manjšina današnjega parlamenta.
Koalicijska vlada bo samo prehodna. Parlament se razpusti in se razpišejo nove volitve že v Juniju.
De Valera in Collius se zavežeta delovati z vso svojo močjo in vsem svojim vplivom na to, da prenehajo krvavi bratomorni boj na Irskem.
Dublln, 24. maja. (Iyv.) Dail Eirean je na svoji včerajšnji seji odobril z velikim oduševljenjem med Collinsom in De Valero sklenjeni sporazum, sklenil svoj razpust in razpis novih volitev ter pooblastil De Valero in Collinsa, da sestavita koalicijsko vla-do.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Izmed vseh držav, ki so eodelovaie v vojni, ima naša država najmanj papirnatega denarja v obtoku. Po statistiki januarja je bil v posameznih državah obtok novčanic sledeči: Amerika 14 milijard 300 milijonov dolarjev na 100 milijonov prebivalcev, Anglija 11 milijard 800 milijonov funtov šteriingov na 44 milijonov prebivalcev, Francija 36 milijard 400 mil Jonov frankov na
Demisifa avstrijske vlade
Radi odklonitve kreditnega pooblastila. — Težavna situacija. — Pogajanja med strankami. — Nihče noče prevzeti mesta kanclerja.
Dunaj, 24. maja. (Izv.) Zvezni kanee-lar dr. Schober je danes poročal v zunanjem odseku o uspehih genovske konference. Nato je sporočil, da je vlada z ozirom na izid glasovanja glede kreditnega pooblastila sklenila, podati de-misijo celokupnega kabineta. Vsled tega sklepa se je danes Izročila zveznemu predsedniku ostavka kabineta.
Stranke se bodo glede delovnega programa, na podlagi katerega se bo sestavil novi kabinet, dogovorile jutri. Razprave med strankami se bodo ne glede na praznik nadaljevale jutri ves dam
Po demisiji kabineta so se vršili razgovori, zlasti med krščansko socialnimi voditelji, od katerih ni dosedaj noben pripravljen prevzeti mesto zveznega kan-
Poskus ujedinfenfa treh in-lernacional se Je ponesrečil
Zadnja skupna seja v Berlinu. — Komunisti zlorab-Ijajo enotno fronto proletarlata. — Eksodus komunističnih delegatov.
Berlin, 24. maja. (Izv.) Včerajšnja se- ! muniste le taktičen manever. Radek je
ja londonske, dunajske in moskovske i nato v daljših izvajanjih očital drugi In-internacionale ae je končala e tem, da j ternacionali, da iz posebnih ozirov In je poizkus, da se doseže sporazum, ostal zaradi njenega sodelovanja z meščanski-brez uspeha. Macdonald je v imenu dra- mi strankami noče enotne fronte. Adler se intemacionale podal izjavo, da je ta je v imenu dunajske dslavske zveze v
D	■	. I	•• _ . 1___" 1 "____»VA eivnnLi tr5
celarja. Deželna glavarja dr. Enders
(Predarlsko) ter dr. Rintelen i .Štajersko) sta baje tudi odklonila. Tudi bivši trgovinski minister Heinl ne pride več v po-štev. Kar se tiče vodje krščansko-socialnega kluba prelata Seipla, ki je bil pod Schoberjem sicer tajni, vendar pa faktični politični voditelj Avstrije, tudi on ne kaže niiake posebno volje prevzeti mesto zveznega kancelarja ter se prt tem sklicuje na svoj duhovniški poklic. Dr. Schober sam pa je izjavil po razpravi v zunani odseku, da ne misli več na to se pogajati sa sporazum s strankami On je vesel, da je zadeva za njega kontčana. Poleg drugih se govori tudi o dr. Mataji kot kandit-atu za kancelaria.
Jugoslavija ima razmeroma najmanj bankovcev
Vse v vojni udeleZene države Imajo v obtoku več papirnatega denarje kakor naša.
39 milijonov prebivalcev, Italija 13 milijard 400 milijonov lir na 36V2 milijona prebivalcev, Belgija 6 milijard frankov na 73/2 milijona prebivalcev, Romunija 13 milijard lejev na 15 milijonov prebivalcev, Češkoslovaška 12 milijard 129 milijonov češkoslov. kron na 13 milijonov prebivalcev in Jugoslavija 4 milijarde 650 milijonov dinarjev na 12 milijonov prebivalcev.
Odločitev o sprefemu ameriškega posojila odgodena
Opozorilo ameriške vlade. — Sedemdnevni rok Ho!« gatenovl skupini. — Komunike o seji mlnistr. sveta.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je poleg tekočih poslov razpravljalo tudi o vprašanju zunanjega posojila. Kakor je znano, je postavila Bleerova skupina rok do 6, ure danes, da se vlada odloči glede ponudbe, toda danes se je položaj izpremenil, ker js ameriški poslanik opozoril našo vlado, da ee mora ta prej dogovoriti z ameriško vlado glede dovolitve izvoza velike vsote dolarjev. Zaradi tega je verjetno, da bo vsled teh ovir Bleerova skupina rok za sprejem svoje ponudbe podaljša^ la. Ministrski svet je razpravljal tudi o ponudbi Holgatenove banke. Ponudba se glasi istotako na 100 milijonov dolarjev, efektivni kurz 86 in četrt. Ker pa v
ponudbi ni navedenih natančnih pogojev, je vlada sklenila, dati pooblaščencu Holgatenove banke sedemdnevni rok, da "dobi potrebne podrobnosti ponudbe. Rok se računa od jutri zjutraj. Vlada je o tej seji izdala sledeči komunike: Danes popoldne od 3. in pol do 6. ure je imel ministrski svet sejo, na kateri se je poleg tekočih poslov ventiliralo tudi vprašanje zunanjega posojila. Ker je bila tekom pogajanj z Bleerovo skupino predložena tudi Holjratenova ponudba, je ministrski svet vzel tudi to ponudbo v pretres in stavil Holgatenovi skupini sedemdnevni rok, da svoje pogoje defi-nitivno formulira. Po preteku tega roka bo ministrski svet sprejel ono ponudbo* katere pogoji bodo ugodnejši
za sklicanje splošne konference prole-tarne stavila več pogojev, ki pa se niso izpolnili. Dejanje komunistične stranke v raznih deželah so pokazale, da je ideja o enotni fronti proletarijata za ko-
svoji polemiki napadal obe stranki, ki sta stavile le ultimate namesto, da bi vztrajali v delu. Končno so komunisti zapustili komisijo.
Poilska in NaSa antsn&a
Potovanje vodilnih državnikov v Bukarešto.
Varšava, 24. maja. (Izv.) Državni predsednik Pilsudski odpotuje 6. junija z zunanjim ministrom Skirmuntom in še nekaterimi polirild v Bukarešto, kjer ostane štiri dni. Njegovo bivanje v Bukarešti zasleduje čim večje približanje Poljske Romuniji in Mali an-tanti sploh.
SKIRMUNT ODPOTOVAL Z DUNAJA.
Dunaj. 24. maja. (Izv.) Poljski zunanji minister Skirmunt je danes odpotoval v Krakov.
BELGIJSKI POGOJ ZA UDELEŽBO V HAAGU.
Pariz, 24. maja. (Izv.) Poročevalec »Matina* javlja iz Bruslja, da je zunanji minister Jaspar včeraj izjavil, da se Belgija ne udeleži baaške konference, ako Rusija brezpogojno ne sprejme belgijskega stališča glede privatne lastnine.
Kriza v nemški vladi!
Berlin, 24. maja. (Izv.) Današnji ministrski svet je razpravljal o tekočih poslih. Jutri zvečer se ministrski svet zopet sestane ter bosta državni kancelar dr. Wirth in zunanji minister dr. Rathenau predvsem poročala o genovski konferenci ter o podrobnostih nemško-ruske pogodbe.
Med sejo je dospel iz Pariza finančni minister dr. Hermes ter se takoj podal k seji da poroča o 6vojih pariških pogajanjih. V raznih krogih se je govorilo
0	krizi v kabinetu, zlasti o odstopu dr. Wirtha. Ne more pa biti govora o tem, da bi dr. Wirth podal ostavko. Govorijo« so najbrže nastale vBled tega, ker je Idr. Wirtb izjavil, da bo rajši odstopil, | kot da bi moral sprejeti gotove pogoje.
j ITALIJANSKI BOJI Z ARABCI.
1	Beograd, 24. maja. (Izv.) ReuteT po-
! roča iz Tripoiisa: Italijanske čete so i pod vodstvom generala Badoglia prešle na vsej črti v oienzivo proti upornim Arabcem v Tripolitaniji.
odlikuje po talentu In po notranjih vrlinah, postavljeno tja, kamor spada po svojih sposobnostih in kjer more najuspešnejše za spjošnoet ustvarjati možnosti za svoboden razvoj celega naroda in to neoziraje ee na pokole-nje, premoženje ln druge nedemokrat-ske in neeocialne okoliščine. Prva in najvažnejša naloga demokracije je vzgoja nove Jugoslovanske generacije, ki bo boljša in naprednejša od sedanje.
Klerikalizem je stalen sistem ana-cionalnega zla. V Rimu ima svoj centrom in za narod je le zajedavka. Nje-aova taktika ie lahku od shičaia. do
slučaja na videz prikupi ji va in nedolžna, njegova politika vsikdar Jezuitska. V svojem jedru ne&ocialen in nepošten je klerikalizem zlasti usodepoln za vzgojo naroda. Izročiti nJemu učne in socialne zavode dece pravi se izročiti najdražji zaklad sovražniku.
Narodni socializem, ako naj Je res naroden in socialen ter napreden, bi pač lahko videl razliko med demokracijo in klerikalizmom. Igrati se s klerikalizmom znači igrati se z bodočnostjo naroda in države. Do tep, prepričanja bi po težkih preizkušnjah prišli vsi, ki bi pripomogli klerikalizmu k ruSaniu demokracij«.
Hlnlit pozvankPaiUu
Beograd, 24. maja. (Izv.) Kakor do-znava Va8 dopisnik, je predsednik vlade Paiič pozval ministra zunanjih del dr. Ninčiča, da pride v Bidže ln da mu refe-rira o vprašanju izvršitve rapallske pogodbe ln o poteku genovske konference. O. Pašič ostane t Ilidžl do dne 4 jun.
NOVA POSLANCA. Beograd, 24. maja. (Izv.) Danes dopoldne je verifikacijski odbor podal Narodni skupščini poročilo, da se namesto Ace Stanojeviča, narodnega poslanca in bivšega predsednika radikalnega kluba, ki je podal ostavko, pozove kot narodni poslanec Sima Jovanovič ln namesto dr. Ivana Veselinoviča Svetozar Miški 5.
OBČINSKI VOLILNI RED ZA DALMACIJO.
Beograd, 23. maja. (Izv.) Kralj Je podpisal danes občinski volilni red za Dalmacijo, ld le sestavljen po vzorcu volilnega reda za Slovenijo.
ZNIŽANA VOŽNJA ZA LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Minister sv obračaja je dovolil polovične tarife za vožnje in tovornine na velesejem, ki se vrši od 2. do 11. septembra v LJubljani in to 50 odst
DOPUSTI ZA URADNIKE SOKOLE. Beograd, 24. maja. (Izv.) Ministrski svet je odobril dopust vsem uradnikom in uslužbencem, ki so člani Sokola, za udeležbo na sokolskem zletu, ki se vrši od 12. do 14. avgusta v Ljubljani.
STAVKA TOBAČNIH DELAVCEV V VRANJI.
Beograd. 24. maj«- (Izv.) «Nov<*d» Javljajo iz Vranje, da je tam izbruhnila stavka tobačnih delavcev. Vodje stavke so bili obsojeni po člena 12 zakona o zaščiti države.
STAMBOLIJSKIJ NA POTU V DOMOVINO.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Nocoj Je potoval skozi Beograd bolgarski ministrski predsednik Stambolijski z bolgarsko delegacijo, ki Je bila ▼ Genovi.
ITALIJANSKO - RUSKI TRGOVINSKI DOGOVOR PODPISAN.
Genova, 24. maja. (Izv.) Danes Je bfl podpisan italijaaeko - maki trgovinski dogovor.
ZAUPNICA NOVI GRŠKI VLADI.
Atene, 23. maja. (Izv.) »Agence Ha-vas» poroči* da je dobila nova grška vlada v panamentu zaupnico z 201 pro-si ao slaase*.
POVRATEK PRINCESE JELENE.
Beograd, 24. maja. (Izv.) Danes na večer ob 10.50 dospe iz Pariza v Be<* grad princesa Jelena.
LLOYD GEORGE ZOPET V LONDONU.
London, 24. maja. (Izv.) Lloyd George se je danes od svojega posestva na deželi povrnil v London, da predseduje ministrskemu svetu.. Ministri so najprej razpravljali o genovski konferenci in nato o dogovoru med Collinom in De Valero glede premirja v Južni Irski
ZOPET REVOLUCIJA V SREDNJF
AMERIKI. Pariz, 24. maja. dzv.) Po brzojavki iz New Yorka, je prišlo v NikaraguJ do upora prod predsedniku Chamorro.
Borza
Zagreb, devize: Berlin 28.75—24.50, Bukarešta 49 — 50.50, Milan 881 — 369, London 315, ček 312 — 315, Newyork 69.50 — 70.50, Pariz 630 — 642.60. Praga 133.50 — 135.50, Švica 1325 — 1345, Dunaj 0.707 — 0.72, Budimpešta 8.75
—	8.90, valute: dolar 69 — 69.7p, avstrijske krone 0.70 — 0.725, 20 K v zlatu 220, napoleoni 210, marke 25 — .20, Ure 358 — 360.
Banka za Primorje 168.
5ž rj. rS 6Pe 1 a Trgovska obrtna banka 62.50. Brodska banka 85—68. Hrv. esk. banka 182.5—184. Jadranska banka 525. Jugoslovenska banka 110—11L Ljub. kredit, banka 230—235. Slavenska banka 117.50—120. Praštedlona 1195—1205. Rečka pučka banka 118.	"
Slov. eskomptna banka —* \ Srpska banka 175—17730. Eksploatacija drva 120—128. Dubrov. paroplov družba —. Ljub. strojne tovarne 205. Trbovelj, prem. družba 250—265.
Beograjska borza je bila včeraj zaradi praznika sv. Cirila in Metoda zaprta.
Curih: Berlin 1.77, Newyork 524.25, London 23.34, Pariz 47.32, Milan 26.92, Praga 9.95, Budimpešta 0.61, Zagreb 1.87, Sofija 3.95, Varšava 0.1S, Dunaj 0.05 in enčetrt, avstrijske krone 0.051/*.
Berlin: Italija 1503.10 — 1506.90, London 1302.85 — 1305.65, N*ewyork 292.63
—	293.97, Pariz 2651.65 — 2658.35. Švica 5602.95 — 5617.05, Dunaj 2.98 — 3.02, Praga 555.30 — 556.70, Budimpešta 84.55 — 84.65, Sofija 215.70 - 216.30.
Zarodi napake v stavnem stroju se ia današnja številka zakasnila tako, da Jo bodo nekateri naročniki prejeli še le Jutri. Iz istega vzroka smo morali spremeniti običajno obliko t. in 2. strani.
Prosimo cenjene naročnike oprošče« nja. Jutrišnja številka izide zopet nor.'
Italijanska kraljeva
cSveiis® »a Krasu in na notranjskem
,	Trst, 24. maja.
Včeraj popoldne so se kralj, kraljica in princesa Jolanda v spremstvu -ojvode D' Aosta, ministrskega predsednika Facto in drugih dostojanstvenikov odpeljali čez Opčine v Postojno. }d Opčin do Postojne so bile vse vasi ukrašone z zastavami. Ljudstvo je pričakovalo visoke goste pred hišami in ih pozdravljalo. Posebno okrašeni sta čili Sežana in Postojna. Kraljevski 1 prevod se je ustavil v Sežani, Seno-čdčan in končno v Postojni. Povsod e ljudstvo kraljovo družino prisrčno pozdravljalo z gromkimi »Zivio!* <lici. Kraljica Jelena je povsod nag> arjala posamezne zastopnike v srbo-m-atskem jeziku, kar je naredilo zelo lober vtisek na prebivalstvo.
Postojna je priredila kraljevskim »ostom spre,jem v velikem stilu. Prod Mestom se je zbrala velika množica '.judi. Dekleta in žene so bile oblečene v lepe slovenske narodne noše. Kralja je pozdravil v slovenskem je-riku župan Kutin, kraljico pa njegova nala hčerka. Oficijelno predstavljanje se je vršilo na komisarijatu. Predstavljeni so bil kralju vsi župani postojn--ke<ra okraja, nato častništvo in bivši rojaki, občinski zastop, duhovščina in jradništvo. Kraljica je zelo prijazno nagovarjala posameznike v srbohrvat-skem jeziku 'in obenem tudi tupatam arevajala posamezne odgovore kralju r italijanščino.
Kralj in kraljica sta se spustila v Taljai pogovor s poslancem Lavrenči-?em, pri katerem se je kraljica, ki je iosledno govorila srbohrvatski, infor-nirala glede naših šol. Ko je poslanec Lavrenčič omenil, da je veliko število iovanskih šol v Istri Se vedno zapr-:ih. se je obrnila kraljica k generalnemu civilnemu komisarju Mosconiju in pogovarjala z njim o tem vprašar ■•ju. Kakor se poroča »Edinosti*, izjavila je nato poslancu Lavrenčiču, da h tega krivo dejstvo, ker primanjkuje slovenskega učiteljstva. Slovenski in hrvatski učitelji naj se lo vrnejo na svoja mesta; vsi bodo zopet sprejeti. Poudarila je tudi, da je kralj za to, da se nam vse šole odpro.
Po oficijelnem sprejemanju na komisarijatu * so obiskali visoki gostje postojnsko jamo. Na plesišču so bili obrani šolski otroci, ki so pozdravili kraljjvske goste z Gregorčičevo «Na-»aj v planinski raj». Vsi prisotni so očividno ginjeni poslušali krasno pesem, ki je še bolj učinkovala, ker jo pel nežni otroški zbor. Kralj je izjavil poslancu Lavrenčiču, da mu je oetje zelo ugajalo. Vprašal je, čigava je ta pesem in ko je izvedel, da Gregorčičeva, se je spominjal tudi drugega našega primorskega pesnika Pa-diaruzzija. Sploh se je kralj kazal '!elo zadoščenega s sprejemom v Postojni. Posebno so mu ugajale, kakor ie izjavil, naše narodne noše, ki jih je videl ob vstopu v mesto.
Po obisku jame so bili visoki gostje povabljeni na čaj. Vsa slavnost je Imela prisrčen značaj in se je ognila nekoliko delj, nego je bilo predvideno v programu, tako da so se •jaljevi gostje odpeljali šele ob 6. Ob odhodu so bili zopet burno pozdrav-
-nrfe samiti voditeljev stranke giede
one točke, ki jo SLS proglaša za svoje bistveno načelo, glede avtonomije. »Slovenec, obžaluje v svojem komen-tariu k celjski resoluciji, da Široki aloji ljudstva Se niso prodrli v jedro avtonomističnega programa, ter obtožuje zagovornike federalizma in republikanske gromovnike, da so kon-stolovci, demagogi, ki nikdar ne bodo izvršili tega, kar obetajo. »Slovenec* je v enem svojih redkih treznih trenutkov spoznal, da vodi ideja federacije, republike v pogubo. Drugo oficijelno glasilo SLS »Novi Cas* pa ravno narobe razlaga artonomističen program. Kar je »Slovencu* neresno va-ranje' ljudstva, to je »Novemu C-isu* svet program. »Slovenec* odklanja federacijo (zvezno državo, ki pripušča še enotno euvereniteto), »Novemu Času* je tudi federacija premalo, on hoče suvereno slovensko državo, ki bi v najboljšem slučaju bila v mednarodni državni zvezi s Srbi in Hrvati (konfederacija) in menda (»Novi Cas* je tokrat pozabil reči) tudi z Bolgari. Republikanci so »Slovencu* demagogi, »Novemu Času* je ideja slovenske republike programatično vprašanje SLS! Tako se klerikalni voditelji tolčejo drug drugega, po zobeh — kar proglašajo potem kot »jasni program* in kot »enotnost v nazorih*. Enotni so si pa le v cilju, da varajo slovensko ljudstvo in konsclidirani eo le v svoji strasti rušenja vsega, kar bi utegnilo utrditi notranjo in zunanjo svobodo slovenskega dela našega naroda.
-f Konštatlramo! V zadnji seji občinskega sveta je občinski svetnik Tavčar trdil, da je JDS hotela skleniti s klerikalci kompromis za župansko volitev. Pooblaščeni smo, konšta-tirati, da načelstvo JDS nikdar ni sklenilo, iskati kompromisa s klerikalci in v to tudi nikogar nI pooblastilo. Obratno! JDS je stala neomajno na stališču, da stoji v morebitni kompromis z vsemi drugimi stranka mi. le z SLS ne.
+ Zlobna neumnost V najnovejšem zakona o dvanajstinah se imenuje naša država — Srbija. Glej člen 53. zakona.* — tako piše včerajšnji »Slovenec*. V tem členu je izraz »v starih meiah Srbije* kakor je dmeje govor o Hrvatski in Slavoniji, Sloveniji itd. in le klerikalna nesramnost more videti v izrazu »stare meje Srbije* celo državo. Zavijanje, laži, vse pride prav, samo da hujskajo ljudstvo proti vladi.
Prosvefa
Ijem.
-C »Pojdimo z jasnim programom -,ložno naprej.» Tako je zaključil dr. •lorošec celjsko sejo vodstva SLS, ki se je v svoji resoluciji še posebej po--.valio, da je stranka danes enotnejša in konsolidarnejša nego kedaj_ poprej. I Korošcev »jasni program* i tr-; '.tev resolucije sta lažnjivi. Narobe i- res, da vlada v klerikalni stranki im dalje večja notranja in programa-•jna zmeda. Tu naj zadostujeta samo Iva najnovejša dokaza, v kakem dia--.cntralnem nasprotstvu so si nazira-
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama.
Četrtek, 25. maja: »Ljubezen* (zadnjikrat v sezoni). Izv.
Petek, 26. maja: »Liliom*. Red B bi D.
Sobota, 27. maja: »Peterčkove poslednje sanje*, otroška predstava za izvenljub-ljanske šole; začetek ob dveh popoldne. Izv.
Nedelja, 28. maja: »Pohujšanje v dolini šentflorjanskl Izv.
Pondeljek, 29. maja: »Madame Sans Gene*. Red C.
Torek, 80. maja: zaprto.
Opera.
Četrtek, 25. maja: »Madame Butterfly». Izv.)
Petek, 26. maja: zaprto.
Sobota, 27. maja: »Rigoletto*, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba Red A in E.
Nedelja, 28. maja: »Tosca*, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. Izv.
Pondeljek, 29. maja: zaprto.
Torek. 30. maja: »Rigoletto*, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. Red B in C.
Mariborsko gledališče. Opereto »Ca-
ričine Amaconke*, ki se bo igrala danes, bo dirigiral komoonist g. Viktor
Parma osebno.
»tmorn*. S&bUf »e T"' ^tfta. ▼ lj3b-/Janskl drami premiera tega Molnarjeve-ga prvenca, o katerem spregovorimo podrobneje prihodnjič. G. Peček bi bil v naslovni vlogi lahko boljši, pa« pa je g. Rogoz kreiral izboren tip barabe, ga. Danilova dober tip cirkuške madaice in ga. Rogozova dober tip »kmetske bua-ke». Kar se tiče drame same na sebi, bi jo na repertoarju morda zlahka pogrešili... Predstava je bila srednje obiskana.
Gostovanje Marije Vere ▼ LJablja-nL Ga. Marija Vera je umetnica na katero smo lahko ponosni. Morda je ona danes najboljša slovenska igralka. O njeni kreaciji v vlogi Marije Stuart v istoimenski Schillerevi tragediji smo že go-vorilL V vlogi Elizabete je ustvarila umetnica ženski tip, ki je bil v svoji demoničnosti naravnost sugestiven. Ga. Vera zna dati svojemu potenciranemu doživljaju umetnine povsem adekvoten konkreten izraz. Ce tiči bistvo reproduk-tivue umetnosti v tem, potem je Marija Vera popolna umetuica. Ona ne igra svoje vloge, ampak jo aktivno doživlja na odru. Morda tiči ravno v ekspresio-nistični interpretaciji duševnosti pravo bistvo igralske umetnosti, ki mora biti napram danemu popolnoma aktivna. Ga. Vera pa tudi ne zametuje psihološkega naturalizma, ki pa ji je samo eno izmed sredstev, kadar je na mestu. Želimo, da bi mogli odlično umetnico So često pozdraviti na našem odru.
Zorko Prelovec: »Jaz bi rad rdečih rož*. Priredba s spremljevanjem klavirja. V Ljubljani 1922. Izdala in tiskala Zvezna tiskarna. Ni zlepo postala katera umetna pesem tako hitro popularna kakor ta, ki je bila prvotno namenjena moškim zborom, danes pa se je adopti-rala že našim kmetskim fantom na vasi. G. Prelovec je napravi! s klavirsko priredbo priljubljene melodije vsem ljubiteljem te pesmi veliko uslugo. Klavirska priredba je preprosta, pa obenem nadvse okusna in popolnoma od škoduje za spremljavo kontilene po zboru.
Emil Adamič: «Vasovalec». Moški zbor. Mala pesmarica. St. 12. V Ljubljani 1922. Založila ln tiskala Zvezna tiskarna. »Vasovalec* v priročni izdaji. Dobrodošel bo vsem našim pevcem.
Slikar Franc Kopač je razstavil v Schwentnarjevi izložbi v Ljubljani naslovno stran albuma, katerega pokloni odbor za »Dečji dom* kraljici Mariji o priliki poroke.
Nove Vojnovičcve drame. »Riječ* piše, da je izročil dramatik Ivo Vojno-vič upravi zagrebškega gledališča svojo dramo »Maškarate*, katero je napisal letošnjo spomlad v NizzL Sedaj piše novo dramo »Voščene tenske*, ki bo končana v jesenu
Razstava v Dubrovniku. O Binkoštih otvorijo v Dubrovniku razstavo svojih del slikarji Burič, Jakšič, Jevremov, Seitz, Sedlon, Balling in Marotti i nekaterimi mlajšimi umetniki vred.
Mi in Čehi. »Narodni Listy» poročajo, da se pripravljajo za izdajo v Pragi naslednji jugoslovanski prevodi: Bartu-lovičeva drama »Kuga*, Begovič: »Du-n'a v kovčegu*, Cankar: »Moje življenje*, Funtek: »Tekma*, Kersnik: »Agitator*, Senoa: »Iz kobnih dana* in Simuno-vič: Gjergjan*.
Nove izkopnine v Solino. Kakor poročajo splitski listi, so v poslednjih dneh odkrili na razvalinah starodavnega Solina v Dalmaciji ostanke zelo stare bazilike in druge važne zgodovinske izkopnine.
WeE iBrifi Oda«®n ■ prostimi vajami, dalje ■ orodno telovadbo ln mladinskimi igrami. Nastop Be začne ob 4. uri popoldne. Kamničan pelje U Ljubljane ob 14 uri in 10 min. — Pot po Dunajski cesti je jako lepa in hladna. Za jedila in pijačo dovolj poskrbljeno. Prijatelji mladine, pridite ta dan med nas. Zdravo!
Sokolsko društvo v Žireh priredi dne 28. maja pe J izlet v Sovodnje. Odhod Iz iiror točno ob pol 13. uri z domačo godbo na čelu. V Sovodnjah bo javen nastop telovadcev in telovadkinj ter ženskega in moškega naraščaja. V slučaju slabega nemena se pešizlet preloži na prihodnjo nedeljo. Bratje Sokoli, prijatelji in somišljeniki sokolske ideje iz bližnje okoti-y) prihitite ta dan ▼ čim večjem številu v Sovodnje.
2upn! zlet mariborske sokolske žu-pe, ki Šteje 36 društev to odsekov, bo dne 29. junija v Mariboru, okrožni zlet 18. junija v Rušah, dne 25. junija pa nastopi v Mariboru naraščaj društva Maribor-Studenci in tezenski odsek.
kupovalo po okoh 2400 fCJ za 50 k> Tudi na deželi se je nakupovalo.
Budimpešta, 22. maia. (Goveja živina in svinje.) Domača živina: voli I. 75
—	100 Km, srednji 50 — 65 Km. slabi 36 _ 44 Km, biki I. 80 — 98 Km. srednji 60 — 70 Km, krave I. 70 — 90 Km. srednje 36 — 52 Km, mlada živina 55
—	52 Km, mlada živina 35 —52 Km, Rumunska živina: voli 80 — 120 Km, izredno lepi do 130 Km, krave 70 — 9;
j Km, zelo lepe 110 Km, biki 80 — 10= Km, lepi 115 Km. Cene romunski živin' so poskočile. Cene svinjam: prvovrstne svinje z veleposestev 142 — 144 Km stare 134 — 138 Km, svinje s kmetov I. 138 — 142 Km, lahke 90 — 126 Km, stare 112 — 126 Km.
Spori
Bratislava v Beograda. 24. In 25. t. m. igra bratislavski nogometni klub Bratislava v Beogradu proti tamošnjl Jugoslaviji. Klub »Bratislava* se smatra kot eden najmočnejših klubov Češkoslovaške. V tej sezoni je Bratislava že Igrala z najboljšimi madžarskimi avstrijskimi, češkimi ln švicarskimi klubi ter dosegla prav lepe rezultate. Najvažnejši rezultati, ki jih je Bratislava zadnji čas dosegla so: V letu 1921.: Proti praški Slavljl ie podlegla z 2 : 4; Bratislava : Herta Dunaj 2 : 1. Bratislava : Rudolfshugel Dunaj 2 : 1. Proti Ostmarck Dunaj zmagala s 6 : 0; Blue Star (Curih) 1 : 1 ln 2 : 0 v korist Bratislave. Leia 1922.: Premagala WAF. (Dunaj) z 1 : 0, Isto tako Sturm (Dunaj) 7:2.
Graškl Sturm igra danes dne maja proti Ra/Ji v Mariboru. Zmaga Sturma je brezdvoinna.
Slovenski kolesarski šport v Julij ski Krajini. Kolesarska dirka drušiva »Balkan* dne 14. maja na progi Ajdovščina, Batuje, Dornl.org, Rihenberg, Komen. Dutolje, Kobdil, Vipava, Ajdovščina 67 km. Dirke se je kljub skrajno neugodnemu vremenu udeležilo osem dirkačev. Na cilj je dospelo pet. Prvi, je dospel na cilj Josip Uršič v 2 urah 43 min.; drugi Furlan v 2.45, tretji Faj-gelj v 2: 45.2, četrti Vidrih v 2: 45.15 fn peti Kralj v 8:12.50. Zadnjemu se je ta poti pokvarilo kolo.
Za namestnika kapetana J. N. S. Ugriniča je imenovan srednji krilec. Ct-ncordije Artur Dubiavčii.
—	Prodaja starega kovanega železa.
se bo vršila dne 29. maia ob 9. uri dopoldne v artilerijski radionici (arzenalu) za kurilnico državnega kolodvora v Ljublja ni, dne 29. maja ob 8. uri popoldne v in tendantskem 6lagalištu (na Kodeljevem v Ljubljani in dne 30. in 31. maja vsak dan ob 9. uri dopoldne v ubojnem sla galištu na ljubljanskem polju. Predme: ni oglas je v pisarni trgovske in obrt niške zbornice v Ljubljani na vpogled
—	Prodaja bivše avstro-ogrske vojne ladje »Kumbor*. Odelenje vojne mornarice v Zemunu razpisuje na dan 3. junija ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni v Zemunu javno licitacijo bivše avstro-ogrske vojne ladje »Kumbor* (Kronprinr Rudolf) nahajajoče se v Tivtu (Boka Ko-torska). Predmetni oglas je v pisarni tr govske in obrtniške zborni''? v Ljubljani na vpogled
=■- Dobava materiala za izdelovanje obleke, železnih postelj ter kožuhov. Uprava Vojne odeče L v Beogradu (Do-nji grad) razpisuje na dneve: Ifi- 19... 21.. 21., 26. in 27. junija ofertalno licitacijo glede dobave blaga za vojaške in mornariške obleke, platna za podlogo, drila za torbice, gumbov, vrvic (našivov), ser. čnikov itd za čepice, sukanca, železnih postelj in kožuhov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgo-ske in obrtniške zbornice v Ljubljani rs vpogled
Sofeolstii yestniii
Sokol L v Ljubljani Našo veleza-služno dobro sestro Josipino Vidmarje-vo nam je ugrabila kruta smrt. Preminulo sestro spremimo k večnemu počitku korporativno v kroju. Zbirališče na , Taboru ob pol 17. uri v petek dne 26. j
maja 1922.	..
Sokola na Ježlcl posetijo danep bratci in sestrice ljubljanskega društva; Sokol I, ki pridejo tja v pešizletu Tabor- , Tomačevo-Ježica. Na vrtu gostilne »pri ; Ruskem čaru* na Ježici nastopijo v |
Gospodarske ussti
NARODNA BANKA SHS.
Stanje 15. maja 1922.
Aktive (v dinarjih): kovinska podloga 357,250.256.49, posojila 908,498.757.04, državni dolg 4„418,533.195.37, vrednost državnih domen 2„138,377.163. Skupaj 7„832,659.371.90.
Pasive: glavnica 16,336.100, rezervni fond 2,066.951.95, bankovci v obtoku 4„773,747.545, državne terjatve 334,2S2. 115.82, žiro-računl 322,170.963.71, terjatve države za založene domene 2..138, 377.163, razni računi 42,185.832.23. Skupaj 7„832,659.371.90.
Kovinsko pokritje se ie napram stanju dne 8. t. m. zmanjšala za 3,199.133. 53, posojila za 16,072.882.45, toda se je zmanjšal tudi obtok bankovcev za 72 milijonov 750.000 dinarjev. Država ni vzela nikakega posojila.
TRŽNA POROČILA.
Praga, 22. maja. (Mesni trg.) Na današnjem trgu se ]e prodalo 59 jugoslovanskih svinj po 19 - 23 Kč, 99 bakonj-: skih po 19 — 22 Kč za kg. Goveje meso inozemskega izrova se je prodajalo po 10 Kč za kg.
2atec, 20. maja. (Hmelj.) Na trgu se le po daljšem času zopet oživelo povra-ševanie, zlasti po prvovrstnem hmelju, i Prodalo se le več partij po 2800 — 3000 Kč za 50 kg. Slabejše blago se je na-
Za gladno Rušilo.
Odbor za pomoč gladujoSm v Rusij izda v kratkem času v obliki brošuro slovito Nansenovo predavanje "O gladu v Rusiji*.
Odbor bo izdal tudi nabiralne bloke za pobiranje prispevkov & 25 par. 50 par 1, 5 in 10 Din.
Odbor prosi vsa naša društva in vse občinstvo, da naroča brošure in prevzame v razprodajo bloke. Položnice odbora za čekovni urad bodo imeli v zalogi vsi na5i poštni uradi. Prispevki pa se lahke pošiljajo tudi direktno na naslov odbora. Ljubljana, vseučilišče.
Na milijone ljudi umira v Rusiji gla du. Na sto ln stotisoče je med njimi ma le, nedolžne dece.
VI očetje ln matere, ki ste tako srečni, da morete vsak dan nasititi svoje malčke, spominjajte se ob vsaki priliki njih nesrečnih m?.lih bratcev ln ses****
Darujte za gladujoče v Rusiji!
BORBA ZA POROČNI PRSTAN.
Ta borba ee je razvila v zadnjem časa v Angliji. Doslej je bila obča in stara angleška navada, da je pri poroki le ženin nataknil nevesti na prst navaden zlat prstan. Moški poročnih prstanov v Angliji ne nosijo, in sploh je Anglež zelo nasproten zlatemu nakitu, ki ga smatra za znak nekulturnosti in barbarizma ter zasmehuje n. pr. Italijana, ki si vtika celo uhane v ušesa. Sedaj pa zahtevajo Angležinje, naj bi tudi njihovi možje nosili p:-tane in s tem pokazali, da nisc več svobodni. Angleško časopisje prinaša številne dopise svojih cenjenih bralk, ki zahtevajo, da morajo moški nosit: 7.nak svojega podložništva vedno in p3 vidno.
Angležinje pač še nimajo dovolj izkušenj in no vedo, da prstan nič ne pomaga, dokler ima mož še kaj . . . žepov.
?urne!a „Cs!asbene — .»i
Poleg nacijonalno-političnega uspe-' a. da je turneja »Matice* silno mno-koristila ugledu slovenskih naselili v krajih, kjor je »Matica* koncer-; hala, je ta turneja tudi dejstvo, ki i-omeni ogromen umetniški uspeh. . ovcnci so na tej turneji pokazali vse i riine svoje glasbene in reproduktiv-v.n umetnosti V tem ee strinjajo vsi •j.iasbciiiki, kritiki in vse občinstvo, j.i je doslej imelo prav nejasne pojme o nivoju slovenske glasbene in glas-iiviioreproduktivne umetnosti.
V mestih, kjer ie Matica koncerti-rala. priznavajo vsi krogi, da tako od-licnega mešanega zbora še niso čuli v ;>voiem kraju. Soglasno so glasbeniki .tavili reproduktivno popolnost »Ma-i;'če» pred tozadevno kvaliteta pra-^oga, pevskega društva »Smetana*.
Program koncertov »Glasbene Ma-dce* na tej turneji je bil tako srečno izbran, da^ jo gotovo vsak poslušalec S v njem nekaj zase. Splošno je r.l-Cimtvo mnenja, da umetnost »Li-sinskega* ne seže toliko v srce. kakor potjo naše Matice. Glasbeniki so bili
SbtofksT naših modemih skladateljev
liaravnost vzhieeni.	Višek jm vseh koncertih so dosegle Adamičeva »Iz
Boeanekega perivoja*	ter Lajo^oevi
^Paelirišek^ oziroma	*Zelem Jnrn*
Adamičeva »Iz Bosanskega perivoja* je žela na vseh koncertih toliko navdušenja zase, da se je morala povsod po nekod celo dvakrat ponoviti. Umetniški uspeh »Matičine* turneje je bil z eno besedo poi»olen.
Vsa mesta, kamor je došla »Matica* koncertirat, so ji priredila prisrčne sprejeme, pri katerih so se po svoji navzočnosti najbolj odlikovale dame. V Subotici se je udeležila sprejema celokupna gimnazijska mladina, ki je z vojaško godbo na čelu v obilnem spremstvu "meščanov prikorakala v sprevodu na kolodvor. Ta sprevod je po sprejemu slovesno peljal »Matičarje* v mesto. V Beogradu so bili pri sprejemu navzočni vsi glasbeni krogi ter zastopnico vseh ženskih udraženj ter akademska mladina. Beograjska občina je dala »Matičarjem* v soboto opoldne v hofelu »Imperial* naravnost razkošen banket, na katerem eo med drugimi govorili odlični glasbeniki in politiki, o čemer pa je naS list že poročal. V Subotici sta darovali Matici »Srbsko pevsko društvo Grani-čar* in »Hrvatsko pevsko društvo Neven* krasen srebrn pokal, suboti-ški Slovenci pa krasen srebrn lovorov venec. V Sarajevu je darovala Matici tamošnja sokolska župa v spomin krasno izdelane narodne gnale iz ja-1 vorovega lesa, sarajevski Slovenci pa I umatnižko . izdelano jnozltfiana vjua.!
izdelek »Bosanske Radionice*.
Vsi koncerti »Matice* so bih nabi-1 to polni. Velik vzgojni pomen so imeli mladinski koncerti, katere je pnr^bla »Matica* v Beogradu, Sarajevu in Subotici, ki so bili vsi trije razprodani. Koncerte v Beogradu je poselila naj-izbranejša publika, med njo skoro vsi višji politični dostojanstveniki in mno-go znanstvenikov. Beosrajčaru se niso mogli nadiviti prekrasnim slovenskim ženskim narodnim nošam, ki so bile na beograjskih ulicah preamet občudovanja. Tudi v Zemunu eo bili Matičarji lepo sprejeti. Pri ogledovanju katoliških in pravoslavnih cerkva jih je v pravoslavni cerkvi z lepim nag->-vorom pozdravil zemuuski pravoslav-
m0°priliki koncertne matineje v Beogradu ie tudi kralj posetil »Mahcino* produkcijo. Vstopil je s pobočmkom in dvornim maršalom v svojo ložo ravno, ko se je izvajala Schwabova »Zdrava Marija*. Pevci lni»vke so ga navdušeno pozdravili. Med odmorom si jo dal kralj predstaviti gg. predsednika Matice dr. Ravniharja in pevovodjo Hubada in ee ž njima dalje časa pogovarjal. Povabil je »Matico*, naj priredi prihodnji večer se na dvoru en koncert, čemur pa »Matica* žal ni mogla ugoditi, ker bi sicer trp-l orvotr.i načrt Ko je kralj Cul razloge, da Tfiradi »Matica* r BondeLiak mla-
dinski koncert že v Novem Sadu, je vzkliknil: «Ej, pa pojte mladini, jaz bom že še čul »Matico*, če ne pr-j, fja o priliki sokolskega zleta v Ljubljani!* Drugi dan po prvem Matičinera koncertu \r Beogradu je bila glavna senzacija dneva Matičina umetnost in pa narodne noše njenih pevk. ; Ugodno potovanje je Matici omogočila uprava državnih železnic in bo-! sarcska železnica, ki ee je posebno iz-l kazala s tem, da je dala Matici na razpolago i>oeebcn ekspresni brzovlak iz Novega Sada v Uidžo. V Hidži je po-' setila" društvena deputacija tudi v on-dotnem kopališču ee mudečega ministrskega predsednilca Paši^a. Ko so se Matičarji popoldne vračali z izleta k izviru Bosne pri Hidži, so zopet srečali Pačiča. Iti se je šetal po nekjm drevoredu. Zvečer je stari gospod t vidnim veseljem v neki družbi izpovedoval, kako prisrčno so ga pozdravil jali Slovenci, ki so ga srečal i na
šetnji.	. _, ^
v Sarajevu bo se k pripravam za sprejemne svečanosti rdružili vsi sloji ter pripadniki vseh Štirih ™-o.zpove-danj: Sarajevčani so omogočili .laric vse mogočo komforte m tamošnjl Slovenci so sc kar kosili pod seboj, kdo bo prenočil katerega izmed Matičarjev ki v Hidži niso dobili ve5 preno-
jev, ki čišua.
Matica je pri izuolnjevaniu svoje
!kulturne misije dosegla ca tej lepi 'turneji popoln uspeh, h kateremu moramo iskreno čestitati. Pokazal:' je kulturna stremljenja slovenskega naroda in dosetrla v vseh naših ki:, turnih CJntrih "navdušeno priznan i* Turneja je potekla brez vseh »mci<lc.n-jtov* in nezgol; bojazen. kaxo m kor ; bo mogoče pri pomanjkanju stanovan; spraviti rK>d streho v raznih mestu: ogromen ajerat 110 o-b. ^e je izkazala m neutemeljeno. Povsod so s prebivalstvo, oblasti, društva, želcz .v ca i. dr. družtvu v vsakem oziru ra
roko.	. ,. . .	„
Potrgt.no Je tudi. da v imenu »Matičarjev* zavrnemo tendenco v ti-»Slovenče-.i* brzojavlu iz Subotice. jiravi. da so občevali Matičarji v Subotici samo s Srlii. r.e tudi s Slo venci in Hrvati. P.e« je, da so Me' čar ji izkazali tudi Bunjevccm v<=o r<-jzornost, kar je bilo velikega rac«' nalnega pomena.
Po tej kra«ao uspeli tumeji, ki '■ gotovo ostala vsem udek-žcnccm trn; no v prijetnem spornim-. i>riredi Ma:-. ca še letos koncert, v Zagrebu, v r-tobru pa odpotuje na daljšo konce: " no turnejo v Češkoslovaško, kjer i ' pela v Budjejevicah, Pragi. P<?-mi Brna in Bratislavi. K tej tuniki ji r, limo ravno tolike uspehe, kakor fh i'-imela j- Jugoslaviji! t --
Priloga »Jutru" št. 122, rine m^'«
Politični
Rusija po Genovi
Prvega maja se je vršila v Moskvi tako velika parada rdeče armade, kakor je poslej ni priredil noben car. Trockij se dal pozdravljati od vojaških edinic, v zorno discipliniranih in adjustiranih. in nimohod teh dvestotisoč mož je trajal -iad dve tiri. Rdeče kavaleriste je Trockij p! i tej priliki pozval, naj tako glasno '.akriče svoj »Ura!*, da se bo slišalo do G ono ve, pozdravil je nemškega Fokker-letalca, dal pozdraviti čete po prisotnem nemškem generalmajorju, — izkratka, Trockij je storil vse, da podpre ČiSeri-nov nastop v Genovi.
Toda sovjetski voditelji pozabljajo, da kaže njihov lastni trik nehote tudi drugo stran medalje. Ko hvali vzorni red v armadi in so veseli nad nakupom 10 novih Fokker-Jetal, javlja sovjetski tisk obenem, da umirajo ob Volgi desettisoči gladu, vedno vež, vedno hitreje, vedno baje!
Sovjetska vlada konfiscira zadnje imetje po hišah, zlasti pa zlato, srebro in dragulje. Scene, ki se odigravajo pri teh konfiskacijah, ostro osvetljujejo ono cliubezen, s katero sledi seljačko-delav-?ko ljudstvo sovjetski vladi*. Kristusu ui bilo treba ne zlata ne srebra ne biserov. V Rusiji je danes človeško življenje cenejše od teh reči.
To ve in vidi danes vsa Rusija, Sije ijubav do trpečih je obče znana. Vkljub temu je pri konfiskaciji cerkvenega premoženja v večini krajev prišlo do spopadov, pri katerih je teklo mnogo krvi. Ljudstvo brani cerkve in napada vojaško asistenco. Sovjetska vlada se je ho-:ela maščevati in je lnscenirala ogromen proces proti duhovščini, ki'jo dolži, da jo ona kriva tega odpora. Med obtoženci je bil tudi patriarh Tihon. Proces je končal na običajni sovjetski način, dvanajst obtožencev je bilo na smrt obsojenih. Zanimive so izpovedi nekaterih svedo-kov in obtožencev. Neka Brusilova je bila obtožena, da je v gruči protestujo-čib žensk vpila, da hočejo boljševiki dragocene cerkvene posode pospraviti t za granicti*, da bodo tam imeli bogastvo za čas, ko bodo morali pobegniti iz Rusije. Drugi obtoženci so se zagovarjali, da iim ie vseeno, ali kdo okrade cerkve ali ne. Dijak Jurgenson je obtožen, da je rdeče jezdece imenoval »rdeče Sandarje*.
Sovjetski tisk govori o nekakšnem fcontrarevolucionamem gibanju ruskega popovstva, da zakrije nasprotje in nemir Širokih množic proti sovjetski vladi. Tudi v sodni dvorani se je govorilo o dveh nasprotujočih si strankah in o razliki med boljševiki in — »drugimi*: »Mi in ri», »vaša vlada*, »vaš tisk* itd. To dovolj jasno kaže, da se ne priznavajo "vsi prebivalci obširne Rusije h komunizmu. Tudi ve danes vsa Rusija, da ima sovjetska vlada vkljub ogromnemu gladu v Povolžju vendar dovolj denarja za svojo inozemsko propagando. Tako je n. pr. v zadnjem času izpovedal ujeti estonski komunist Kingisep, da je imel od sovjetske vlade vedno dva do tri milijone mark na razpolago za propagando.
Smrtna obsodba 12 duhovnikov je Slab dokaz za trditev, da se delovanje • črezvičajke* več ne nadaljuje, in bo ?!&ba medicina za Rusijo, kjer je zaga-sila tudi sovjetska industrija v novo krizo, tako da so ob delo še tisti delavci, ki so doslej ponekod še vzdrževali »socializirane* obrate. Za rusko glaaujoče ljudstvo nima niti rusko-nemška pogodba nobenega pozitivnega pomena, ker znači prej grmenje topov, ue pa gospodarsko obnovo. Tega se sov-jeti tudi zavedajo, zato sedaj, po neuspelih genovskih nadah, zopet govore, da bo »rdeči prapor zaplapolal nad Evropo* in da nai se »komunizem zanaša ?dlno le na bajonete in baterije*. Tako jc govorO Trockij pri obisku vojne šole v Moskvi...
Takšen je položaj v Rusiji od zaključku genovske konference.
odmevi.
Vranglova vojska
»Bolgarska revolucija* se je naposled izkazala kot velik, energičen zamah zoper Vranglovo vojsko s ciljem iznebiti se Rusov, na vsak način pa razdreti njih vojaško orgauizacijo in onemogočiti, da bi ee mogli na bolgarskih tleh pripraviti za vojaško akcijo zoper sovjetsko vlado.
Emigranteko vprašanje je vedno, v vseh revolucionarnih epohah pri vseh narodih, vzbujalo nevarnost vojnih za-pletljajev. Emigranti poizkušajo, naslanjajoč se na sosednje države, z vojaškimi sredstvi premagati revolucionarne »uzurpatorje* in zopet obnoviti stari red. Tako vlogo je igrala francoska politična emigracija v slavni veliki revoluciji lete 1792. Podobno nastopajo sedanji ruski emigrantu
Na račun ruskih beguncev se Je zapisalo že mnogo pikrega. Pustimo za enkrat druge očitke ob strani in poglejmo, v koliko jim moremo zameriti, da zbirajo vojsko za borbo zoper boljševike.
Večkrat se očita ruskim beguncem, da sa potikajo po svetu, namesto da bi se doma borili zoper sovražno stranko in njen režim. To je lahko reči, težje izvršiti Opozorili smo sicer, da so se med emigranti samimi — in to tudi med voditelji — pojavili zelo resni glasovi, ki predlagajo, da se začne polagoma emigracija vračati nazaj in se takorekoč sprijazni s režimom ter pod njim deluje mirnim potom za obnovo Rusije. Tudi ako nam je taka metoda simpatična, si vendarle ne moremo z gotovostjo predstavljati, da je mogoča ter izvršljiva. Boljševiški sistem sloni na sili, na bajonetih; dejansko in načelno, zato je izredno brezobziren napram vsem onim, v katerih sluti nasprotnike. Primerov za to danes ni treba navajati; opozorimo le na proces proti desničarskim socialistom, ki pričenja ravno te dni v Moskvi. Vsi oni, ki imajo drugačno politično na-ziranje nego boljševiki — in ti pač niso samo caristi — so prisiljeni ali se potuhniti in resignirati na politično delo, ali pa nastopati z enakim orožjem, to je atentati, zarotami in — vojaškimi akcijami.
V tem je bistvo problema. Dokler v Rusiji ni politične enakopravnosti, dokler vlada namesto demokratičnih institucij, parlamentarizma in svobodne kritike, — diktetura ene stranke s skrajnimi brahijalnimi sredstvi, toliko časa moramo priznati v organizaciji smotro-nega vojaškega nastopanja — ekvivalentno metodo. Vrangel in Trockij hočeta tedaj oba s popolnoma enakim sredstvom doseči uveljavljanje svojih političnih programov.
Da pa s to konstatacijo zadeva še ni opravljena, jo seveda jasno. Dobro se zavedamo, kako kočljivo in težavno bo v bodoče, pri eventuelni ruski restavracij, voditi državno krmilo med nevarnostmi reakcije z desne in reakcije z leve. Danes, ko povsem desolatne razmere v Ljeninovem carstvu pri mnogih vzbujajo nade na skorajšen padec boljševizma, razumemo, da hočejo biti razne emigrantske skupine pripravljene na odločilno uro. Ravno v tem vidimo nevarnost novih državljanskih vojn, ne le med strankami, marveč celo med frakcijami.
Kdor hoče ostati pravičen in resnično nevtralen napram ruskim internim sporom, mora postaviti kot edino rešilno formulo: ustanovitev demokratičnega, parlamentarnega režima, ki bo omogočal vsem političnim strankam svobodo in legalno udejstvovanie. Tam naj se pokaže, katere stranke morejo zares šteti ljudstvo med svoje pristaše. S tem pa bo hkratu z boljševiškim terorjem konec tudi emigracije in žnjo vred tudi Vrang-lovih in drugih vojaških načrtov.
Rdeči proces
V torek 28. t. m. je pričel v Moskvi velik političen proces, morda prvi proces, odkar komunisti več ne ubijajo brez procesa, ampak šele po njem. To bo velik proces komunistov proti že dolgo zaprtim ruskim socialistom. Sovjetska vlada jih obtožuje na podlagi materijala, dobavljenega od agentov-provokatopjev, in zaŽleduje svrho, da se reši neprijetnih socialističnih političnih nasprotnikov in da obenem nje same očrni pred očmi mednarodnega delavstva.
Trije meseci so tega, kar so sovjeti dali zapreti 47 glavnih socialističnih voditeljev. Toda doslej se željeni uspeh še ni pokazal, nasprotno vse mednarodno delavstvo danes obsoja komuniste, od-nosno boljševike zaradi njihovega postopanja. Delavske organizacije celega sveta so podale najostrejše proteste proti takšnemu načinu političnega boja, in na zahtevo »Druge* in »Poltretje* interna-cionale je bilo na berlinski konferenci treh intemacional doseženo, da so zastopniki »Tretje* internacionale obljubili, da bodo k procesu pripuščeni branitelji ki jih bo delegirala druga intemacionala.
Toda protesti se niso omejili le na inozemstvo. Tudi Rusija, kjer je danes oboroženi, rekel bi »regularni« teror s pomočjo izvrstno organizirane številne armade na svojem višku, — tudi Rusija se je oglasila, tudi ona protestiral S tem je uničen plan eovjetov, da obračunajo na svoj način a svojimi političnimi nasprotniki v času, ko je vsa evropska pozornost obrnjena na genovsko konferenco in na diplomatska pogajanja.
Končno so pod vtisom obsojajočega javnega mnenja in da napravijo drugo spretno taktično potezo, izpustili boljše-
viki 28 osumljencev, glavnih dvaindvajset
socialistov so je pa pričelo v torek zagovarjati pred komunističnim tribucalom. Komunisti bodo torej sodili nad socialisti na podlagi materijala, dobavljenega s pomočjo agentov - provokatorjev! Sovjetska vlada, ki sicer vedno trdi, da nekomunistični socialisti v Rusiji sploh nimajo pristašev, jih žene pred sodišče za čine — politične — storjene pred tremi leti in še prej, torej v času, ko so komunisti sami priznavali pravni obstoj socialistične in revolucionarna stranke! Gre torej za navadno krvavo maščevalnost, ali pa za doslej nečuveno politično metodo! Ta dogodek bo na novo razpalil odpor zapadnoevropskega delavstva!
Proces je pa važen tudi v drugem oziru. Je-li resnična trditev sovjetov, da socialisti nimajo v Rusiji več pristašev? Ce je to res, zakaj pa hočejo potem sovjeti vkljub nasprotnemu javnemu mnenju organiziranega zapadnoevropskega delavstva soditi dva tucata brez-vplivnih, skrahiranih bivših voditeljev? Izgleda torej, da je ta proces, ki kaže, da ruska »obznana* še vedno velja, tudi obenem dokaz neke negotovosti sovjetske vlade, ki hoče dobiti večjo gotovost s tem, da se svojih nasprotnikov iznebi, to pot s pomočjo .... sodišča. Svojega, komunističnega sodišča. To postopanje bo še bolj omajalo zaupanje v sovjetsko vlado pri treznem delavstvu, ki ga je več, kakor bi izgledalo po komunistični samohvali
Te dni so iz Berlina odpotovali v Moskvo branitelji obtožencev. Njihovo poročilo o obtožnici, o občevanju med obtoženci in branitelji, o proceduri, o sodbi — obetajo postati svetovna zanimivost.
pregled
Današnja evropska glasba
Boj za ali proti Wagnerju z vsemi sredstvi in sumničenji, je Nemcem še v živem spominu. Saj so na Dunaju iz-žvižgali premiero »Meistersingerjev*. češ da je že prvi akord uverture kričeča disonanca. Pravzaprav se ljudje še danes niso čisto otresli predsodkov glede Wagn£rja. Podobno se je godilo silni glasbi Rikarda Straussa. Estetiki seveda... In sedaj upajo nekateri s Pfitz-nerjem na čelu, da bo mogoče najti pot neposredniega nadaljnjega razvoja Wag-nerjeve glasbe, drugi z Busonijem na čelu eksperimentirajo z razširjenjem to-nalnega materijala in upeljujejo četrtin-ske tone. Tretja skupina, ki je pa majhna- smatra klasični in romantični način stavka, kadenciranja in kontrapunktike za anahronizem in sledi zgledu Arnolda Schonberga, ki uveljavlja namesto vertikalnega, zadovoljujočega zvoka linearno, na kvartnih harmonijah slonečo melodiko, ki nudi novih izraznih možnosti. Poleg teh pa ustvarjajo med Nemci nekateri po Wagnerjevem, nekateri po Straussovem, po francoskem in ruskem impresionizmu, v najnovejšem času pa so začeli racionalistično kombinirati razne stile v programno glasbo.
Da je danes na svetu tako malo neodvisnih duhov, da so bratita umetnost in politika, je znak, kako malo zmisla za umetnost ima naša individualistična doba. Egoizem mase je dobil nazunaj obliko hlepenja po čutnem.
Če tiči bistvo nemške glasbe ▼ nagona za linearnostjo, nam postane razlika med nemško in francosko glasbo takoj jasna. Debussvjev impresionizem je dal okrog leta 1900. glasbi novih sredstev. Izenačil je glasbo s slikarstvom, vpeljal je v glasbo tipično slikarsko umetnost nianse. Francija se je oddahnila od tiranije vagneriianstva, ki ga jo vpeljal tam Brumeau okrog leta 1895. in Debussv je postal dogma. Se Rusi, ki so vendar Debussvja pokazali pot v novo deželo, so pohlepno vsrkavali vase eksotični vonj Debussj-jevega brezob-risnega, okusnega esprita.
Toda Debussvjeva umetnost je zdvo-mila sama nad seboj. Kakor je prevladovala v njej slikovitost, tako je čutila v sebi kot umetnost refleksov potrebo po notranji glasbi Zadnji Debussvjev! kvarteti so konfesija k glasbi s čvrstimi obrisi!
Debussy svojim naslednikom ni dosti zapustil. Maurice Ravel je impresionist, pa se dostikrat zoperstavi brezobzirnosti in zahrepeni po naravnem v glasbi, in to sredi najvišje umetniške profinje-nosti. Njegova opera »L'heure espagno-le» je višek njegove umetnosti Društvo »Šestih* z Milhaudom in Honeggerjem na čelu ter Prunierjeva »Revne Musi-cale* delajo sedaj za novo glasbo, ki teži za — linearnim.
RusiJ je po Musorgskem, Rlmskem-Korzakovem, Glazunovem in Rahmani-novera izšla nova zvezda. Ime Stravinskega ima moč imena. Samo v njegovi glasbi odmeva naša doba z veo popolnostjo. Nihče tako popolno in idealno ne združuje v sebi novoruskega in novo-francoskega duha. V svojem »Petru-ški* je dospel že do sinfonije samih pihal, ki se v grmečem barvnem kontra-punktu odreka vsemu glasbenemu. Ritmična nevezanost ga označuje. Kjer je prišel za Debussvjem, povsod je navdušil, čeprav manjka njegovemu geniju pravega umetniškega etosa.
Anglija je sedaj, nepojmljivo kako in zakaj, postala ali vsaj postaja prva dežela glasbe. Delius, Bliss, Bas, Holst in Vaugban Williams sicer nimajo tempa Stravinskega, stoje pa povsem vidno pod vplivom frankoruske glasbe. Ob strani jim stoji John Ireland.
Italija še ni končala razvoja v sin-fonično smer. Malipiero in Casella sicer drvita še za Francozi, Respighi pa pomeni že samostojnega, pristnega sinfo-nika, za katerim absolutno ne zaostaja operni komponist Riccardo Zandonai. Ildebrando Pizzeti črpa iz čustva in se trudi za nadaljnji razvoj linearnega.
V srednji Evropi treslja glasba v problematiki, Amerika pa napreduje. Švicar Bloch deluje tam in sklada plemensko-
l židovsko glasbo v franio maketa B&fct
! Ritmi črncev so zavzeli danes v glasbi
; važno mesto.
Kandinjskij, Arhipenko, Chagall
V ospredju moderne ruske, morda na samo rusko upodabljajoče umetnosti stoje danes ti trije možje, ki so danes v modi na zapsdu. Nemci izdajajo njihove monografije in najmanj vsak umetnik je v Nemčiji že čital knjigo, katero je izdal Kandinjskij leta 1912. v Monakovem pod naslovom »Cber das Geistige in det Knnst*, ki obsega ves program ruskih modernih.
Pravzaprav je že Matisse s svojo izredno daleč posegajočo barvnostio in svojo paradoksalno umetnostjo, kateri je slekel vse elemente resničnosti odprl vsej naši generaciji oči za barvnost iu za abstrakten učinek barve.
Kandinjskij se od Matissa toliko razlikuje, kakor se razlikuje Rus od Francoza. Rusi imajo v svoji umetnosti sploh nekaj, kar jo dela še pikantnejšo kakor zapadno umetnost. Tisto nekaj tiči morda v tisti »prachvolie Voraussetzungs-losigkeit* ruske umetnosti kakor jo imenuje dosti zadeto F. Halle v »Die bil-denden Kttnste* (11/12, 1921.) Ce so slikali Picasso in njegovi pristaši fizične zakone, če streme ekspresionisti po odu-ševljenju materije, tedaj slika Kandinjskij, kakor pravi sam, »pred vsem drugim zakone duše, porojene iz neke no< tranje, mistične potrebe*.
Rojen je bil Kandinjskij v Moskvi, akademijo pa je študiral pri Stucku v Monakovem. Njegova umetnost je pravzaprav naslikana glasba, ki gane uživa-jočega s samo formo in linijo, ritmom in barvo na platnu, ne pa posredno, z vi-dezom znanega predmeta. Kar je Ljenin na socialnem, to je Kandinjskij na nebu umetnosti On pomeni zopetno vstajenje ruskega lepotnega ideala, ki mu od 18. stoletja dalje malta evropeizacije ni pustila izbruhniti, z eno besedo, tip revolucionarja, za kakršne je ustvarila zgodovina v Rusiji vse pogoje.
Kipar Aleksander Arhipenko je nekak Kandinjskij v plastiki Ustvaril je, ko se je otresel narave, s samo konstruktivno mobilizacijo mase, materije, katero je izobličil v nekaj pojmovnega, neke vrste abstraktno plastiko. Vir njegove estetike tiči, ne v lepoti in zaokroženosti, ampak v moči in gibanju, ritmu in sestavi. Njegova umetnost je neke vrste odušev-ljena, mehanizirana baroka. Njegovi kipi ostentativno poudarjajo mehaniko Slo-veškega telesa in hočejo v drzni konstrukciji najvišje napetosti giba. Niso literarno pripovedan ali meditirajoč ekspresionizem. Arhipenko je namreč arhitekt. Njegova dela predstavljajo večinoma človeška telesa v prerezu, da je mogoče videti igro linij in mišic v mehanizmu. Motivi so mu čisto enostavnii »Sedeča ženska*, »Ženska na stolu*, »Gondoljer* itd., sami arhitektonsko konstruirani ljudje, ki izžarevajo, dostikrat tudi v papirju, steklu, lepenki in kombinacijah, lapoto zritmiziranih valov gibanja. Tipično ni s ko večno iskanje...
Mark Chagall je kljub 6vojemu imena Rus. Kot slikar je gostobeseden in literaren, kakor sta bila Gogolj in Turge-njev. S popolnoma naravnimi sredstvi, z realistinimi elementi, katere svojevoljno premika in kombinira na platnu, do&ež", včasih skoro strahotne učinke, ki me'« že na čeznaravno. Naj popišem eno njegovo sliko, ki ima motto »Jaz in vas?. Z desne rije v sliko »jaz* v obliki otročje naivno risanega obraznega profila z izbuljenimi očmi in primitivnim smehljajem na ustnicah. Z druge strani se bliža »jazu* kravja gkva in zdi se, da ga hoče oblizati po nosu. In tako si strmita v oči, jaz in krava, oba sta se na vso moč vesela. Na licu kravo se nahaja slika ženske, ki molze kravo. To se pravi: Ob pogledu na kravo je zadu-hal slikar v svoji domišljiji vonj hlevov in mleka in gnoja... V ozadju hiše, kakor bi jih nametal z viška, nekatere pre-obrnjene... Barve izražajo belo veselje, rumeno ljubezen, zeleno sočnost.
Taka je umetnost našega časa.
Huda žena
(Ruska pravljica. Poslovenil C. Golar).
Antipka je imel hudo ženo pa mnogo otTok. Ce je Antipka izpregovoril samo besedo, že je vzela palico, pa udri po njem! Antipka sklene ženo spametovati, — vzame jermen, a baba se r?.cne dreti in križati in se tako raz-pali, da je dete v zibki zgrabila za i:oge in začela z njim mahati. Izbullla je 'oči. usta so &e ji za penila — živ vrag! Antipka tega ni mogel več prestati: Cim starejša je bila žena, tem gorsS je bilo. Zato začne premišljevati, kako bi se rešil žene — in se spomni.
Nekoč se vrne posebno vesel is gozdu in začne ženi veselo pripovedovati: cFoslušaj, draga ženica! Odslej boš živela z menoj po gosposko, czaljšal te bom kot pava, zakaj našel sem silno mnogo denarja.*
»Glej ga, plažčarja, povej, al! se ti je sanjalo, pošast!,*
Ne" ptiči ca moja, draga moja! Saj st-ca as svojo oči videl in na lastna ušes* dišal, kate je zvenelo zlato in £Tf»hrC *
»Kja p*?»
»Tam f gcodu, v jami, k! je nad tisto drčo, pri treh hrastih.*
»No, pa pojdiva pogledat.» reče žena boli ljubeznivo, »ali jorie ti, ako si
se mi zlagaL Lase ti bom poru vala! Kako si pa to slišal? Povej mi!*
»Slušaj, kako! Hotel sem zagnati kamen v tisto jamo. Vržem, in kar zazdi se mi, da so zazvenčali cekini; vržem djUgič, zazvenče še lepše, in še tretjič — gola resnica — zvenče!*
Prideta do jame — vse črno, globoko!
»No, žena, vzemi kamenček — vrzi sama, ako meni ne veruješ.*
Baba vzame kamenček, nagne se in vrže, a Ar tip jo tisti hip sune od zadaj. Baba se zvrne v jamo, ne da bi zinila.
Komaj se Antip vrne domov, ga že obsujejo otroci, same drobne punčke: »Atek, kaše, atek, kruha! atek, mleka!*
In zdaj — sam molži kravo, sam pojdi k potoku in peri plenice, snaži konje, a ponoči ne spavaj, temveč ziblji otroke!
»Aj, aj,» javka Antip in se praska za ušesi, »z babo je bila nesreča, a brez babe je deset nesreč, še delati ne utegneš.»
In Antip — obuboža, pofcem pa pride na drugo misel:
»Pojdem, da izvlečem ženo iz jame.* Začne zbirati kose vrvi in konop-cev. krajevine in iennena, zv?2e vse
skupaj in namesti na koncu železno kljuko, laket dolgo. Gre nad jamo, spusti vrv v globočino in trese ž njo. In glej, čudo! Na konopee se je nekaj obesilo, ali po teži ni baba. Začne vleči, vleče in vleče, in glej, na koncu sedi hudiček, nekoliko palcev dolg, in ves v volni. Antip zavpije:
«Poberi se mi izpred oči! Saj te poznam: Ti si majhen, ali velik hudobec! Spravi se, prokletec, pa izgini tja, kjer si bil poprej! Ne pustim te na beli svet, če ne greš, te bom takoj s križem.* Hudiček pa ga začne prositi: »Antipka. jaz sem dober hudič! Dal ti bom bogastva, naseljeval se bom v tujo hiše, a ti me z besedo izganjaj in zbiraj denar! Toda poslušaj, samo dvakrat me lahko izženeš. Odkar je padla huda baba v jamo, nam ni več življenja. Potegni me ven, Antipka, jaz bom držal besedo, in tvoja hiša bo srečna, imel boš sluge in služkinje, najel boš pestunjo, da bo varovala otroke, a ti se boš družil z gospodo.* Antip se da premotiti, izvleče hudiča na svet, konopee je naenkrat lažji, hudiček izgine, kot da ga je odnesel veter.
Ne mine niti sedem dni, že sliši An-itip. da se v velikih kanieriiih cslačah
bogatega stavbenika sliši ropot, razbijanje, grohot ponoči in trkanje, ter da prebivalci ne morejo več prestajati. Antip gre k stavbeniku, se mu prikloni in reče:
»Gospodar, pri vas v hiši se je naselil sam bognasvaruj, eam peklenšček, ki je zelo hudoben; sam se ga ne boš nikakor rešil, razen ako meni naložiš ta opravek.*
»Izženi ga, izženi, Antipka!* reče stavbenik, »pa se ti bom priklonil.*
»Dohro,* reče Antip, »ali od samih priklonov se ne delajo suknje, jaz pa sem ubog kmet, le otrok imam veliko: sedem hčera, najstarejša ima komaj osem let, a baba mi je u51a In zdaj moram sam skrbeti za vse. Daj mi za vsako hčer po tisoč, pa bom pregledal tvojo hišo, zažvižgal bom in nekaj izrekel — pa bo šel hudič.*
Stavbenik se ni obotavljal, potegnil je mošnjiček in naštel sedem tisočakov. Potem pelje Antipa po svojih eobah. Antip stopi ▼ sobo, zažvižga in zakli-če: »Ven!* Izza peči se zasliši piate »Ze grem.*
Tako ; rehodi too hišo, povsod je bilo vse tiho in mirno. Pozdravi gospodarja, a ta ga pogosti s prekmorekim
vinom in žganjem iz trave iu eadja in
postavi predeftj na mizo raznih slastnih prigrizkov: jajca, trdo kuhana, tolsto ščuko, raznih klobasic in vsakovrstnih jedil. Antip se napije in naje za cel teden — in si od paše pas. Poslovi se od gospodarja in se odmaje domov.
Zdaj je imel sluge in služkinje, izvrstne konje in vsega dovolj. Glas gre na daleč o Antipu, da je pravi čarovnik in izganjalec hudiča. In glej, čpz dva meseca pošlje iz mesta najemnik po Antipa.
»Pomagaj, Antipka! Nesreča nas je zadeJa,* pravi glasnik.
»I, kakfir.a? Ali vam hiša gori?*
»Nak, ne goti, ampak še nekaj hujšega je: Peklenska sila gospodari po posestvu: V hiši je Jum in lajanje, paj-čevina in reči**ost po čebričih. Najemniku ni za denar, samo da na« rešiš hudiča.*
»Pobro,* re5e Antfp, z2preže v Iahe'c voziček hitrega konja ia se odpelje k najemniku tja njegov dvorec.
Najemnik ga prLue za roke, ga pelje s častjo v bifto, puati naprej, kot se del« s gospodom, ia posadi ca mehak divaa.
»Pomagaj, brat moj po Bogu!*
A Antip se gladi po besdi in 89 pogodi za deset tisoč. Spravi denarce v žea zažrižea in zre oo so bab- Prašen®
NenUSkacentralazakajfee	S^^At™
To je Lipsko.
Nemčija ima danes okoli 9000 tiskarn, Od teh okoli 70 velepodjetij, v katerih je zaposleno nešteto delavskih moči. Nad oO od teh velepodjetij se nahaja v Lipskem. Ta podjetja so pravcati veleobrati s tisočerimi stavci, strojniki bi drugim tehničnim osebjem.
Največja tiskarna v Lipskem Je Športi ersche Buchdruckerei; tam dela stalno okoli 700 stavcev ln vajencev. Na drugem mestu stoji podjetje Brandstetter, potem Breitkopf & Hartel, Leipziger Verlags-druckerei itd. Reclamcvo podjetje stoji na enajstem mestu. Vseh velikih in majhnih tiskarn je v Lipskem okoli 250. Z ozirom na število tiskarn prednjači sicer Lipskemu Berlin, toda razlika je velika: V Berlinu je večina podjetij majhna, večina podjetij razpolaga samo s par desetinami delavcev, dočira so velike tiskarne doma v Lipskem. V Berlinu se tiskajo večinoma časopisi, v Lipskem pa bolj knjige. Računajo, da je v tiskarnah v Lipskem zaposlenih nad 7000 stavcev in tl-bkariev.
Pomen in veličina Lipskega se di oceniti šele potem, če ima človek vpogled podjetja, kjer Je doma nemška grafična
v ___________ .
umetnost. Nemški tiskarji delajo z najmodernejšimi stroji in z najnovejšimi teh-r i enimi pripomočki. Vse to delo pa je na zunaj tiho in šele, če človek stopi za stene, vidi, kako ogromen vpliv ima na mišljenje nemškega naroda čtivo. V tiskarnah v Lipskem je videti poleg najenostavnejšega stroja za navaden tisk najbolj kompliciran rotacijski stroj za razne kombinirane barvotiske. Ne bi nam > kodilo, če bi si ogledali nemško grafično j centralo samo zaradi tiska.	i
V Nemčiji izide vsako leto približno 30 tisoč različnih publikacij. Večina teh knjig in brošur se natisne v Lipskem. Zato pa tudi ni čudno, da so grafična dela v Lipskem tako lično opremljena, zakaj konkurenca je velika.
Nemci so na svojo centralo za knjige ponosni in gledajo za tiskarsko obrt z nič manjšim spoštovanjem kakor na spomenik bitke narodov pri Lipskem. Za grafično izobrazbo obstojajo v Lipskem posebni strokovni tečaji, k! usposabljajo najboljše stavce za okusno prirejanje knjig in časopisov, s katerimi dokazujejo •Nemci domačemu in tujemu svetu, kako visoko stoji njihova grafična obrt.
»Sem iste starosti s slehernim, kaj	za to, če moji lasje slviio?».
•	i
Ne to ni pošastni vete?, nevesta,	ne
boj se.	...
Sčip je v aprilov! noči, sence bledijo na dvoru; nebo nad glavo je iasno. Za-stri svoj obraz z zavojem, če ne moreš drugače, nesi svetilko k durlm. če te je strah.
Ne, ni pošastni veter, nevesta, ne boj se.
*
«Ce bi le enkrat hotela dvigniti svoje ljubeče oči k mojemu obličju, bi moje žvljenje osladila do posmrti.» «Ali če bi bili le kruti njih pogledi?« »Pustim, da prebodejo srce moJe.» »Da, da, poznam te, skromni prosjak,
ti prosiš za vse, kar kdo ima.« *
Lepota tvojih rok bi zvišala slavo kraljevskega sijaja s svojim dotikom.
Ali ti jih rabiš, da pometaš prah In snažiš svoj skromni dom, zato sem poln
svetega spoštovanja.
•
Tagore nam odpira nov svet ta dobro
je iti vanj.
Biti moramo hvaležni Oradniku, ki nam je dal to krasno delo v slovenskem jeziku. »Vrtnar« v slovenščini Je za našo književnost dogodek. Ali ga bomo razumeli?
Tudi oprema knjige Je dostojna in povsem neoporečna.
Iz življenja in sveta
Moč slike
„ Vrtnar"
Rabindranat Tagore: Vrtnar. Poslovenil Alojzij Gradnik. V Ljubljani 1922. Založila »Zvezna tiskarna«.
*
Do tistih dni, ko so proglasili Tagore-Ja kot kandidata za Noblovo literarno nagrado, je bil med nami nepoznan. Sele takrat smo ga spoznali po nemških in zadnji čas nam je Gradnik oskrbel nekaj slovenskih prevodov.
«Vrtnar» ie zbirka ljubavnih pesnitev, •ne takih, kakor smo jih vajeni iz evropskih literatur, ampak takih, kakor jih poje Indijec Tagore. Pri njem je vse zaokroženo, globoko in mirno. Tudi iz njegove erotike odseva tisti mir popolnosti ta sooznanja, ki zlasti v današnjih nervoznih dneh hlastanja za bežnim trenutkom daje Tagoreju nekaj monumental-
Gradnik je prevajal s tisto ljubeznijo in spoštliivostjo, ki jo Tagore zasluži. Zato le prevod gladek in lep ter nudi vse, kar le more nuditi dober prevod.
—	Zakaj prihajaš ob tej pozni url?
—	Postavi me za vrtnarja svojega Cvetočega vrta.
—	Kakšne bodo Tvoje dolžnosti?
—	Služil bom Tvojim brezdelnim dnevom.
♦
.-Malo mi je mar, če moji lasje sivijo«. ^Vselej sem tako mlad in tako star kakor najmlajši in najstarejši iz tega sela.»
cNekateri imajo smehljanje, sladko m priprosto in nekateri lokavo mežikanje v svojih očeh.»
^Nekateri imajo solze, prekipevajoče v belem dnevu in drugi solze, skrite v temi.»
Mapa »Slovenski skladatelji«, ki jo
izda tekom tega meseca Kolegij jugo-slovenskih umetnikov-graiikov, je vzbu-dila vsled prospekta, ki ga je razposlalo to agilno društvo, v krogih naših glasbenikov in v krogih ljubiteljev grafične umetnosti veliko zanimanje. Zagrebški Usti so že sedaj priobčili več simpatičnih notic o tej izdaji. Kakor smo obveščeni, bo ta prva mapa izvirnih lesorezov zelo okusno opremljena. Prinesla bo uvodni tekst v slovenščini, posamezni listi bodo pa lastnoročno signirani od avtorja. Mapa izide — da se ohrani zbiralna vrednost listov — samo v 130 komadih, a plošče se po natisu uničijo. Kdor torej reflektira na kak izvod se bo moral požuriti. Cena v prednaročbi 50 Din, prodajna cena pa bo 60 Din. Naroča se pri kolegiju ali pa v knjigarnah.
Claude Farrere: GusarjL Ta znani veliki roman slovečega francoskega romanopisca je izšel 6edaj v ponatisu v zbirki »Jutrovih« romanov. Izhajal je prej pod naslovom »Morski ropar«. Ponatis je prav ličen, z živim dvobarvnim naslovnim listom, ki ga je oskrbel Saša Šantel Kakor vsi Farrerovi romani, se zlasti ta odlikuje po svoji živahnosti in
Iz zgodovine je znano, da so se mnoge kronane glave zaljubile v sliko nepoznane osebe ln da Je bila slika posredovalka za sklenitev zakona. Interesanten le slučaj, ki se Je zgodil s sliko slavnega slikarja Holbeina, ki Jo je Izdelal za poznejšega angleškega kralja Henrika VIII. Bila Je to slika Ane Cieve. Princesa nikakor ni bila lepa in se JI zato tudi ni bilo treba bati, da bi koga očarala. Vendar pa se je Holbeinu posrečilo izdelati sliko, ki Je bila sicer nalik podobna originalu, a le vendar Izzvala tak vtis dovršene lepote, da se Je Henrik VIII. tako) nesmrtno zaljubil v sliko, zahteval Anino roko ln se poročil z njo prokura-tivnim potom, to Je s posredovanjem zastopnika. Sele, ko Je soproga osebno prišla k nJemu, Je na svoje veliko začudenje opazil, da je bil varan.
Prijetno nasprotje temu zgodovinskemu slučaju nam nudi dogodek s predzadnjim angleškim kraljem. Kralj se Je zaljubil v svojo soprogo na podlagi njene fotografije. Kraljica je bila velika lepotica in Je prišla njena slika tudi v roke princa of Wales. Slika Je princa popolnoma očarala, še bolj pa, ko Je zvedel, da Je skromno dekletce danska prince-zlnja.
Toda tudi izven teh »visokih« zakonov je prišlo do porok na podlagi slik. Slavni francoski slikar Dorč ie posredoval neki zakon, ne da bi se mu o tem kaj sanjalo. V njegov pariški atelje je prišel lepega dne neki njegov prijatelj in opazil sliko neke dekliške glave. Dolgo Je strmel v sliko, končno pa Je rekel umetniku: »Seveda, to je gotovo samo fantazija, ker tako dovršena lepota sploh ne more obstojati«. Toda umetnik se je nasmehnil in pojasnil prijatelju, da dekle v resnici obstoja in celo prav blizu stanuie. Dorejev prijatelj si je tako) vzel naslov In po nekaj mesecih Je mlada devojka že postala njegova žena.
V Angliji in Ameriki Je navada, da se nahajajo poleg oglasov, s katerimi se priporočajo razna zdravila, tudi slike oseb, ki so jim zdravila pomagala. Tudi v Nemčiji so znane reklame, ki so okrašene s slikami otrok, ki so postali vsled zavži-vanja gotovih hranilnih sredstev sveži ln krepki.
Tudi slike po raznih umetniških razstavah so često posredovale sklenitev zakona, ker so se ljudje tako navdušili za posamezne slike, da so hotele osebno poznati predmet umetnikov. Naravnost nenavaden slučaj se je zgodil svoječasno v Parizu. Neki mlad slikar le stanoval pri gospodinji ki jI je končno ostal dolžan najemnino. Za odškodnino pa ji ie napravil zato portret njene hčerke. Kmalu Je mladi umetnik umrl, za njim pa tudi njegova bivša gospodinja. Slika hčerke e slučajno postala last nekega gostilni
no zdravi, ker v boju u žensko zmaga le najmočnejši moSkl Žival ne podleže nikoli boleznim, ki zadenejo Človeka vsled uživanja, katera mu nudita Venera in Bak; priroda je enkrat za vselej uredila pri divjih živalih perijode oplojevanja.
Žeja Igra pri živalih mnogo manjšo ulogo kot pri ljudeh. Večina živali potrebuje zelo malo vode. Izjeme pa so tudi; opice n. pr., sloni, muhe ln ptice se opijanijo takoj z alkoholom, če se jim le nudi prilika. Opice imajo rade tudi razna narkotična sredstva (tobak). Tudi v spolnem življenju so opice zelo nezmerne; one nimajo odmerjene dobe za oplojevanje, kakor tudi človek ne.
Kar se hrane tiče, so divje živali zelo zmerne. Nikoli se ne preobjodo, medtem ko to večkrat opažamo pri domačih živalih. Neke navade, ki jih smatramo odurnim in nehigijenskim, imajo pri živalih gotov vzrok; bljuvanje psa in mačke n. pr. ni nikakor posledica nezmer-nosti; in čaplje store isto v gotovih razmerah, ker se s praznim želodcem lažje dvignejo v zrak in lažje lete.
Divje živali ljubijo čistost; čim občutijo na sebi kako golazen, takoj se je otresejo. Neke živali se rade kopljejo, n. pr. ptiči vseh vTst, sloni, konji itd., druge, kakor perutnina, se zakopljejo v prah ln se rade solnčijo.
Mlade živali si ostre svoja čutila v igri s starimi. Proti zimi in vročini se umejo bolje zavarovati kakor človek, o nahodu, prehlajenju ni pri njih niti govora.
Kar se tiče higijene živali, bi se človek lahko marsikaj od njih naučil — zlasti zmernosti in treznosti.
ima obilico izredno živih prizorov. De- ^	_______ _________
janje se vrši v sedemnajstem stoletju, ko "jarja"V Vegovo restavracijo se je o prl-
so se širna morja otvorila svetovnemu prometu in ko so prebivalci francoskega Piimorja zasloveli po svojem junaštvu po celem svetu. Med starimi zgradbami zgodovinskega mesta 8aint-Mal6 in med novo zemljo Ameriko se razpleta usoda štirih ljudi, ki so glavne osebe tega romana.. Pred očmi bralca se razprede lju-bavna zgodba, ki je edinstvena v svoji pravcati pomorski in junaški romantiki. Ni čuda, da je roman, ko je izhajal v »Jutru«, vzbujal povsod toliko zanimar nja. Tudi sedaj bo našel obilo bralcev in postane stalen gost v vseh domačih in ljudskih knjižnicah. I vsebina i oblika je prvovrstna, prevod v lepi, živahni slovenščini, cena pa za sedanje razmere nizka: 16 Din ter poštnina. Naroča se v upravi »Jutra«, Prešernova ul. 54.
»Kralj zlate reke aH Črna brata*. Pod tem naslovom je poslovenil L. Fur-lani inovo John Ruskinovo narodno pravljico, ki bo dobrodošel dar naši mladini. Knjigo krasi trobarvna naslovna slika, 6 celostranskih ln 7 polstranskih ilustracij v knjigi, vse delo našega priznanega' ilustratorja A. Koželj. Naroča se pri'Zvezni tiskarni v Ljubljani. Cena 10 Din.
liki nevihte zatekel finančni minister L. Ko je opazi! sliko dekleta na steni, je na vsak način hotel videti tudi original. Dolgo Je iskal dekleta, končno pa ga je vendarle našel Minulo je že osem let, odkar je umrl mladi slikar, ki je naslikal devojko, poznejšo soprogo imenovanega finančnega ministra.
Higijena živali
Neverjetno je, kako fin čut imajo nekateri kmečki ljudje za mnogo naravnih pojavov. Takle kmečki modrijan me vpraša nekoč: »Odkod vendar to, leto za letom opazujem, da se podi skoro vedno enako število vran tu-le po tem travniku in odletavajo v bližnji gozd, ali niti v gozdu ne najdem nobene mrtve; kam vendar izginevajo?«
In res, redko človek naleti na okostje kake poginule živali, skoro bi rekel: nikoli Dr. Zeli v listu »Fortschritte der Medizin« dokazuje, da imajo divje živali, ki žive v normalnih prilikah, svojo lastno higijeno. Strogo se drže naravnih pravil in v tem se razločujejo od človeka, katerega v marsičem nadknljujejo, kar se tiče higijene. To se že vidi pri mladičih, ki so pri divjih živalih poseb-
Kako dolgo trajajo sanje
Vsakdo je pač IzkuBil le sam, da je
v kratki dobi spanja preživel celo vrsto čudnih dogodkov. Angleški psiholog Ar-tur Lvnch skuša dognati, kako dolgo traja san, ter poroča o tem v nekem londonskem listu.
»Nekoč — poroča Lynch — sem se zbudil, ko je ura bila devet; slišal sem prvi udarec uro ter som se zbudil zopet pri zadnjem udarcu. V tej kratki dobi pa 3em imel dolge sanje. O podobnih opazovanjih sem čital ie večkrat v tozadevni literaturi. Tako je n. pr. švicarski psiholog Claparčve precej točno ocenil dolgost sanj na ta način, da so mu iz prirejene steklenice v določenih kratkih presledkih padale kaplje na glavo, vsled česar se je vsakokrat zbudil.
V sanjah, ki so trajale le malo sekund, je doživel naslednje čudne prigode: izvršil je v Parizu umor, pobegnil v London, so ukroal in dospel v Newyork, bežal pred policijo v Chicago in, ker ga je tudi tamkaj zasledovala policija, bežal v San Francisco, ee z ladjo prepeljal na Japonsko, kjer so ga v Yokohami obsodili na smrt. V tem trenutku se je prebudil.
Z vpašanjem, kako1 dolgo trajajo sanje, se bavi pogosto ljudska domišljija. Tako pripoveduje Jilam v svojih slovitih zgodbah: »Neki neverni sultan se je zakrohotal, ko je čital v koranu odstar vek, kako je arhangel Gabrijel nekega jutra dvignil Mohameda iz postelje, mu pokazal peklo, ga vodil skozi sedem rajskih nebes, mu dovolil 90.000 pogovorov z Bogom ter ga prinesel v posteljo nazaj, še predno je iztekla voda iz vrča. kaierega je prevrnil arhangel, ko je dvignil proroka iz postelje.
Sultan je potem en trenutek zaspal: imel je dolge sanje s čudopolnimi pn-godki; ko pa se je prebudil, je sprevidel, da je bil zadremal le en trenutek. V sanjah ne doživljamo resničnih dejstev, le bliskovito nam prešinejo glavo. Profesor na primer, ki jasno predava, nas v eni uri lahko popelje skozi celo tisočletje zgodovinske prošlosti, a celotost časovnih elementov, v katerih smo dobili vse te miselne vtise, znaša le eno uro. Tako tudi v sanjah«.
Nekaj prepovedi za Japonsko
Japonec G. Komai je zbral v blago? evropskega ženstva vse ono, česar se mora skrbno ogibati dobro vzgojena Ja-ponka. Evo!
1.)	Domišljavost ln zavist naj ne najdeta zavetja v njenem srcu.
2.)	Malomarno posečanje templjev b) svetišč.
3.)	Napake drugih naj opraviči, lastne izboljša, tudi v malenkostih.
4.)	Naj se ne spodtika ob malenkostih, ki jih čuje ali vidi. Izogiblje naj se obrekovanja in sumničenja.
5.)	Ni prav, če se ženska izraža preveč prosto ali pa sili v skrivnosti
6.)	Nikoli naj ns pozabi spoštovanja in zvestobe napram starišem, učiteljem in učiteljicam svojim pa naj vedno ostane hvaležna.
7.)	Omalovaževanje soproga je proti božji postavi
8.)	Ženska naj nikoli ne zavida ljudi, ki so obogateli, ampak naj razmišlja o načinu in sredstvih, s kakršnimi so ee povzpeli do bogastva. Veliko krivico bi delala, če bi prezirala ln zaničevala tiste, ki so brez lastne krivde obubožali
9.)	Poželjivost po zabavah, glasbi, gledališču in raznoterih razvedrilih dobre žene ne krasi
10.)	Ogiblje naj se kapric in malenkostnih ljubosumnosti, s kakršnimi drugim otežkoča življenje.
11.)	Naj si ne domišlja preveč o prednostih žene.
12.)	Ni prav. ako razširja vsakovrstn.fi klevete o prijateljih in prijateljicah in se naslaja ob tujih skrbeh.
13.)	Krivo ravna, če se sama oblači v lepa in dragocena oblačila, svoje elu-žabnice pa v zanikrna in neznatna.
14.)	Pod pretvezo religioznih razgovorov ne sme prezaupno občevati z duhovniki.
15.)	Pogubonosna je lahkomišljenost pri izdajanju denarja in nezadovoljno« z lastnim družabnim stališčem.
16.)	Omalovaževanje tasta in tašče jaf-no mnenje obsoja.
17.)	Omalovaževanje lastnih otrok m pastorkov je nesramna brezbrižnost, ki dela žensko zaničevanja vredno.
18.)	Z moškim sorodstvom soproga ne sme občevati prezaupno, in najsi bi b-1 to njegov brat.
19.)	Narobe ravna, ako značajne ljudi sovraži tiste pa, ki se ji hlinijo, ljubi.
Boj z Leopardom
V Afriki se je nedavno dogodil sluča.'-ki je brez primere v zgodovini lova ni divje zveri Bilo je to v Taganjikl pn vasi Kilosi. Ogromen leopard je tamkaj dolgo vznemirjal prebivalstvo vasi, n" da bi mu kdo mogel priti do živega. V vasi sta se mudila dva bela lovca, majot Bradstock in major Turnley, ki sta po stavila leopardu zanjko tako, da sta izkopala iamo in postavila na vsako stran po eno" puško, ki bi se morali tako; sprožitl ako bi se jih leopard dotakni: Ko se je zmračilo, sta nepričakovano počila dva strela. Neki domačin je vet zasopel pridirjal k lovcema in jima povedal, da je zverina padla v jamo. Lovca sta se takoj napotila k jami. Turolev * šel naprej, deset metrov za njun pa Bradstock. Kar skoči leopard iz jame in se zakadi v Turnleva. Kmalu sta partia oba v iamo. Ko je Bradstock pribite svojemu tovarišu na pomoč, je vide-, kako 'e Tumley z nadčloveško močjo držal zverino, da ji ni prišel pod zobe. Bradstock je takoj pomeril, ubil leoparda s tremi streli in rešil iz težavnega položaja svojega tovariša, ki je imel že več težkih, čeprav ne amrtnonevarmn ran.
VELIKA TIHOTAPSKA AFERA NA MADŽARSKEM.
Budlmpeštanskl listi poročajo: Policija je prišla na sled tihotapstvu s kakavom Drsava ie oškodovana za 16 milijonov kron. DosedaJ je bilo zaplenjeno skupne 3 in pol vagona kakava. Glavnemu krr • cu Kischu se je posrečilo pobegniti Avstrijo. Prizadeti so kaznovani z g!on< 160 milijonov kron.
hudiča — in že je povsod vse tiho in mirno.
»Hvala ti za tvojo uslugo,« reče najemnik. »Naročil bom, naj ti pripeljejo Sodček žganja na dom.»
Antip se odpelje od njega mimo šta-cun; zdaj ne mara več za ajdove kolače in za pšenične žemlje, zdaj se mu hoče kaj boljšega-
»Daj sladkarij,« tako ukazuje. Pride domov — glej ga! Na pragu že čaka glasnik in mu pravi:
.tEj, Antip, pripravi se, da greš z menoj na plemeni taški dvor.*
" »Po kaj?«
-Da vadil, hudič se je naselil! Križ in težave nam dela, gospa toči solze, otroci veka jo na en glas-«
»Dragi Ivanio, odpusti, ah tretjič ne morem pregnati hudiča.*
<-Prosim te, pojdi k plemenitaski pa cq ž njo razgovori! Rekla je: »Ako nocoj ne izžene hudiča, ga bom v konjušnici o parila od pete do. glavej, po-tem na ga poslala v Sibirijo, a hčere mu bom vzda na tlako in Jib mučila
druge,* reče Antip, ^pridem takoj, samo da konja izprežem.* Antip ni bil kmet vsakdanje baze: snal je ljudi preslepiti in zdaj se mu je , ,.J»„ri; Vmi-iol-tnftfira, duha prevar
neštevilne"ločitvene procese Plasti v | pisavah Pri liltih Itd. in -^sojmedJ^j-fr Ameriki se je ta bolezen sila razpada, x "ekakSno kom eno	P	cuanju teh časopisov, še bol, pa d,-
poišče staro in jo raztrga na kosce, si skuštra lase, se preobleče v staro obleko, obuie oguljene čevlje, si razpraska lice do krvi in odhiti hitro v vas na olemenitaški dvor.
Po kaj si prišel?« ga vpraša hudiček; »ali si mogoče pozabil, kako sva se dogovorila?*
»Vem.* odgovori Antip, »nisem prišel, da te izganjam, temveč sam iščem pomoči pri plemenitašu. Glej, moia baba se je izkopala nekako iz jame m me zdaj preganja; iz kožo me hoče nagnati.*
»Kaj?* zakriči hudiček, »iz jame se je izkopala? Za teboj leta, Nak, rajši se vrnem k bratom v jamo; zdaj se gotovo v peklu goste in vesele brez babe.»
Hudiček zbeži v jamo. in v plemem-taških dvoriti nastane mir.
Zdaj se pokaže plemenita! milostlji-vega in odpusti Antipu vso tlako.
Antip ss je vrnil domov, in je živel z otroci mimo in veselo.
Mlada ljubezen
Z rastočim nemirom zaznamujejo angleški in ameriški časopisi v zadnjem času število zakonov med mladoletnimi
dostnikom vse pravice odrastlih. Seveda je treba priznati, da je zlasti še vojna posebno pogubno vplivala na občo moralo in da se bo njen vpliv poznal še jako dolgo. Sicer pa v tem pogledu Amerika ni nič na slabšem kakor kontinent marveč celo na boljšem
Sllčna je slika v Angliji Pri trdovrat-nosti, s katero je Anglija vodila zadnjo vojno, je razumljivo, da so tudi ženske morale prevzeti velik del dolžnosti. Ze v prvem letu vojne je vlada dekretirala takozvani »national service*, zakon o narodni službeni dolžnosti za vsakogar. Ta zakon Je mobiliziral vse svobodne ženske do 50. leta starosti. Zene so prišle na mesta, polna odgovornost;, zastopale so odsotne moške in kmalu nisi našel službe, kjer ne bi moških nadomesto-vala ženska. Ta nova opravila so ženske tako zaposlila, da so v Angliji morah najemati prav mlada dekleta za manj važne službe. Tako so bila nastavljena tudi 14- do 171etna dekleta, takozvane »flap-
izmerno so pušile in obenem debatirale o j Sem, pokvarjeni pa obenem brez sre-j-politiki, kakor kakšni sivolasi diplomati j stev.
in še več.	i Tudi sicer je vojna zakrivila marsika-
Pa da je ostalo le pri teh buršikozmh ter0 jzpremembo med angleško žen--!.: manirah! Toda žabice ali flappers so se ; ^dež-o, in sicer že tako daleč, da je : obnašale tako razposajeno, da je morala 1 izprenien,ba postala pravcata narodr. t-1 vlada nastaviti cel regiment zanesljivih : skrb ln prsdmet javnega zanimanj-in	žensk, takozvanih »police wo- i P„n(V1cka borilka za ženske pravics
pomočnic policijske nravstvene j C!aire de Pratz pripoveduje, da jc li'
^^tkS^S mS oblftko, I ln nosbdico teh lahkomiselnih zako.iov.
mens*,	,....,
službe. Ta regiment ženske policijske službe Je moral poslati včasih kar cele ' komnanije na stražno službo v bližino vojaških taborišč, ki so jih žabice zvečer oblegale v velikih množicah. Seveda so se pokazale pozneje tudi posledice takšnega obiskovanja, narodila se je cela vrsta »war bablcs*. vojne dece. Razen tega se je sklenila šuma lahkomiselnih zakonov med flappers-žablcami In njihovimi vrstniki po letih, mladeniči, ki so, rekrutirani na vežbališčih, zoreli svojemu novemu poklicu nasproti. Flappers and Tplpnci. «;o se oomnozUi
pred nedavnim v Londonu na premij:*" nekega precej lahkomiselnega igrokaz ; Polovica občinstva so bila mlada dekle- i Niih noša je Izgledala skoraj docela ir. žakarsko. Dekleta manj gledajo na sve i žensko ljubkost, bolj se ponaiaio s iimi močnimi mišicami. Vse nosijo V; ka krilca, tesna, kakor hlače, bluza j: krojena po vojaški in je iz grobega cv .-ha, pod bluzo nosijo lahko moško srečko s kravato, na ostriženi glavi pa šiv-kokrajen klobuk. Rokavic te žabe (ah .:: bolj krote?) ne marajo. V odmoru r
pers« (žabice), ki so se najglasneje in
vsdffzlKi« S Hv r
kmalu obnašala I in poženili, često brez znanja
— caso vviiis-
zzs = Zastav-1 f s ^-tsa | Msanrs»*
v raznih pod-I kar mrgoli poročil o razmn snanudutn.i., »	-------— Vi<.„ cro,
administracijah in i ločitvenih procesih m
Ijene so bile te »žabice* v raznih pod- j	^^£	E^c I hotela verjeti svoiim očem. Nien sorem-
zemnili železnicah, v	-««»• ' ločitvenih nrocesih m scenan. ki .e
Socialna politika
Gospodarska vprašanja
Stanovanjski problem malega državljana
0 tem predmetu je predaval v soboto j 50. t. m. g. dr. Lapajne na sestanku j »Gospodarskega in izobraževalnega! društva za dvorski okraj v Ljubljani«.; Pred lepim številom poslušalcev je pre-! davatelj najbolj poudarjal, vse tiste, kij si ne morejo sami pomagati in so vsled ! tega primoranl obrniti se na državo, da jim pomaga. Zato spadajo med male državljane državni uradniki, obrtniki in delavci, pa tudi mnogo trgovcev.
Ali naj ima mali državljan drugačno I stanovanje kakor milijonar? Prvo je, da j mora vsakdo imeti zdravo stanovanje. Najsrečnelšl je tisti, ki ima lastno hišo in prav ima angleški pregovor, ki pravi: «My house is my castle« (Moj dom je moj grad). Ideal in stremljenje vsakogar je, da Ima svoj lastni dom. Zahtevati moramo, da Ime] vsaka družina kolikor mogoče svoj lastni dom.
Prešli smo že od starega sistema zidanja v sklenjenih vrstah, kar je bilo v srednlem veku v svrho obrambe koristno ;n potrebno. Sedaj pa prevladuje stremljenje po odprtem in zdravem zidanju.
V okolici Ljubljane bi bila za tako zi-'danle najbolj pripravna gorenjska stran ia pa Ježica. Tam M se dale zgraditi cele kolonije enodružinskih hiš z vrtovi.
Govori ln piše se mnogo o gradbenem delu v Ljubljani. Ali to je vse premalo. Skrajno nezdrava, temna in vlažna stanovanja v starem mestu bijejo v obraz vsaki higijeni. Tam imajo svoje ognjišče najrazličnejše ta najhujše bolezni. Zato je nujna potreba, da se nezdrava stanovanja zamenijo z modernimi in zdravimi stanovanji. V Ljubljani je sedaj tretjina stanovanj, ki bi se jih iz zdravstvenih ozirov moralo črtati.
Kar se tiče zemljišč za stavbe, bi se moralo potom pomožnih zakonov prepovedati vsako Izkoriščevanje po lastnikih zemljišč. Prodajati bd se jih ne smelo za visoke milijone, temveč samo po cenah v razmerju z dohodki zemljišč, 5s bi na njih bil posejan kak pridelek.
Pri tem moram omeniti tudi hišne posestnike. So res nekateri, ki tudi spadajo med male državljane. So pa tudi hišni gospodarji, ki so si na lahek način pridobili velike hiše ln bi vsak četrt leta radi Imeli večje dohodke od njih. Proti 'akim pa se mora zaščititi najemnike, da ne bodo sredi Ljubljane postavljeni na cesto. Sklepati se bo moralo o tem, da se zaščiti najemnike tudi še potem, ko poteče rok sedanjega zakona o zaščiti najemnikov, ker do takrat gotovo Se ne bode dovolj stanovanj.
Najti pa je treba način, da se stanovanjsko bedo v korenini zatre. Sedanja Stanovanja so polna. Treba je zato mnogo Intenzivneje zidati; v prvi vrsti morajo zidati velepoajetja in država sama.
Nato je prečital gospod predavatelj resolucijo, v kateri so podane smernice, kako bi se moglo odpomoči stanovanjski bedi. Resolucija, ki je bila sprejeta po kratki debati, se glasi:
»Absolutni pristaši lastninskega pra-smatramo vendar, da se ne sme izvršiti prehod z vojnega gospodarstva v stanovanjskih razmerah preje, nego bo isto dovoljno pripravljeno. Razven tega naproša se strankino vodstvo, da prouči, jeli bi se ne dalo odpomoči stanovanjski bedi malega državljana zakonitim potem, in ga prosimo, da prouči sledeči zakonski načrti:
1.)	Vsako velepodjetje je dolžno skrbeti za higijenična stanovanja svojih delojemalcev;
2.)	Od teh stanovanj mora obstojati polovica v higijensko pravilnih rodbinskih hišah;
3.)	vsi najemojemalci imajo biti preskrbljeni S higijensko pravilnimi stanovanji po preteku 5 let. Napravo je sorazmerno po dobi razdeliti. Ako bi oblasti zapazile, da podjetje teh naprav ne izvrši, ima oblast pravico, na stroške velepodjetja najemojemalcem postaviti higiienska stanovanja;
4.)	nove stavbe se odplačujejo na tak način, da je delojemalec prisiljen plačevati na leto gotovo vsoto (anniteto), ka-
tera vsota pa ne sme presegat! ene šestine celokupnih njegovih dohodkov. Anuitete ne smejo trajati čez sto let;
5.) stavba postane takoj last dotlčne rodbine, ne sme se pa prodati ali obremeniti; annitete se smejo preje odplačati. Cena stavbe le fiksna in se naj določi po stanju valute od dneva, ko stopi ta zakon veljavo.
Opazka. Velepodjetje je podjetje, ki ima najmanje 30 uslužbencev. Državni monopoli se Istotako smatrajo velepod-jetjem. Državna uprava sama je istotako velepodjetje, vendar se bodo zanjo predpisali posebni zakoni (stanovanjske; zadruge za državne nastavljence, notra-nje posojilo ad hoc, annitete).«
Širimo zanimanje za mornarstvo
Pravijo, da je v starem veku nekoč vzkliknil filozof Plutarh: Navigare ne-cesse est, vlvere non. Ce je ie v starem veku, ko so bila pomorska prevozna
Izseljeniško vprašanje v Angliji
V dobi, ko v mnogih državah v Evropi; zmajujejo nad znatnim nazadovanjem, prebivalstva, ki ga je izkazalo ljudsko. štetje, imajo opraviti v Veliki Britaniji s popolnoma drugačnimi problemi. Pri nas premšljujemo, kako bi dobili Iz Amerike one stotlsoče naših izseljencev, ki se nahajajo po tovarnah in rudnikih Unije, ali j vsaj zajezil! nadaljnjo izseljevanje, v Angliji pa se trudijo, kako bi — pospešili izseljevanje Iz evropske domovine.
Seveda, položaj je v Angliji bistveno drugačen kakor pri nas in domala v vseh evropskih državah. Angleži se izseljujejo v velikobritanske dominione, v Kanado, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo, torej v dežele, ki so postale Angležu druga domovina, tudi v političnem ozlru. Ako se Anglež izseli v naštete filijalke evropske Anglije, je ostal v isti državi; še več, on ostane trdna, sveža vez, ki veže te dominione na evropsko centralo.
Zato so v Angliji vedno pospeševali izseljevanje v dominione, a danes še prav posebno. Treba pomisliti, da je Anglija močno preobljudena; cela evropska Velika Britanija z Irsko šteje 45 milijonov ljudi na 315.000 km5, to je tedaj nad 140 na kvadratni kilometer. Toda v pravi Angliji, brez Škotske in Irske, je gostota še mnogo večja, saj znaša nad 220 ljudi na kvadratni kilometer. Velikanska večina teh ljudi je zaposlenih v rudnikih, v prometnih napravah in zlasti v industriji. Razumljivo je tedaj, kako velika je kriza brezposelnosti pri taki pre-obljudenosti in razumljivo tudi, da so prišli v Londonu na misel, boriti se proti brezposelnosti — s pospeševanjem Izseljevanja.
Ako primerjamo stanje s predvojnimi razmerami, tedaj bi se moralo v vojnih letih 1914 do 1920 izseliti v dominione 2,100.000 ljudi. V resnici pa je med vojno izseljevanje toliko kot prenehalo in izselilo se je v imenovani dobi le 340.000 ljudi. Ako odštejemo še 750.000 padlih, preostane še vedno nad en milijon, ki bi se moral izseliti, da bi ostalo normalno razmerje; pri tem pa nismo priračunali rednega vsakoletnega previška 600.000 ljudi, ki ga izkazuje Britanija.
Takoj po zaključku svetovne vojne je Anglija začela pospeševati izseljevanje v dominione; bivšim vojakom, ki bi bili pripravljeni izseliti se, je poleg drugih olajšav oskrbela brezplačen prevoz v novo domovino. Razen tega so se premierji angleških dominionov dogovorili z londonsko vlado, da bodo skupno finansirali preseljevanje ln angleški parlament ima ravno sedaj v delu zakon, ki določa podrobneje to državno finansiranje.
Podčrtati pa je treba tudi ovire. Dominion! so po površini velikanske države, ki so skrajno redko poseljene; primanjkuje pa pred vsem kmetskega prebivalstva, to je takega, ki bi se naselilo na farmah in se posvetilo poljedelstvu in živinoreji. Mestnega prebivalstva imajo že sedaj dovolj in preveč, kar velja posebno o Avstraliji. Toda Anglija, kjer Je 90 % odrastllh zaposlenih v industriji, pa more dajati v prvi vrsti ravno materija! za mestne poklice.
Vsekakor je Anglija srečna, ko more premikati svoje ljudi z enega na drug konec sveta, vse po svoji državi. Tako nastajajo in se ohranjujejo veliki narodi.
v tuji službi, na vseh morjih ln v vseh Časih ponosno in častno vozili svojo zastavo. Koliko ponosnejše, častnejše se bo vila zastav« na brodih svobodne domovine!
Kakšnega pomena je morje in brodar-stvo za nas, nam najbolje dokazuje pri-
6redstva tako skromna, pripisoval celo filozof mornarenju tako velik pomen, kakšnega pomena mora potem biti mornarstvo in brodarstvo za naš vek s tako ogromnim svetovnim prometom in 3 tako razvitimi prometnimi sredstvi.
Kdor ni videl morja, ko je tako mirno in gladko, ga ni gledal, ko ga razburja nevidna sila, ta si ne more predstavljati veličastva morja. Morje pa ni samo' veličastno, ono donaša tudi veliko momarstvo_ koristi tistemu, ki ga ima m ga zna Izkoristiti.
Promet na morju ni navezan na ceste in tračnice, postaje in izogibališča, po morju vozi brodar neovirano na vse kraje in vse smeri po potrebi in po pravilih pomorske plovbe. Morje ni samo važen činitelj v gospodarskem in trgovinskem življenju kake države, ono tudi dviga njen ugled in njeno moč. Kot dokaz navajam" iz starega veka Feničane in Rimljane, iz srednjega veka Španijo, pozneje Nizozemsko, Francosko in Anglijo, iz naših časov pa Nemčijo in Združene države Amerike.
Naše morje je od Soče do Bojane. Veliki zavezniki so nas sicer oropali naše obale od Soče do Reke, se zajedli v dalmatinsko obrežje, ali ostalo nam je vseeno še nad 600 km najboljšega obrežja od Rečice do Bojane, ostali so nam najboljši pomorci, ki služijo v mornaricah vseh narodov celega sveta. Tudi tako okrnjena posest morja je ogromna glavnica v naših rokah in donašala nam bo obile obresti- če jo bomo znali izkoristiti. Koristi od morja pa bomo imeli le tedaj, kadar bo poznal ves naš narod pomen morja.
Kakšnega pomena, je to, če pozna ves narod pomen morja, vidimo najboljše iz primerov. Avstrija je imela v svoji lasti naše jugoslovansko morje. Ali Dunaj je
zadevanje Italije, da bi nas odrinila od morja. Vzela nam ni samo Trsta, odreka nam celo Reko, Eamo da bi ne mogli izkoristiti svojega vladajočega položaja na morju napram zaledju, vzela nam je Zadar. samo da bi lažje ovirala razvoj našega brodarstva. To prizadevanje Italije nam najbolj jasno govori o pomenu našega mornarstva. To prizadevanje Italije nas pa tudi priganja, da Širimo zanimanje med narodom za morje Fr. Zelenik.
O jadranski železnici
Sckclja Beograd Zveze jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov ie imela o priliki ponudbe »Fondation Company» naši vladi za zgradbo jadranske železnice posvetovanje o tem, kod naj teče ta železnica. Sekcija je vzela projekt gg. Londu-kov-Izedinova in I.vova v temeljito pro-učavanje in je sedaj sklenila, naši javnosti in vladi povedati svoje mnenje. Iz tozadevne rcsolucije posnemamo sledeče:
Temeljni principi, ki naj vodijo našo vlado pri izvedbi javnih del, naj bodo, da se brezpogojno skrbi za varstvo domačih delavskih sil in da se uporablja v čim največji meri domači materijal. Podelitvi koncesije za dela, ki so v splošnem narodnem interesu, se je treba po možnosti izogniti, ker predstavljajo koncesije za delodajalca najnepovoljnejšl način izvedbe dela.
Ostajajoči pri predlogu, ki ga je predložila sekcija Beograd lani na letni skupščini jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov v Ljubljani, smatramo, da je v prvi vrsti treba zgraditi železniške proge: 1.) Železniško progo, ki bi vezala Srbijo preko Črne gore z morskimi pristani-
Ijevalec pa jej reče: Evo, to je naš tretji spol!
Pred vojno je bila Angležinja zelo ponosna na svojo športno izobrazbo. Gospa Asquith pravi v svojih »Spominih, (ki so izšli nedavno tudi že v nemščini in ki so vzbudili na zapadu uprav senzacijo): aprav dobro Jezdim in sem si pri tem športu že zlomila ključnico, dve rebri, enkrat sem vrgla brado iz sklepa ln petkrat sem si pretresla pri padcu možgane... vkljub temu pa sem rodila pet zdravih otrok...« Angležinja polaga posebno važnost na to, da je vsekdar «fit», to je, da ima izvežbano vse svoje mišičevje, in da je zdrava in okretna. Ostati hoče vitka in gibka, zametuje pa vsako pretirano negovanje lepote, kakor se poslužuje tega negovanja skoraj vsaka Francozinja in večina »teh boljših« Du-aajčank ali Madžark. Angležinja Je zato v lice sveža, živahna, ln le, katera pretirava, je v lice preveč zarjavela ln porde-Sena, aH dobi ustrojeno, usnjato kožo v lice, ter prcccj gub, tako da ne izgleda posebno lepa v plcsr.i obleki. Toda te posledice pridejo le od pretiravanja, in vrhu lega vzgoji šport pri Angležinji občudovanja vredne, vsakemu moškemu sila simpatif.ne lastnosti. Večina Angležinj je korajžna, neustrašena, vztrajna, malo občutljiva za bolečino, nedostopna pretiranemu žalovanju, in večina kaže močno
voljo, ceni dano besedo, izkratka, Angležinje____toda ne primerjajmo, da se ne
zamerimo.
Vojna je nekoliko pokvarila tudi to »športno moralo«, ki je vsega posnemanja vredna. Od vseh strani se oglašajo glasovi, ki kličejo k iztreznenju in ki obžalujejo in žigosajo rastočo nemoralnost v Londonu in drugih velikih angleških mestih. Seveda se ne sme vse zapisati na konto «flappei»-jev. Rana sega globlje in je socialen pojav današnje dobe. Vsi stanovi so prizadeti. V Angliji ljudje niso »moralnejši« kot na kontinentu, toda bili so previdnejši, bolj so se držali stroge zunanjosti, znali so prikrivati. Kazali so trdno moralno disciplino. Ta takozvana ^viktorijanska morala« je pa od leta 1914. dalje že precej odstranjena. Anglija se je tudi v tem ozlru že zelo približala kontinentu In ni več tako osamljena, kakor prej, čeprav sedaj ni v boljši družbi. Izprememba pa dokazuje, kolike velike nravne vrednosti je gojenje športa v širokem obsegu in bavljenje s prirodo, pa tudi, da sam šport ne more uspešno omejevati propada, če nima idealističnega temelja in če pretirani materijalizem izpod-konava n ruši temelje človeške družbe.
F. Farga.
Zagreb-Ljubljana.
Obe progi naj se začneta Istočasno graditi in iz prvih sredstev, ki jih bo vlada določila za gradnjo novih železnic. Kar se tiče drugih železniških prog, Je neobhodno potrebno, da izdela prometno ministrstvo s pomočjo ekspertov načrt za splošno mrežo državnih železnic. Ta načrt se mora oziiati na položaj, ki Je nastal vsled našega narodnega ujedinjenja. Koncesija za zgradbo in eksploatacijo jadranske železnice, za katero sta se potegovala gg. Londukov-Izedinov In Lvov, ima toliko slabih strani, tako glede predloženih železniških tras in Izhoda na morje, kakor glede mnogih nedoločnih pogojev in škodljivih materijalnih obveznosti za našo državo, da se ne sme sprejeti. Zveza jugoslovanskih inženjerjev ]e mnenja, da je sicer sopomoč tujega kapitala za gospodarsko obnovo naše države neobhodno potrebna, vendar pa Je dolžnost naše vlade, čuvati ugled države pred navalom nesolidnih ponudb in pred pretirano eksploatacijo. Razpisi natečajev in iz njih sledeča tekma so najboljše mere, da se zavaruje država pred nesolidnim kapitalom in ravno takšnimi ponudbami.
šč! v Baru in Kotoru; 2.) železniško progo Bihač-Knin v svr-raXor birokrati ho vzpostavitve zveze med Splitom In na-niso znali pravihno centri morja, ^d je *vno —erzalno progo Beograd-imelo še to napako, da je bilo jugoslovansko. Zato eo premalo storili za naš Trst, našo Reko, naša dalmatinska pristanišča in brodarstvo. Tudi niso znali razširiti med nekdanjimi avstrijskimi nar rodi zanimanja in ponosa na morje in mornarico.
Cisto nasprotni primer nam je predvojna Nemčija. Nemčija je znala vcepiti nemškemu narodu zavest in prepričanje, da leži bodočnost Nemčije, nemškega naroda in nemškega gospodarstva na morju, Nemčija je znala pridobiti v3e sloje, ves nemški narod, za svojo mornarico in pomorsko politiko, zato je pa nemški narod toliko žrtvoval za svojo mornarico, njeno moč in njen razvoj na morju. Vsak Nemec, tudi najoddaljenejši od morja, je poznal pomen morja, zato je pa tudi vsak Nemec bil ponosen na nemško mornarico. V Nemčiji je vse budilo zanimanje naroda za morje. Vse je bilo na delu, vladni, industrijski, trgovski, obrtni in drugi krogi. Posluževali so se vseh mogočih pripomočkov in imeli so poln uspeh. Nemško brodarstvo in nemška mornarica se je naglo razvijala, Nemčija je gradila največje in najpopolnejše brodove, sodelovali so najboljši strokovnjaki in nemška tehnika je dosegla neverjetno višino. Kadar je zdrčal kak pomorski orjak Iz lesenih opor brodogradilišča na morsko gladino, je bilo to slavlje celega nemškega naroda, saj je prispeval po svojih močeh vsak Nemec. Sedaj, ko so zmagovalci uničili ali si razdelili nemško brodovje, so Nemci zopet začeli z vsemi močmi graditi novo brodovje. Bodimo prepričani, da bodo Nemci v kratkem zopet mogočni konkurent na morju.
Predočimo si stoletno prizadevanje Rusije, da bi si priborila prosto pot na morje. Žrtvovala je milijarde denarja in potoke krvi za tak prost dohod. Predočimo si prizadevanje posestrime Češkoslovaške ali Švice ali celo neznatne Avstrije, da bi si priborila svobodno porabo kakega pristanišča. Češko časopisje poudarja potrebo lastno mornarice!
Mi smo posestniki morja, smo na obrežju doma, pa se tako malo zanimamo za morje in brodarstvo. Odpravimo ta nedostatek, saj nas celo vsakdanje potrebe silijo, da si iščemo dohodkov od morja. Vsa naša inteligenca, ves naš narod, mora poznati pomen morja za naše gospodarstvo in za moč naše države. Morje mora igrati važno ulogo v naši gospodarski in politični vzgoji. 2e ljudska šola mora začeti vcepljati malim jugoslovanskim srcem ljubezen ne samo do domovine, ampak tudi do našega morja. Ze čitanke za ljudsko šolo morajo vsebovati primerno čtivo o morju in mornarstvu, sličice iz zgodovine našega brodarstva, saj imamo tudi tako zgodovino, ni slovenska, je hrvatska, ali zato vseeno naša. Peljite mladino v sušaško ali katero drugo cerkev ob morju, kjer boste našli razstavljene male brodiče, prve umotvore ročnega dela, katere so darovali Materi božji pomorščaki, ki so se rešili iz kake nevarnosti ali nesreče na morju. Predlanska razstava Radiše v Zagrebu je imela poseben pomorski oddelek, kjer smo videli navduševalne dokaze delovanja, razvoja in lepe preteklosti našega brodarstva, stare tradicije, dokaze in priznanja, da i bo naši iuzoslo" anski mornariL čeravno
Drobne vesti
= Enodneven čebelarski tečaj priredi dne 28. maja potovalni učitelj g. Juran-čič v Jareninl v gornji SolL Začetek ob 8. uri zjutraj.
= Vinogradniki mariborskega okraja se opozarjajo, da se vrši konstituira-joči občni zbor novega mariborskega okrajnega vinarskega društva v nedfiljo dne 28. maja ob 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Pasivno in aktivno rolilno pravico imajo samo člani. Vabljeni pa so tudi ostali vinogradniki, ki ie niso člani, da se občnega zbora udeleže, ker jim je dana prilika, da še pristopijo k društvu pred občnim zborom med 9. in 10. uro.
= Izvoz našeja sn-.Ija in saljarska razstava. V <5t. Jurju cb južni železnici se jo vršilo dne 18. maja zborovanje Sadjarskega društva za Slovenijo. Zborovanja se je udeležilo več sadjarskih strokovnjakov in so se storili važni sklepi glede predpriprav za izvoz sadja, ki obeta letos dobro letino. Sadje naj se izvaža pod znamko »slovensko sadje«. Sklenilo se je tnfli, da se v oktobra priredi velika sadjarska razstava.
= Informativni biro na carinarnicah. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani se je zaradi stalnih pritožb, da stranke ne dobijo na carinarnicah v Ljubljani in v Mariboru nikakih, oziroma nezadostne informacije ln pojasnila o raznih nejasnih carinskih naredbah, obrnila na generalno direkcijo carine v Beogradu s prošnjo, da naj bi ee pri glavnih carinarnicah I. reda v Ljubljani in v Mariboru odredil po en izvežban 'carinski uradnik, da bi brezplačno dajal uradno strankam carinske informacije, kakor je bilo to v srbskem carinskem zakonu predvideno za carinarnico v Beogradu. Zbornica je sedaj prejela od generalne direkcije carin v Beogradu obvestilo, da so se ukrenili vsi potrebni koraki, da ee tudi pri carinarnici v Ljubljani v najkrajšem času ustanovi carinski biro, ki bo po členu 51. carinskega zakona dajal na pismena vprašanja pojasnila o kakovosti blajra-
— Pooblaščene Banke ari edgfirttB^
valute. Generalni Inšpektorat ministr stva finano obvešča trgovsko in obrt niško zbornico v Ljubljani, da smejo pf členu 6 pogodbe, ki je bila sklenjen: med Narodno banko in bankami, ki so pooblaščene za arbitražo, one banke, si se bavijo stalno z izvozom, same pr sebi zasigurati valuto za izvoz. Ta pra vica pripade sledečim bankam: Iavozn* banka. Beograd; Francusko-trgovinsk-banka. Beograd: Engleško-trgovinsk" banka, Beograd; Podunav. trgov, ak< društvo. Beograd; Zemaljska banka- Be ograd: Prva hrvatska štedioniea- Za greb; Hrv.-slavonska zemalj. hipotek banka, Zagreb; Srpska banka. Zagret Hrvatska eskomptna banka. Zagreb; Ju goslovenska banka. Zagreb; Jadrans:.. banka, Ljubljana; Jugoslovanska Union banka (s Slavensko banko v Zagrebu". Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka. Ljubljana.
Angleška trgovina z Jugosla\ijo. Londonski »Ekonomist« prinaša zanir.\' ve podatke o trgovini Anglije z nasled stvenimi državami. Iz teh podatkov , predvsem razvidno, da se je anglešk; trgovina 6 Češkoslovaško, Avstrijo, J goslavijo in Madžarsko v letu 1921 zr.^-no povečala napram letu 1920. V,ot;i 8,285.291 funtov šterlingov v L 1920 Sf-je v letu 1921 povišala na 13,522-5? funtov šterlingov, torej za 63.2 odst. Je goslavija je leta 1921 izvozila v Anglijo za 759.542, a uvozila iz Anglije za vsoto 1.045.705 funtov šterlingov domačega an gleškega blaga ter za 27.336 funtov šterlingov inozemskega in kolonialnega blaga, skupaj torej za 1.073.041 funtov šterlingov. Iz omenjenih podatkov vid: mo. da pride naša trgovina z Anglijo po svoji velikosti takoj za Češkoslovaške in Avstrijo. Ce pa primerjamo posame-ne številke, ki so se dosegle v posame-nih četrtletjih 1921. vidimo, da je naša trgovina z Anglijo stalno padala. Dočim je uvoz angleških produktov v Jugosla vijo znašal v prvem četrtletju 512.479 funtov šterlingov. je znašal v zadnjem le 130.433 funtov šterlingov. Ravno tako je padal tudi naš izvoz v Anglijo, vendar ne v onem razmerju kot uvoz. Naš izvor v Anglijo je znašal v prvem četrtkt 'u 1921. leta 256.993, a v zadnjem letu 187.128 funtov Šterlingov. Glede gospo darskega razvoja in bodočnosti nasled-stvenih držav piše »Ekonomist«; Ak" ukinejo nasledstvene države svoje viso ke carinske tarife in reducirajo svoj* vojske na neobhodno potrebno stanje, si bodo kmalu ustvarili pogoji za gospodar ski napredek, in sicer v taki meri, kakor se pod Avtro-ogrsko ni nikdar zgr> dilo.
= Konkurz novosadSke žitne tvrdke.
Žitna tvrdka Brača Schreiber v Novem Sadu se nahaja v konkurzu. Aktive znašajo 7, a pasive 8 milijonov kron.
= Povišanje cen železu v Avstriji. 7-DuDaja poročajo: Cene železu v Avstriji =e povišajo sledeče: železo v palicah 3°0 000 Ka za tono (doslej 303.000 Ka . nosilci 315.000 Ka (doslej 298.000 Ka). Povišanja cen so usledila v zvezi s povijanjem cen tujih plačilnih sredstev. Dočim pa je narastel funt za okoli 40 od -totkov. marka za 35 odst. in čeSkoelov. krona za 30 odst., znaša zvišanje cen železu samo 10 odstotkov. Cene sirovega železa in polfabrikatov so ostale sploh nespremenjene. Povišanje cen zara di naraščania valut je bilo potrebno, ke' mora Alpinska montanska družba plače vati svoje dobave iž Nemčije in Češkoslovaške" v funtih, markah in češkoslovaških kronah.
= Visoka nemška carina na uvoz su hih če.špelj. Nemčija je b 1. majem znatno povišala carino na uvoz češpelj, in f. cer na češplje v vrečah na okoli 24<> mark za 100 kg, a na češplje v zabojih na okoli 300 mark za 100 kg. S tem bodo precej prizadeti naši izvozniki češpelj, ker je doslej Nemčija uvažala mm* o-o naših suhih češpelj. ' =■ Ameriška zunanja trgovina. Celokupna zunanja trgovina Zedinjenih držav je znašala v aprilu (v tisočih dolarjev uvoza 217.000, vključno 12.244 zlata 4800 srebra proti 258.000. vključno 33.48T' -lata in 6953 srebra v marcu; izvoz ;e znašal 321.000, od tega 1579 zlata m 5109 srebra proti 332.000, med tem 9K zlata in 5307 srebra v marcu.
= Dobava drv. Komanda Dravske d -vizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 30. maja ob 10. uri dopoldne y p: sarni intendanture Dravske divizijskr oblasti v Ljubljani, nadalje isti dan oh isti uri v pisarni komande vojnega okri ,.a v Celju in Mariboru ter pri Komand-mesta v Ptuju ustno licitacijo glede dobave drv za gamizije Ljubljana, Celje-Maribor in Ptuj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice Ljubljani na vpogled.
«= Oddaja postrvjega zaroda. Kmet:; ski oddelek Pokrajinske uprave za Slo venijo ima oddati še nekaj tisoč postrv Sega zaroda iz vališča na Bledu, ki se že° krmi in je sposoben za zaplojevanif ribjih voda. Cena 35 Din za 1000 kome dov. Društva 25 odst. popusta. Naročil se sprejemajo le do dne 1. junija 1922. Obenem se poživljajo dosedanji naroen: ki, da Čim preje prevzamejo naročeni za
rod.	. . .
= Dobava obleke, obutev tn posteljni
ne. Generalna direkcija posrednjih dav kov ministrstva za finance v Beograd'; razpisuje na dan 12. junija v svoji pisalni v Beogradu javno ofertalno licitacijo za dobavo obleke, čevljev in posteljnr. -za finančno kontrolo. Predmetni ogh- ; v pisarni trgovske in obrtniške zbori- -, v Liubljani na vpogled.
Hči papeža
— Lukreciia Borgia
(Dalje.)
; »Objemi rte sedaj, sin Btofr reM na to papeš, ko konča svečani Sn; »8e emkrat te pozdravljam kot izvoljenca svoje nad vse ljubljene hčere, moje Lu-krecije. Pozdravljam te, zet moj, od danes član naše rodbine! V popolnem sporazumu s tvojim vzvišenim stricem, kraljem napoljskim, se sklepa ta zveza. Naj donese obilen blagoslov obema rodbinama. Za svedoka kličem vse svetnike, ki sede okrog boga vsemogočnega!*
In oppež pri vi je Alfonsa k eebi. Potem položi mladenicevo roko v desnico, ki mu io proži lepa Lukrecija, blaženo smehljaje. Sladek drget prešine Alfonsa. Globoko se skloni in poljubi roko svoje neveste, eno, potem drugo, ona pa med tem na pol zapre svojo krasne oči . » ,
Skozi spuščene temiiosvilene trepalnice pa je zaznal: Ona se mora zadrže-ževati, da se mu tu pred vsem svetom ao vrže v naročje. In da ga ne jame poljubljati, kakor ga je poljubljala pred tremi dnevi pod staro oljko kraj kreme. Neizmerno blaženstvo napolnjuje njegova prsa.
<Sedaj pozdravi še svoje brate!* se oglasi zopet starčev glas, »moje einove, ki bodo odslej tvoji najbolji prijatelji. Evo mojega najstarejšega sina, Ivana, a-o?podarja in vojvodo Gandije, in mlajšega, Cezarja, kardinala svete cerkve.* Z naravno prisrčnostjo pristopi don Juan, objame Alfonsa, mu stisne roko: cRadujem se, da te smem nazvati bra-
Rravi vitez ril«
»Tudi jas 8e it	ttsateid
pozdravljam,* odgovon Alfonso. «Naj vlada med nami vedno zatrpuje bratsko, ki najbolj jamči za pravo prijateljstvo.*
Potem m> pojavi pred nJim krepka mlada pojava Cesarjeva. Mladi kardinal je bil odet * vijolično svilo, na glavi je nosil rdeč kardinalski klobuk z zlato vrvico, ograjen pa je bil, kar pravzaprav ni pristajalo njegovemu dostojanstvu, z baržunastim plaščem, ob-aitem s hermelinom.
»Kadar sklepajo krvni sorodniki zvezo * reče in objame Alfonsa, »niso potrebne besede in zagotavljanja. Po Lukreciji sva odslej iste krvi in istega plemena- Vojvoda bisellski. ti stopaš sedaj v isto rodbino, kakor je moja, in v rodbino, ki je vedno trdno delovala. Vsi za enega, eden za vse! Ve© veje drevesa dobivajo svojo moč iz ene korenine in enega stebla. Pozdravljam te, brat!*
Bile so tople beeede, vendar je Alfonso čutil, da prihajajo iz ledenega srca. Bile ec izgovorjene s hladnim glasom. V očeh, ki so ga gledale prijateljski, jo Alfonso našel sledove ne-odkritosti, nezaupanja, ali morda celo odkritega sovraštva? Pa morda so vara. Čemu naj bi ga Cezar mrzil? Čemu bi mu M neprijatelj, ko sta se sedaj prvio
videla?
Alfonso ni mogel dolgo razmišljati o tem vprašanju. Zopet zatrobijo fanfare in mu javijo, da se pričenja slavnostni banket kateremu hoče prisostvovati papež Aleksander z vsemi člani svoje rodbine.
V are&tf«a tfftevtiSz eo *> «f-|SterMf se'	Samaafl.
pravili najprej do stranske kapele Službo božjo je oeiehriral um Sveti Oče in je pošiljal i?kreoe molitve za dobrobit mladega para. Lukrecija in Alfonso eta stala za njim in se držala za roke, besede pa Se nista mogla doslej menjati nobene. Niti med sledečo gostijo ni mogel dobiti Alfonso od Lu-krecije nikakšnega pojasnila, kolikor je on tudi želel, da bi bil sam ž njo. Se vedno je njegovo srce sumilo. Ali sta ciganka Fandanga in Lukrecija res ena in ista oseba? Ali pa gre tu za ne-čuveno sličnoet? Za neko tajnost? Za višje sile?
Pa ne! Shčnosti, ki M bila tako popolna, na svetu ni! Saj spozna tresaj njenega glasu. To je isti glas, s katerim mu je Fandanga pred tremi dnevi rekla: Ljubim te!
Občutil je pritisk njene roke, in to je bila ista roka s katero ga je božala pred dnevi ciganka Fandanga. Sedaj je Alfonsu bilo jasno tudi njeno prerokovanje. Lukrecija je videla na njegovi roki prstan, spoznala ga je-, videla, da je 011 vojvoda Bizellski. To iu bila nerešljiva uganka in ciganka mu je iz-lahka rekla v lice. da je on Lukrecijin zaroeanec, ki ga pričakuje sam sveti oče . . .
Sijaj dvorane je dokazoval Alfonzu, kakšno bajno bogastvo morajo imeti Borgijevci. On. napoljski princ in kraljevski sin, še ni videl nikjer takše mize, tako bogato obložene, s toliko bogatega, zlatega, srebrnega in bisernega orodja, s tolikimi posodami iz žlahtnih kovin. Bazen tega ima vsak kos, ki se nahaja na mizi, svojo neprecenljivo zgodovinsko in umetniško vrednost. Po miri so pometane dišeče rože, med
__________Sbofrf
so svileni in bariunasti. naslonjači zlati. Za vsakim stolcem stojita dva papeževa slugi, da podvorita gospodi, ki so sedla. Dvorana sama ima sedem ogromnih oken in velikanski obokan svod, na katerem je naslikana zadnja večerja. Po stenah so druge slike, svatba kanaanska in gorska pridiga ter čudež z dvema ribama in petimi kruh i, ki nasitijo pet tisoč ljudL
Aleksander VI. je izredno dobre volje. Živahno se zabava kakor mladenič in posebno odlikuje svojega ljubšega sina Ivana, dona Juana, katerega vsak čas nagovarja. Seveda papež ne pozablja na Alfonsa. Aleksander VI. se s svojim zetom razgovarja o lepotah Napolja in hvali mesto, da je lepše od Rima Tudi omenja, da eo Napoljci vedno bili zvesti sinovi svete oerkvo. »Vkljub temu pa ne želim pustiti svoje hčerke Lukrecije v tujino,* pravi papež. »ampak bi jo hotel zadržati v svoji bližini. Zato boš že moral biti zadovoljen s tem, da bo v bodoče Rim tvoja domovina, dragi zert, čeprav te bo morda srce bolelo za tvojim lepim Napoljem. Toda. Lukrecija ima nalogo, da ti a svojo ljubeznijo napravi tudi novo domovino lepo in prijetno.*
»Vzvišeni coe,» odgovori Lukrecija mesto Alfonsa. »prava domovina je srce, ki ljubi. Takšno domovino najde Alfonso pri meni!*
In globoko upre svoj pogled v mladeniča.
»Vroče je v dvorani,* mn zažepeta. »Rada bi si ohladila vroč* Čelo v jutranjem hladu. Ali me hoče moj ljubljeni spremljati nekoliko po vTtu?*
Alfonso bi bil najraje pri pri« objeJ Lukrecijo iz hvaležnosti za ta njen predlog. Končno bo vendar sa*n S njo!
fcdčrečlja M dvigne in mn priSepeta! »Ostani še nekaj trenutkov tukaj, dj me ne spazijo. Glej, pri katerih vratil izginem. Najdeš me zopet na vznožji stopnic, ki so onstran onih vrat.*
Nato se oddal,ji od mize, ne da bi j« kdo zadrževal. Vsa pozornost se je bfli osredotočila okrog Cezarja, ki je du hovito zabaval svojo okolico. Kardinai je pripovedoval svojemu Svetemu Oče tu o strahovitem zločinu, ki se je b? predvčerajšnjem zgodil v židovskem delu mesta. Pred kočo nekega Žid* Abrahama se je našlo truplo krščao. skega dekleta. Najbrž gre za ume® ki so ga židje irvTŠfli v svoj versk< blaznosti, pasha je pred vratmi in zna? no je, da takrat počenjajo židje svoji zločine..,
Papež Aleksander namrS obrv* »Ubijalec ne sme pobegniti pred pra viSno kaznijo!* reče. »Upam, da eo gs takoj prijeli?*
»Baš to je čudno na celi stvari,* nadaljuje Cezar, »ubijalci so sicer dobro znani, vendar jih je kapitan Vaš! garde izpustil. Prišel je s stražo na lic« mesta, ker ga je ljudstvo klicalo, videj je trupflo in krivoe, nenadoma pa so se odprla znotraj vrata in na prag ji stopil neki neznani človek, visokega stasa, ogmjen v plašč, skrival je svoj« lice, stopil je h kapitanu, mu nekaj za-Šepetal. in strašni kapetan 66 je globoko priklonil pred neznancem ter se zadovoljil 6 tem, da je dal spraviti dekletovo truplo s pota Množico pa. k3 je v upravičenem razburjenju zahteval: kazen za Zide, je dal razgnati s bele bard&mi, in je vrhu tega postavil prec kočo še dva stražnika, da bi se njenim stanovalcem ne pripetilo po noči nič neprijetnega.*
(Dalje prih.)
v korist iugosSov. Matice dobavlja najugodneje tvrdka M. Žigon v Škof j i Loki.
Izurjene, preizkušene
livarje
(Fopmer)
iščemo za takojšnji nastop.
Vprašanja s prepisi izpričeval na: „BEZENICA", Ijsvaonica čelika I željeza — Osijek HI. 1553
in
1568
Prvovrsten vinograd
ob Ljutomeru, okrog 67 oralov, od teh 27 o.alov najfinejših trtnih nasadov, gosposka hiša, veliko gospodarsko poslopje, več vini-r*arn, stiskalnice, vse dobro ohranjeno se radi Kelitve dediščine proda. Wlener & Komp. Sraz, Jmsgferngasse 1 (1921 G.) 1579
Tiskovna zadrega v Ljnhljanl, Prešernova nI 54.
H. SienkMzevi romani v novem prevodu.

delo sprejema po najnižjih cenah
Anton Stiplovšek,
Ljubljana, Rožna ulica štev. 13. Sprejema naročila tudi na deželi.
Tratnike,
zapestnice, srajce, M batisi-bluze
kakor druge pralne obleke pere in svetlolika tovarna
Jos.Reich, Ljubljana
Sprejemališča: Selenburgova ulica if. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje,
Novo mesto.	803
Ko smo pred leti dobili sloveče Sienkiewiczeve romane v slovenskem prevodu, je vladalo za nje povsod veliko navdušenje, in še danes je po naših javnih knjižnicah živo popraševanje po njih. Zal, da so razen »Rodbine Polaneških" že vsi razprodani.
Malokateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske mase tako kakor Sienkiewicz. Njegovi historični romani so pravi evangelij nesebičnega patriotizma; tipi njegovih požrtvovalnih junakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dneh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narodi. Naša čitajoča javnost čuti živo potrebo, da dobi zopet Sienkiewiczeva dela v roke. ^
Tiskovna zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji in poda Sienkiewiczeve romane v novem prevedli prof. dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov.
Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim ljubiteljem prvovrstnega štiva, bo izdajala Sienkiewiezeve romane v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinarjev. Cena celotnemu romanu bo pozneje v kniigotržtvu višja. Začetek bo tvoril roman „Z ognjem in mečem". Sledil mu bo »Potop", nato „Gospod Volodijovski", »Križarji" m „Quo vadiš".
Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, ^da se takoj priglase potom dopisnice kot naročniki na Sienkiewiczev roman „Z ognjem in mečem". Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrago v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno.
Tiskovna zadruga v
Prešernova ulica 54.
Zahtevajte seznam vseh kaj!g Tiskovne zadruge. Knjige oddaja tudi na mesečne obroke.
ttaMl* do 20 btudl Dta. 3--, w»ktti Md.flnjlk 6 bwdl 1 C!«. - Traor»H •e'«'.
pr.mlSr.inv do SO btsodl 6 Dh... TMkth n«UI|«!lh S be«d! 2 Din. - Pl»4» «• »»prej. ILahko Uid! »
-=» znamtah.) N» rpraiinja t* cdgo»«*» K »ko t» Tpratan]« prtotmi »Mtnfci «» edeover.
Trije vajenol 1574
za mehanično obrt Be takoj sprejmejo v mehanični delavnici Franca Kristana, Ljub-; Ijana, Kolodvorska ulica 28.
I Akademik - Bas
i traii kakvu služba, ili kiji I fizični rad. Naslov pov6 npr.
»Jutra*.
1560
Služb*
' v špecerijski trgovini iSSe i trgovski pomočnik. Cenjene : Donudbe na upravo »Jutra*, Celje. 1569
Akvisiterjs,
i sposobnega, ki se spozna na j' tukajšnjem trgu, išče zname-I i nita italijanska tvrdka proti J
nudbe na upravo »Jutra* pod »Strokovnjak*. 1484

g
Rabljena pisalna miza,
amerikanskega sistema, »e kupi. Ponudbe z navedbo cen na A. Jelene, Tržič.
1378
Prodam 1515
50.000 komadov različnih Btarih vreč po nizki cent Ogleda Be lahko vsaki dan na licu mesta. Prešern, Cir-čide pri Kranju.
Morska trava 1427
za madraee v vsaki množini sa dobi najceneje pri Sever • & Komp, Ljubljana, Wol-fova ulica 12.
Fotograilfina aparata '
9X12. 18x18, zelo dobra, z vso pripravo, Eta zaradi se-1 litve* naprodaj. Peter Jurač,! Dolič, Misliuja. 1551 i
National reg. blagajna j
so proda. Vprašati je pod
Brano Išče 1573
v Ljubljani, sredi mesta (blizc pošte, če mogoč«), soliden gospod. Ponudbe pod »Hrana« na upravništvo »Jutra*.
»Blagajna*
poštni št. 91.
predal
am
ordinira redno vsak dan od 9. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne
na Sv. Petra cesti št. 5
II. nadstropje, desno. 1577
Dobro vpeljan trgovski zastopnik z najboljšimi referencami sprejme še eno
zastopstvo
solidne tvrdke za večje kraje Slovenije.
Cenjene ponudbe pod »Dolgoletni ffotnik" na upravništvo »Jutra*. 1521
Vsak dan
on
nasloviti: Trst, Casella postale 573*. 1499	dobro ohranjeno, pripravno za izlete, prodam. Naslov
Trgovski potnik se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na poštni predal št. 102, Ljubljana. 1533	pov6 uprava »Jutra*.
	Btara vrata s ključavnicami in okni se prod&do. Rimska cesta it. 2, pritličje, desno, lotil
Preddelavoa, 1535 mizarskega, izkušenega, se takoj sprejme. Stanovanje prosto, delo stalno. Proda se nova ročna tračna pila (Baadaage), oziroma se ista zamenja za železno, nadalje rabljena stružnica za^ les na pogon z nogami. Stolarna in strugama v Sodražici.	
	Proda s« 1562 eleg. novo dvojno posteljno pregrinjalo (batist s saten-podl.) ter nekaj drugih novih stvari. Poizvč se: Breg 2/11., desno, druga vrata.
	Naprodaj po ugrvdni ceni: 10 m* desk, 8 m* tramovja, tri vrste okna in vrata, vse od barake, dalje različno ključavničarsko in mizarsko orodje, transmisija, kopelj za ponikljanje, gonilno kolo in več drugih predmetov. Poizvč se pri Stanislavu Po-nikvarju in pri lastniku Franc Kristanu, mehanična delavnica, Ljubljana, Kolodvorska nliea 28. 1564
Žagarski strokovnjak, ! z višjo prakso, izurjen v re- ; zanju in vodstva,razrezavanju trdega in mehkega lesa, ki bi mogel tudi lehko zastopati tvrdko pri prevzemanju in predavanju robe, postavljanju žag in strojev, išče primerno samostojno mesto upravitelja ali poslovodje. Cenjene po-	
Pouk
v francoščini in angleščini daje teoretično in praktično izkušena učiteljica. Poizvd e« osebno od 10. do 11. ure do-poldne in od 67,. do 8. nre popoldne pismeno na nasloT Mine Luri, Šiška, Planinska cesta 185). 1572
Kapitalisti!
Prodajo te prostosledi n premog na zelo ugodnih krajih z znamenjem premoga. Vsebina okoli 800 oralov. Naslov na upravništvo »Jutra* pod »Premog*. 157G
Za takoj se 126«
proti visokim obrestim 700C do 10.000 Din. Kapital za porabo trgovine na prometnem industrijskem kraju, zasiguran v blagu in pohištvu. Nazajplačljivo po dogovoru. Cenjene ponudbe n? upravništvo »Jutra* po ■ »Kapital*. 1571
Tovarna
144-
ra lesene izdelke (galanterija) se kupi. Ponndbe na upra--uištvo »Jutra*. Celje.
na vrtu restavracije Ferline P. Košak (pred Mestnim domom).
Ob praznikih in nedeljah tudi dopoldne.	1583
Jadranska montanska družba
Brzojavi: »Mon.ana«.	d. Z O. Z.	T.leton It. 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
. vse vrste kovin, rudnin ln ksmlkallj ter vse ladn-
Prodaia in kupuje »trijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužlnarsko
na debelo: ,mp0rt. la *em^8k0 strok0, EKsport.
V sredini mesta., išoe velepodjetje.
Ponudbe pod šifro »Velepodjetje 333" na anonfino družbo ALOMA CQMPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
1M5
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. g — inesriraj v „Jutru" s
Meblovano stanovanje
od I, 2 ali 3 sob, išče ravnatelj s soprogo. Ponudbe pod šifro »Elegantno stanovanje 27" na anoneno družbo ALOMA COMPANV, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
1514
najboljši in najcenejši
pisalni stroj.
Zastopstvo in zaloga: Ivan G-ajšek,
papirna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
Domače vesti
*	Zdravstveno stanje princezinje Elizabete je i>o najnovejših poročilih malo ugodnejše. V torek zvečer se je vršilo posvetovanje zdravnikov, na katerem je bilo ugotovljeno, da je zaznamovati v stanju bolnice znaten preokret na bolje. Romunska kraljeva ivojica se vrno radi tega v Četrtek v Bukarešto. Potovala bosta s križarko v Konstanco in nato z železnico v Bukarešto.
*	Cerkveni dostojanstveniki na kra-!?evi poroki. Izmed cerkvenih dostojanstvenikov, ki se udeleže kraljeve ooroke, 60 se dosedaj priglasili: dja-i-rovski nadškof dr. Aksamovič, za-iTebški nadškof dr. Bauer, križevski -kof dr. Narady in sanjski škof dr. Marušič.
*	Originalen poročni dar. Zveza go-atilničarskih zadrug Hrvatske in Slavonije pripravlja originalen poročni rlar Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandru. Zveza je dala napraviti tri velike <-mske sode s skupno vsebino 4000 litrov. Vsi sodi so izdelani iz odbrane hrastovine; pročelje sodov je okrašeno s hrvatskimi narodnim omamenti Na vsakem sodu je vrezana prva kitica srbske, hrvatske in slovenske himne, na sredi pa bogato izrezljana kraljevska krona z inicijali »A. M.». Vsi trije sodi bodo napolnjeni z najboljšo starino. Ta poročni dar je danes v Za-trrehu razstavljen na ogled občinstvu.
Jugoslovansko - češkoslovaško bratstvo. Češkoslovaško - jugosJovan t-.ka lisa je "20. in 21. t. m. priredila veliko slavnost v Olomucu. Slavnosti so s* udeležili naš praški poslanik doktor Bogtunil Vošnjak, književnik doktor Lujo Vojnovič ter ž temine jugoslovanske in češkoslovaške ugledne osebe. Pri sprejemu so se vršile prisrčne manifestacije, katerih se je udeležila cela garnizona, zastopniki obla-t!i in mnogo tisoč meščanov.
*	Slovanski narodi pred in po vojni. Pred svetovno vojno so imeli od -lovanskih narodov samo Rusi, J3ol-aari in Srbi svoje sam o? tal ne države. Cehi, Slovaki, Poljaki, Slovenci, Er-vati, Ukrajinci in Lužički Srbi pa F0 -/iveli pod jarmom tujih drŽav. Danes imajo vsi slovanski narodi svoje narodne države, samo Lužički Srbi, najmanjši slovanski rod, bivajo še pod nemško državo. Po svetovni vojni je bilo osvobojenih 23 in pol milijona Slovanov izpod tujega jarma. Pred svetovno vojno je bilo le 80% Slovanov svobodnih, sedaj pa biva 96% Slovanov v svojih narodnih državah. Pod tujim jarmom žive torej le še
to je okoli 5V2milij. Slovanov. V lastni domovini živi sedaj od Rusov in Ukrajincev 92%, Jugoslovanov
1,	poitarji (poštarice) Ivo Jamnik od pošte Selnica ob Dravi k pošti Rogatec, Mirko Grošelj od pošta Maribor 2 k pošti Ljubljana 1, Ana Job od pošte Maribor 1 k pošti Ormož, Marija Rovis od pošte Ormož k pošti Metlika. Terezija Lesjak od pošt« Ljubljana 7 k pošti Ljubljana 1 in Hilda Kavs od pošte Bled 1 k pošti Kranj, privremeni poštarji (poštarice) Anica Maetnak od pošte Oplotnica k pošti Celje, Srečko Staut od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana
2,	Ivan Novak od pošte Jesenice na Gorenjskem, Gabrijel Debevc od pošte Maribor 1, Janko Dekleva od pošte Maribor 1 in Ignac Kislinger od pošte Celje v področje poštnega ravnateljstva Veliki Bečkerek, Miroslav Belina od pošte Maribor 2 k pošti Ljubljana 1.
•	Smrtna kosa. Pretekli četrtek je umrl v Ljubljani Ivan Strehovec, učitelj v p. Rojen v Tujnicah nad Kamnikom je služboval Strehovec tekom štiridesetih let na Vrhniki, v Moravčah, Studenem, na Vrabčah, v Vremah, na Ostrožnem Brdu, t Nadanjem Selu, pri Sv. Gregorju in v Adlošičih, kjer je bil pred desetimi leti upokojen. Naj v miru počiva!
•	Pogreb pokojne gospe JoslpineVld-marjeve, roj. Jusič se vrši v petek dne 26. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Ljubljani, Pred Škofijo 19, na pokopališče k sv. Križu.
*	Volitve občinskega odbora v Zagorju ob SavL Ker so dobili komunisti pri občinskih volitvah lani relativno večino v občinskem odboru v občini Zagorje, bi se morale po noveliranem občinskem volilnem redu vršiti sedaj volitve celotnega novega občinskega odbora. V zmislu novih določb zakona dobi pri teh volitvah občina namesto 24 kakor lani, 25 odbornikov. Zakon je bil objavljen v »Službenih Nov!nah» že 18. marca in v našem »Uradnem listu* 1. aprila. Toda okraino glavarstvo v Litiji je odredilo v občini Zagorje ne volitve celotnega novega občinskega odbora, ampak samo dopolnilne volitve za 11 mest, ki so jih bili dobili komunisti. Za nedeljo dne 28. maja so bile že odrejene volitve; kandidatske liste je glavarstvo potrdilo in vrnilo in so že objavljene. — Da je mogoča taka nemarnost okrajnega glavarstva in tako eklatantno nepoznanje in nevpo?tevanje zakona, je naravnost nerazumljivo. Pa še opozorjen je bil funkcionar okrajnega glavarstva, da ni vse v redu. Vodstvo demokratske stranke je zaznalo za ta čudni slučaj in je na merodajnem mestu interveniralo. Obljubljeno je, da bodo volitve v nedeljo dne 28. maja še pravočasno preklicane in »e bodo vršile popolnoma v zmislu zakona volitve vsega novega občinskega odbora. Okrajno glavarstvo v Litiji pa bo menda treba poslati ša v šolo, da se nauči Citati zakone.
*	Posojila mestne občine ljubljanske. Pokrajinska uprava za Slovenijo je mestni občini ljubljanski dovolila, da pri mestni hranilnici v Ljubljani najame naslednja posojila: za zgradbo dveh star novanjskih hiš 10,000.000 kron, za razširjenje mestnih ubožnih naprav 5,000.000 kron, za nabavo motorne avtomobilne brizgalne in trenskega avtomobila vsoto 1,500.000 kron. za mestno zastavljalnico 1,500.000 kron in za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu za leto 1921 m 1922 pa 4.000.000 kron.
*	Zakon o samoupravi v oblastih in srezih izide v posebni knjižici še ta teden pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Knjižica je za vsakega volilca neobhodno potrebna.
•	Dramska sekcija akad. društva »Jadran« v Ljubljani, je priredila sinoči v Dijaškem domu (bivša areua Narodnega doma) lepo uspelo predstavo Cankarje-
mfla. Nasilen očem se bo ta »voj (Orjaški čin zagovarjal pred sodiščem.
tn 38.000 kron letne najemsfoe. — Nova kavarna g. Valjaka v mestnem parku bo otvorjena dne 8. junija.
• Koči na Golici ee otvorita danes	r---------
dne 23 mala. in sta preskrbljeni z vsem na nedeljo pričakala In napadla vzorna Srebam Golica nudi zaradi krasne četa kakih 10 Orlov fante iz Križa in
t Josip K<»ar 72 J o Din. Kmrfska tet&n*
j banka 200 Din. Savinjska posojilnica
D3%, Bolgarov 75%, ter* Poljakov S7%. Od vseh Slovanov je torej svobodnih največ Jugoslovanov, a po svetovni vojni je bilo od vseh narodov osvobojenih največ Slovanov.
*	Srednje šole v naših južnih krajih. V Srbiji je 56 državnih in 5 za-'- -bnih gimnazij ter 2 realki Učencev
i	a učenk na teh šolah je 29.915. V Črni crori ie 11 gimnazij ter 4140 včeneev in učenk. V Banatu, Bački in Bara nji 12 gimnazij in 1 realka s 7191
ii	Senci' in učenkami.
*	Seliaki narodni učitelji. »Glas Medjimurja i Zagorja* javlja, da je v vasi Živkovec. kjer ni ljudske šole, učil mladino s prav dobrim uspehom kmet Franjo Novak. Ravnotako je v vasi Krištanovec seljak Štefan Fanžol prostovoljno vršil službo narodnega učitelja, ter naučil mladino gladko pisati in brati. Šolski nadzornik je pregledal ti cfve narodni šoli in izvesti]" vlado o lej>em napredku. Oba kmetska narodna učitelja sta prejela
nagrado v znesku 6770 K. Res vrla i ^^ «Pohuišania v dolini šentflorijan-narodnjaka.	maril)orsk občin.|ski*. Obisk je bil dober uspeh popoln,
skesa svrta tov torek, dne 30. maja Pitava je bila za diletante skoz in
ob 19. uri z običajnim dnevnim re-
U°*1' Dobitek 600.000 dinarjev izžreban Pri žrebanju državne razredne Interiifi ki se je vršilo v torek po pol
jOl.en.re,	, , j.v.-.^i. con a m
bila za diletante skoz in skoz 73dovoljiva.
* Prepovedani časoplsL Minister notranjih del je zabranil pošiljati in širiti v naši državi sledeče liste: »Filatli Ma-gvarorszag*, ki izhaja v Budimpešti,
!'men^š?4G96 zadela dobitek 600.000 j <Libre Serbie*, ki izhaja v Ženevi, »Slovarjev. Srečka je bila prodana v Za- bodno Riječ*, ki izhajajo v Amenki t™.. ^oSnArpiSprrs, milijonarja
CTebu. Ime najnovejšega milijonarja
še ni znano.
* Odlikovanje. Gospod Ivan Lapajne npokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem in zaslužen delavec na zadruž-
«Zajedničer>, ki izhaja v Pitsburgu in »Danico Hrvatsko*, ki izhaja v Newyor-ku, to pa z razloga, ker pišejo omenjeni listi proti interesom naše države. * Iz naših vinskih goric. Iz štajerskih
,-. «*]Ti Lil z^iciutic"	- wv — ------------—	o	»	^
nem polju, ie odlikovan z redom Sv. Sa- ' vinorodnih goric kakor tudi z Dolenj-v» petega' razreda.	i5kejra prihajajo poročila, da je pomla-
• iToremembe v poštni službi Preme- dansko vinogradniško delo opravljeno;
Ščeni so: kontrolor Davorin Radej od •oošte Maribor 1 v področje poštnega ravnateljstva Split, kontrolor Hubert .furkovič od pošte Gornja Radgona k posti Maribor 2, poštarica Antonija Za-sorjan od pošte Cerknica k pošti Ljubljana L poštarica m. razr. Josipina Te ply od pošte Velika Loka k pošti Kranj, poštarja Ivan Kambič od pošte Vinica pri Črnomlju k pošti Metlika in Drago Avser od pošte Železniki k pošti Rakek, poštarji (poštarice) Anton Babič od poke Stari trg pri Črnomlju k pošti Bohinjska Bistrica, Peter Cerar od pošte Ljubljana 2 k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, Franjo Albrecht od pošte Ljubljana 1 in Anton Mak od pošte Ljubljana 2 v področje poštnega ravnateljstva Veliki Bečkerek, Leo Helmich od pošte Mežice k pošti Cerknica, Marija Porenta od pošte Maribor k pošti Ormož, Zinka Vrančič od pošte Metlika k pošti Novo mesto, Angela Meze od pošte Pesnica k pošti Gorenji Logatec, Janko Floriančič od cošto Bled 2 k pošti Bled
sedanje toplo vreme pa je povzročilo da trta krasno poganja. Nastavek je prav obilen. Vinska trta je letos v primeri z normalnim letom za 14 dni zadaj, kar se pa pri ugodnem vremenu prav lahko popravi.
•	Ali je Logatec v Jugoslaviji? Prejeli siuo: Ako se pogleda na dopise okrajne sodnije v Logatcu, naslovljene na Windischgraetza, bi skoraj začel dvomiti. da je ta sodnija tudi SHS, kajti Windischgraetza naslovlja še vedno »kneza*. Ali ni6ta znana tej sodniji, katera je v prvi vrsti pozvana, da ščiti zakone, ustavo in nje 4 člen?
•	Za porotno zasedanje, ki prične 18. junija v Mariboru, je pripravljenih dosedaj 18 razprav, med njimi 10 zaradi umora.
•	Obrtne vesti Iz Maribora. Gospod Gjuro Valj: k v Mariboru je svojo kavarno »Centrai* oddal v najem gospodu Streharju, lastniku kavarne »Promenadam. Najemnina za dobo petih let znaša nad noldrug nuliion kron odkunnine
flore, lahkega dostopa in divnega raz-gleda planincem največ užitka. Golica je brez snega, pot je suha; flora sega že skoro do prve koče. Po informacijah na pristojnem mestu, so dobile obmejne čete navodila, da dovole planincem dostop na planine ob obmejni črti, proti izkaznici »Slovenskega planinskega društva*.
*	Svarilo glede ponarejenih lir. Generalni inšpektorat ministrstva ta finance razglaša, da se v naši državi razpeča-vajo jako dobro uspeli falzifikati italijanskih lir. Zato se prebivalstvu priporoča, naj ne kupuje in ne sprejema italijanskih lir od neznanih oseb.
*	D okla de učiteljem v Julijski Krajini Kljub prizadevanju jugoslovanskih in italijanskih primorskih poslancev ln tudi osrednjega urada za nove pokrajine se rimsko zakladno ministrstvo še vedno upira temu, da bi se podelila učiteljem v novih pokrajinah doklada po 500 lir, ki jo uživajo učitelji v starih pokrajinah. Dosegli so le toliko, da se to vprašanje sedaj vnovič pretresa v računskem oddelku zakladnega ministrstva.
*	Zdravstveno stanje v LJubljani V
dobi od 14. do 20. maja se je v mestni i občini ljubljanski narodilo 28 otrok, ! umrlo pa je 14 moških in 19 žensk, skupaj torej 83 oseb in sicer 8 za jetiko, 4 za rakom, 8 za pljučnico, 2 za zastrup-ljenjem rane, po 1 ta trebušnim legar-jem in srčno hibo, 18 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov in 1 vsled slučajne smrtne poškodbe. Ena oseba je obolela na trahomu. Drugih slučajev nalezljivih bolezni ni bilo.
*	Zatiranje nalezljivih bolezni po šolah. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 52 »Pravilnik ta zatiranje nalezljivih bolezni po šolah*.
*	Smrtna nezgoda. Delavčeva žena Cecilija Hustič je bila te dni, ker je imela nujno opravilo, izročila ta kratek čas svojega sedem mesecev starega otroka v varstvo petletni Anici Puhovi, kateri je pa padel otrok ii naročja tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in je čet par-minut umrl.
*	Smrtna nesreča vsled neprevidnosti Janez Jerič, 261etni dninar iz Zdcnske vasi, je tekel za vozom. Ko je dohitel voz in hotel skočiti nanj. se je po neprevidnosti zaletel v vozno lestvo s tako silo, da si je predrl trebuh. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, vendar pa je kljub zdravniški pomoči podlegel težki poškodbi
*	Avtomobilska nesreča v mariborski okolicL Včeraj zvečer Je vozil v smeri Radgone proti Mariboru avtomobil zdrar vilišča Slatina-Radenci, ki je bil otovorjen z zaboji radenske vode. Z avtomobilom se je peljalo tudi 10 potnikov. Blizu železniškega viadukta pri pesniškem dvoru je avto zavozil v cestni jarek, se prevrnil in pokopal pod seboj potnike. Dvema potnikoma so bile pri nesreči na-lomljene noge, ostali pa so bili več ali manj poškodovani. Oba težko ranjena je rešilni oddelek prepeljal takoj v mariborsko bolnico, ostali pa so dobili prvo pomoč na kraju nesreče. Avtomobil sam je močno poškodovan in leži še vedno v iarku.
*	Mati treh otrok skočila v Savo. V
Savo je skočila nedavno ter utonila vdova Marija Bončar iz Sneberjev, ker je imela razmerje z nekim fantom, a ji je pri spovedi misijonar ukazal, da mora zapustiti fanta, ker sicer ne dobi odveze. Vdova je zapustila svoje tri otroke ter šla v smrt. Njeno truplo se pri Ribčah potegnili iz vode.
*	Milijonska goljufija v Zagrebu. Kakor smo nedavno poročali, je izvršil uradnik zagrebškega poštnega čekovnega urada, Vojko Mikoli, v škodo omenjenega urada goljufijo za znesek v vsoti 2,300.000 dinarjev ter je pred napovedano škontracijo pobegnil preko meje v Avstrijo. Mikoli, za katerim je bila izdana tiralica, je bil predvčerajšnjem v Celovcu aretiran ter bo izročen našim oblastem. Kakor poročajo, je kupil Mikoli krasno vilo v celovški okolici, kjer se je nameraval stalno nastaniti, seveda pod napačnim imenom.
*	Svojo ljubico je vrgel v vodo. Orožniki v Vevčah so aretirali in izročili sodišču Andreja Aliča iz Sostrega. ker je vrgel v Ljubljanico svoio ljubico Marijo Gašperšič, ki je bila v blagoslovljenem stanju. Dekle se je prijelo mostu in klicalo na pomoč. Dva soseda sta prihitela na pomoč ter Gašperšičevo rešila gotove smrti.
*	Beg poštnega uradnika. Miloš Ma-tid, poštni uradnik v Beogradu, je zapustil 13. maja svoje službeno mesto ter odpotoval baje v Ljubljano. Poneveril je večjo vsoto.
*	Ukradeni piščanci za orlovski kroj. ^Kmetijski list* poroča, da je neka Zofija Kranjc na Loškem vrhu v Slov. Goricah ukradla svoji sosedi piščance. Pri zaslišanju se je zagovarjala, da nI s tem storila nič hudega, ker si je t izkupičkom nameravala nabaviti orlovski kroj---
• Neverjetna surovost. Posestnik Ivan M., ki se je pred par leti priženil na Črnuče pri Ljubljani, je pretekli petek osemletni hčerki svoje žene ukazal, naj mu osnaži čevlje. Ker se mu čevlji niso ?deli dovolj svetli, je zgrabil deklico in j jo z vso silo treščil dvakrat na tla, ta- j ko da se ji je nosa, nod kolenom prelo-
Podgorij pri Kamniku i noži in krepelj-cl Posledica dva na smrt pobita. Preiskava v teku. Vsa čast gospodu kapla-
nu! Boj, ki ga je napovedal, gre je. Omeniti moramo, da je bil namenjen Sokolom v Mostah.
v k lasna pad
Objave
• Orli in nož Poročajo nam: V Mo- j 2alcu 50 Din in HranUno in posojilni <=wh pri Komendi je v noči od sobote društvo v Ptuju 100 Din. Tukajšnji od--	delek ministrstva za trgovino in indu-
strijo ie poslal za slepe vojake delno zapuščino Din 60.80 pokojne gospe Amalije Fuchsove. Znesek se ie na željo po-kojnlce izplačal slepim vojakom invalid dom.
•	Kanai ob .Miklošičevi ulici. Gias^r sklepa ljubljanskega občinskega sveta -e podaljša kanal na Miklošičevi cesti do Ceste na Južno železnico (v dolžini c* 140 m). Stavbeni odsek občinskega sveta je v svoji zadnji seji sklenit, da s? razpis ponovi. Podjetniki, ki reflektirajr na to delo, naj predlože ponudbe, v kolih je treba navesti enotne cene in skupne vsote, zapečatene do opoldne dne 1 junija 1922. mestnemu svabnemu uradu. Vsa pojasnila daje mestni stavbr urad ob uradnih urah.
•	Koncert v hotela Tivoli v četric dne 25. maja od 16. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vek. D o 1 n i č a r.
•	Izgubila se je v Ljubljani ročna dar ska torbica z večjo vsoto d«iarja in d:;. giml listinami na potu od deželne vlade, po BleivelsovI cesti do Spodnje šisk*. Dotična oseba, ki je torbico našla, jc znana in se jo opozarja, če noče ime" neljubih posledic, da odda najdena ■ upravi »Jutra*.
*	Za dom kralfice Marije. Odbor podružnice Slovenskega rdečega križa v Kranju je v svoji seji dne 19. maja dovolil za »Dom kraljice Marije* znesek
2000 kron.
*	Izleti v škofjeloško pogorje se ravno sedaj najbolj priporočajo, ker ie vožnja do izhodišča Škofje Loke aH Kranja razmeroma cena ter nudijo lzprehodl in potovanja po dobro markiranih potih In divnim razgledom po celi Gorenjski izreden užitek. Priporočljive so povsem sledeče ture: 1.) Izhodišče Skofja Loka kolodvor: po markrani pot! skozi Virma-že na Crngrob in Planico odtod na Sv. Jošt in Sv. Mohor s sestopom v selško dolino. 2.) Izhodišče postaja Sv. Jošt: k Sv. Joštu, odtod na Sv. Mohor aH pa čez Planico v Škofjo Loko. 3.) Izhodišče: postala Kranj odtod mimo Smartna pod Sv. Joštom na Javornik s sestopom na Bukovščico pri Selcih. 4.) Izhodišče Pod-nart: k slapu Nemiljščice po dolini Ne-mlljščice na Nemilje čez Prevalo v Selca. 5.) Izhodišče postajica Otoče: odtod na Dobravo, od tam po novo markirani poti mimo Brezovice na Jamnik in v Selca. — Opozarjamo planince, da se vrši v Selcih v nedeljo dne 28. t. m. ob!
OGROMEN METEOR.
Pri Ashburg Pasku v državi New>»r«e' je padel v morje ogromen meteor, ki povzročil silno eksplozijo, po kateri se dvignile goste, tadušljive pare. Vsled zračnega pritiska so popokale vse šip«! v bližini obale. Neki znani dunajski zve zdoslovec je izjavil, da je padec tak"
»io. . ------- . -----------------; velikega meteorja izredna redkost. Po-
4. popoldne v vseh prostorih Tavčarjeve doben 8iujaj se je enkrat že dogodil v gostilne veselica v prid planinski koč! j ^gj-jj.;, >-ekoč so na ozemlju, ki r.i na Ratitovcu, ki jo zgradi selška f>°- ^ vulkansko, odkrili jamo, slično vulkan-družnica. Renomirana Tavčarjeva gostil-. skemu žreiu. Nikdo ni mogel raztolms-na bo gotovo postregla vsem planincem čit- kako ^ bi j^^io to frelo, kajti
z izborno jedjo in pijačo ter je pričako- . ^—---------------:
vati prave ljudske veselice.
Gozdni piknik priredi Gospodarsko
njegov karakter niti približno ni oago varjal ostalemu terenu. Šele po dolgem času se je ugotovilo, da to žrelo ni nič'
KJUiUlti 1/in.iun.	-----------ov ju —C" --■ - — -----
napredno društvo za šentjakobski okraj | drugega kakor kraj, kjer je padel ogro « „<w-ui;n ?s maia v idiličnem, senčna- mm meteor, ki ie na nra vil tako nenz
v nedeljo 28. maja v idiličnem, senčna tem Regalijevcm gaju pod utrdbami starega ljubljanskega gradu. Piknik traja
men meteor, ki je napravil tako nenavadno veliko in globoko jamo. Tudi v Braziliji je bil svoječasno najden velik
rega ijui>ijau3i\c£a	. ........	luu^uij* ^ un
od devete zjutraj do osmih zvečer. Pek- , meteor, ki je padel na zemljo najbrž li se bodo jancl, peli bodo pevci, videli j pred več tisoč leti. Od meteorjev, ki bomo komične prizore in narodne igre, so pa<jii na zemljo v zadnjih stoletjih, šentjakobske gospe in gospodične bodo j je največji oni, ki ie padel 12. marca postregle z izborno kapljico in jestvina- jggg, v Mlivu Bjurbble na Finskem. Ta mi po zmerni ceni, igrala bo tudi ljud- meteor je bil 820 kg težak. Redkejše pa ska murtka. Zabava je priprosta, nepri- <jaj0 M zemljo železni meteorji Tak sil j ena ln namenjena vsem, ki hočejo ; meteor je pa(iei 26. maja 1751. pri Hra-
---------.. i—i	' ščini na Hrvatskem, par let pozneje ps
v Braziliji, ki je bil 2250 kg težak.
par ur preživeti v lepi naravi.
*	Jugoslovansko akad. društvo «Triglav* v Zagrebu priredi vsoboto, dne 27. maja v klubovi sobi hotela »Royal», zabavni večer na katerega najuljudnejše vabi vse starejšlne.
*	*Splošno žensko društvo* vabi svoje članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba svoje mnogoletne odbornice, marljive ln vsekdar požrtvovalne, gospe Jos. Vidmarjeve. Pogreb bo v petek 26. t m. ob 17. z hiše Pred Škofijo 19.
*	Deveto javno predavanje g. Zvoni-mirja Bernota. glavnega urednika »Na-preja*: Fevdalizem. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Sobota, 27. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* y Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna.
*	Javno brezplačno cepljenje zoper koze se bo v Ljubljani vršilo v zmislu tozadevnega magistratnega razglasa od 26. maja 1922. dalje. Več na lepakih.
*	Za zgradbo zavoda za slepe so darovali: Družina Rutar 50 Din, nadučitelj
Poslano'

gospodu Otonu Wndischgratz
Haasbe:^
Nedavno ste me precej neolikano napadli na javni cesti, češ, da Vas niserr pozdravil. —- Ne mislite, da imate ko bivši avstrijski polkovnik pred seboi svojega rekruta, za katerega je bil pozdra\ obvezen. Vedite, da smo sedaj v svoboč ni in demokratični Jugoslaviji, kier n več tlačanov in tudi ne »knezov* s sta rim veličanstvom. Jugoslovanska sodnii" me pa tudi menda ne bo obsodila, ke* Vas nisem pozdravil.
S primernim spoštovanierr Milan Omahen Mokrče - Dolenjsko.
* Za vsebino tega poslanega je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakon.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*
Ljublana, 24 maja 1922.
Vremensko poročilo
Ljnbljaua 306 m nad morje«
Kraj opazovanja
Ljubljana .
Ljubljana . Ljubljani . Zagreb . . Beograd . Dunaj i . Praga . . inomost, .
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
7652
761-8 764 3 760-2
762-0 764-7
766-3
Zračna
temperatura
146
283 21 2 19 0 15 0 160
110
Veter
sev. Tih. jug. vth. brezvetra jug. rzb. breivetra
brezvetra
Oblačno 0—10
jasno več obL
u
jasno deL obL jasno
jasno
Padavine
mm
V Ljubljani barometer višji, ternper. visoka. Soicce vzhaja ob 4-16, zahaja ob 19-39
Naročite takoj
Ljubljanski Zvon
za leto 1922.
Pod novim uredništvom pesnika Fr. Albrechta bo nori letnik jako zanimiv in mnogovrsten. Sodelovali bodo najboljši naši leposlovni pisatelji, tudi tisti, ki se zadnja leta niso več oglašali.
Naročnina za celo leto znaša 60 dinarjev in sa pošilja na
Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica.
68
MOmSDCV RUSlCt
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
Zvezani vojak molči, grizoŠ svoje ustnice, njegov p6gJe'd roma od moža do moža. izgubljajoč se nekje v daljini.
«Da se vrneš domov ?» prične drugi stražar. «Pa kaj bi se vrnil, brate? Ce bi se nam tam dobro godilo, bi se vrnili mi vsi in ne bi tako strašno trpeli. Kaj meniš, da bi ves narod bežal od kraja sreče in dobrote. Slabo je tam, Ie veruj mi. Misliš seveda, oni bi te pustili, da ostaneš doma pn svojih otrocih in jih braniš? E, brate v tuje dežele bi te vodili in lrugje bi moral služiti. Tujci bi ti ne dali zdravil niti kruha, Solnega bi te pustili brez tolažbe. Ne vedel bi, za koga pogineš, Bog zna, kje bi te zagrebli. Toda tukaj je naše, težko je, toda naše je.»
Zvezni vojak molči in ne spremlja pogovorov. On dobro ve da bo nocoi, ko bo vse mirno zaspalo, ali jutri zjutraj zarana peljan tja daleč v šumo in šest pušk mu poseje svoja zrna v prsi. Sporočeno ran je že, in kar mu njegovi prijatelji pripovedujejo, ne velja več njemu, ker njega ni več. Njegovo oko bega in se ne ustavlja na predmetih, umirajočih v zenici. Duša se je preselila iz teleza. Razstala sta se misel in telo. Njegovo meso je ujeto ln zvezano, obsojeno po zakonu m sili. Misel pa je svobodna odplula daleč. Tja preko Koponika plove, kjer se je zbrala poleg toplega ognja deca pred majko, ki jim pripoveduje in pripoveduje, jih tolaži z lepimi, zanosnimi pripovedkami. da jih uspava in bi jih iz sanj ne dramila krvava burja, ki je zavela v njihovo selo in so jo otroci gledali na lastne oči. On je med njimi. Dojenčka dviguje s svojimi moč-1 tiimi rokami visoko nad glavo in smejočega se spušča na tla. Otroci posedejo po njegovih kolenih, obsujejo ga z množico j vprašanj, s sladkim detinskim glasom ga prosijo, naj jih nikdar j več ne zapusti.
Tam med svojimi otročiči preživlja svojo poslednjo noč.
Odšel sem od ognja, da se ne krečam z nesrečnikovim pogledom in sklenil sem poiskati zase in svojo družino prenočišča. Nekdo mi pripoveduje, da bi spodaj v, .vasi mogoče še našel prenočišče v turški hiši, katere veža je potisnjena daleč v. polje in je ljudje najbrže še niso zapazili.
Odšli smo in spravili smo se na varno.
Narednik, Beograjčan, je privlekel celo kopico drv, zapalil ogenj in mi smo si pričeli kuhati večerjo. Ogreli smo se, za-vžili toplo večerjo in rešili dežja pod to široko turško streho.
Pozno v noči stopi med nas gospa y črnem, ki sem jo danes ze srečal na cesti, kjer je spremljala z materinskim pogledom nnifa štiridesettisoč mučenikov, odhajajočih mimo nas v smrt. Že davno prej je vstajalo v meni pobožno spoštovanje do te osebe, ki je od dneva do dneva naraščalo. Vselej se mi je
z3et& Sa ta tospa ne potuje tafcor nri, temveč nas spremita, da bi zbrala v svoji duši vse naše bolesti, vse naše solze. Kakor višje bitje je vstala sedaj sredi noči pred menoj, oblečena v črno, baž kakor gospa iz srednjeveških romanov, ki potuje med razvalinami po zapuščenih hramih. Nehote ji odstopim prostor poleg ognja, nakar mi odgovori s tihim, uda-nlm pogledom in sede poleg nas. Bal sem se celo, da je ne vznemirim.
Dež je lil neprestano in nočna tSina je zavladala tudi med nami. Tu in tam se čuje prežvekovanje živine, ječanje človeka, ki pod vlažno odejo ne more uspavati svojih trudnih kostL Od daleč s ceste vre enakomerno mrmranje množice, sem ln tja vrisk in krik izgubljenih, iščočih svojo druščino. Voda buči in daleč nekje v noči cvili pes.
Poleg našega ognja so že vsi pospall, ta naslonjen na zid, drugi v dve gubi, tretji zopet kakor more. Samo ona še bedi. Tudi jaz nisem zaspal: pred menoj vstaja strašna slika nesrečnika, kateremu upihne Jutri zjutraj šest pušk življenje.
Da nidem tem puškam, sem sklenil vznemiriti gospo, vso zatopljeno v svoje misli.
«V1 potujete sami?» jo vprašam obzirno.
«Sama», ml odgovori in težko vzdihne.
Zdelo se ml Je, da sem zastavil zelo neredno vprašanje in sem sam kriv, da se pogovor najbrže ne razvije. Toda naenkrat jo polijejo solze in potem je po dolgem molku nadaljevala:
»Ne potujem sama, s svojo bolestjo potujem, ki ie moj naj-vernejši spremljevalec.^
»Nisem vas hotel žaliti, gospa.»
«Oh, le žalite, želim si tega, nočem, da bi zaspala bolesti
meni, neprestano jih dražim, da se izmučim tem bo!j.»
•Gospa, vsi nosimo te bolesti s seboj.«
»Vem, vem,» odgovarja ona s sočustvom in nadaljuje: i »Če želite, vam povem svojo povest. Vseeno je, ali pripovedujem komu drugemu, ali sama sebf. Čas si preganjam ' z njimi, kakor sem sc prej zabavala s svojimi -otroci. Nihče mi ne more vzeti teh bolesti; tako so postale moja last. i
«Rad poslušam, gospa, če vas le preveč ne muči pripovedovanje.«
«0 silno me muči, toda ta muka je edina, ki me Se ohranja pri življenju.*
Mnogo, mnogo mi je pripovedovala gospa. Sedaj tiho, sedaj razburjeno, gladko so ji tekle besede, le sem in tja ji je zastal glas v grlu in strepetal kakor struna. Zdelo se mi je, da govori kot knjiga. Včasih so se odprla pred menoj v tej knjigi mesta, katera bi želel ohraniti in zapisati. Vendar ne znam ponoviti njenih besedi, ker jih je večkrat prekinila z vzdihi in solzami. Po svoje jih moram oživeti, a potrudil se bom, da ne skazim celotnega njenega vtisa, ki je težko obsenčil mojo dušo.
Beograd.
Ogenj je ngašal, noč ie z mirom navdajala prirodo ln izmučene duše. Vse spi in v tej tišini teko besede črno oblečene gospe kakor potoček, ki tu pa tam vzdihne.
»Lep dan je bil. Poslednja lepa nedelja, ker se je že v ponedeljek pričelo nebo oblačiti in je potem ves teden deževalo. V soboto sem pozabila obiskati pokopališče, da prižgem sveča za žive in mrtve. Čeprav je sijalo solnce, Beograd ni bil vesel, ko sem prišla na ulico. Preplašeni obrazi so begali po njej in v cerkvi je kakih šest duš iskreno molilo. Zdelo se mi je, da tudi duhovniki pojejo svoje pesmi z drhtečim glasom, kakor pesmi ob slovesu. Bog zna, ali se mi je samo tako zdelo, ali so resnično čutili.
Starega znanca svojega pokojnega moža sem srečala, ko sem stopila iz cerkve. Čudno me pogleda in nisem ga še ogovorila, ko prične sam od sebe.
»Gospa, zakaj ne bežite iz Beograda? Težko bo z majhnim otrokom, kadar pride čas. Vsak trenutek lahko prične napad. Ne verujem, da pade Beograd, toda verjetno je, da ga ne bodo branlii. Kaj, ko bi odSIi v Mladenovac?«
•Sorodnike imam v Arandjelovcu.»
»Glejte, tja pojdite! Še vedno se lahko povrnete.*
Ko sva se razšla, sem mnogo razmišljala. Res, težko bi bilo zapustiti dom, toda vseeno je bolje, da se umaknem. Komaj dve leti je dete staro, ni še dobro shodilo, pa kam bom z njim, če res kaj pride. Hotela sera se posvetovati še s kom drugim in sklenila sem, aa v tekočem tednu odidem.
Dopoldne sem odšla k svoji znanki, da slišim, kaj misli ooa. Brezskrbno me je potolažila.
«E, nekoliko bodo bombardirali, pa kal, umaknemo se z otroci v klet, kakor sem se lansko leto. Bolje je, kakor se potikati okrog v tem s'abem vremenu.«
»Pa če prekoračijo?«
»Ne bodo«, mi odvrne samozavestno. »Se včeraj zjutraj sem se razgovarjala s svojim svakom, višjim oficirjem, ki trdi da hočejo Nemci prekoračiti pri Moravi in pred Beogradom samo manevrirati.«
Potolažena sem se vrnila domov, čeprav nisem Bog vč ka zvedela. Toda malo časa je trajal ta mir. Kmalu pridrvi k meni ista gospa. »Slišite«, pravi.
»Kaj?«
»Streljajo.«	..
Na dvorišču, kamor smo stopile, sO pila odprta že vsa okna. Ženske in otroci so poslušali Od Ostružnice je prihajale grmenje topov. Vse popoldne smo poslušali v skrbeh. V dragem in tretjem nadstropju so dobro razločili šrapnele od granat, mi spodaj smo samo poslušali neprijetno bobnenje.
Strašno nemirna je bila ta noč. Oči nisem mogla zatisniti pritisnila sem dete na prsi, vso noč molila k Begu m premišljevala zdaj to zdaj ono.
(Dalje prihodnjič.)
EUiTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINT". Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta šteY. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133.
Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.
HBMBH
ing. ilr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni Inhner ln mestni stavbenik
Ljubljana, Gradišča 13,
Stavbna p od}« tj e ia tehniški pisarna za betonske, ždezo-betonske in redno zgradbe, arhiiektaio ter vsakovrstni
acke zgradbe. 211
lirrfrttr,
1537 |
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega ^ekrat še sitnosti F ^kusite eufaa. sTustriranim katalogom trrdke H. Suttner (letnik Henrl MaJxe) v lalnbljanl it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobra ure, Specij&lne znamka »1KO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne are zapestn« ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drago zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Skarja, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezoe, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigaie in denarnice kupite dobro in ceno pri trrdki:
H. SUTTNER (imetnik Kenri Maire) v Ljubljani št. 8.
IL i i
Izplačilo dl^idende
n
L j
ii
H i
^■■■■■»■■BgsaMBB—aaa»BB«B«aBS«BM»a»BPBMgB8affiB»B; LJUBIJAN^Karloj^ka^cesta 4,
g ^ priporoča otroike vozičke in dvoko-lesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila.	1472
Prodajalna: Stari trg 28. mmmm
£81
e 1
t
sm ~
IMtestoaJL ti»g S
se dobe še po jako nizki ceni:
moške obleke........od 160 Din napre
Raglani...........od 250 Din napre
moške hlače.........od 80 Din napre
damski plašči........od 150 Din napre
damski kostumi.......od 180 Din napre
damske modne obleke . . . . od 200 Dm napre
damska krila....... • od 60 Din napre
in bluze..............od 30 Dm napre
877
Spomladne novosti vedno v zalogi.
JliUlbmuj j ln rokavio pri tvrdKl
A. & ]E. Skatsei»ne
Ljubljana, JKeatnl trg 10.
sprejme
potnika.
i i Ozira se le na prvovrstne moči; pred- j _- S1 nost ima isti, ki je že potoval v stroki, j
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBn^^BS j ^SiZ^
\ ! plače itd. pod „1. junij" na uprav-1
'1	ništvo „Jatra'".	1539!
Občni zbor, ki se je vršil 18. t. m., je sklenil, da se za poslovno leto 1921.
o/
10 iew is^i.
izplača 10% dividenda.
Opozarjamo gg. delničarje, da se izplačujejo te dividende
od 1. luniia f* f-
pri blagajni centrale v Ljubljani, podružnice v Maribora, Djakovu, Somboru, Sarajeva, Splitu, Sibeniku, ekspoziture na Bledu, Svecpce zanatlijeke banke v Zagrebu in njene podružnice v Karlovcu in Gospodarske banke, d. d. v Novem Sadu.
Na celoletne kupone št. 1 do 20.000 so izplača dividenda
na vsako delnico, na polletne kupone št. 20.001 do 60.000 dividenda
na vsako delnico. Kupone delnic, ki so v depotu pri našem zavodu, detaširamo sami in vpišemo odpadajoči znesek lastniku v dobro.
Ljubljana, dne 19. maja 1922.
1567	Upravni svet.
AVTOMOBILI

Glavno zastopstvo:
0.2I12EK, Ljubljana, Sodna uL 11
Osebni avtomobili od 4 cilindrskega 6/15 H. P. do I2cilin-drskega 60 H. P. — Tovorni avtomobili od I do 5 ton.
Najcenejši* v nakupu. - Najštedljivejši v obratu.
' ?e!. Sna. 451.	1512
Transjngo li Dobavila

ZAGREB, Mažuraničev trg 3 Telefon broj 27—60 Brzojari: Transjuflo
Filijala : Beograd, Reljma ul. 2. Ispostave : Osijek, Široka nlica 8, Subotica kod Piukovič
i drog i Skopi je -
traverze, željeio, eksere vapno, cement, gips, ftrstiku, cirot, daske i sav gradjevni materiial	^