IZ DELOVANJA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE
Odgovora na delegatski vprašanji!
Spričo aktualnosti objavljamo oba odgovora v celoti!
Delegat zbora občin SML tovariš Lu-dvik Golob z odgovorom na delegatsko vprašanje, ki ga je delegacija krajevne skupnosti Golo-Zapotok za zbor kra-jevnih skupnosti Vič-Rudnik posredo-vala zboru občin SML ni bil zadovo-Ijen, zato daje IS SML v zvezi s postav-Ijenim delegatskim vprašanjem nasled-njo dopolnitev že posredovanega odgo-vora in svoje stališče:
1. »Izvršni svet SML je že doslej aktivno koordiniral oblikovanje in ure-sničevanje razvojnih usmeritev na ob-močju mesta Ljubljane, podpiral soli-darnost za razvoj posameznih območij in dejavnosti na območju Ijubljanskih občin in spodbujal ter usklajeval napo-re za zmanjševanje razlik v razvitostj posameznih območij-ter v dostopnosti družbenih dobrin vsem delavcem, de-lovnim ljudem in občanom ljubljanskih občin.
2. Med temeljnimi razvojnimi cilji in kriteriji v dogovoru o temeljih družbe-nega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 je tudi obveznost za izena-čevanje družbenoekonomskih in drugih pogojev za življenje in delo vseh delov-nih ljudi in občanov v KS, občinah in mestu kot celoti. Izhajajoč iz teh usme-ritev je predvideno na področju druž-benih dejavnosti pospešeno izenačeva-nje dostopnosti dobrin in storitev druž-bepih dejavnosti na osnovah solidarne-ga in vzajemnega združevanja sredstev ter diferencirane porabe sredstev po posameznih občinah, seveda ob upošte-vanju realnih materialnih možnosti.
V okviru teh usmeritev je že zdaj dana možnost za dajanje konkretnih pobud za solidarnost in ukrepe za ra-zvoj manj razvitih dejavnosti in obmo-čij v ljubljanskih občinah. Pri tem bi . morala biti nosilec konkretne pobude v okviru mesta Ljubljane posamezna ob-čina v imenu določene samoupravne organizacije ali skupnost; v pistnu, ki ga navaja   delegatsko   vprašanje,   je   to
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
3.  Glede na postavljeno delegatsko vprašanje  predlagamo,  da  Skupščina mesta  Ljubljane sprejme pobudo za preučitev sistema solidarnosti in ukre-pov za razvoj manj razvitih območij na območju  ljubljanskih  občin.  Na  teh izhodiščih naj da tudi konkretne usme-ritve, kako, v kakšni meri in v katere namene ta sistem solidarnosti in ukre-pov vključiti v srednjeročne družbene plane   občin   in   mesta   za   obdobje 1981-1985.
Na osnovi tako postavljenih izhodišč bodo postavljeni kriteriji in izdelan prednostni vrstni red reševanja proble-mov, manj razvitih območij oziroma krajevnih skupnosti v Ljubljani, ker imamo poleg KS Golo-Zapotok v Ljubljani vrsto krajevnih skupnosti, ki imajo nerešene podobne ali večje pro-bleme. Na tej podlagi pa bodo nato ugotovljene konkretne možnosti in ukrepi za zagotovitev rekonstrukcije ter asfaltiranje ceste Ig-Golo-Rob in izgradnjo trgovine na Golem.
Na podlagi stališč in izhodišč, ki jih bo v zvezi s tem vprašanjem sprejela Skupščina mesta Ljubljane, pa bo IS SML v letu 1981 pripravil analizo o možnosti in okvirih za oblikovanje si-stqma solidarnosti in ukrepov za razvoj manj razvitih območij in dejavnosti na območju ljubljanskih oačin, izhajajoč pri tem tudi iz usmeritev za nadaljnji razvoj in delovanje komunalnega siste-ma v Ljubljani.
4.  Izvršni  svet  predlaga Skupščini mesta Ljubljane in njeni statutarno-pravni komisiji, da ta vprašanja razreši tudi ob pripravi šprememb in dopolni-tev statuta, ker po sedanjem statutu Skupščina   mesta   Ljubljane   in   njen Izvršni svet nimata pristojnosti za reše-vanje takšnih vprašanj.
»Pred pričetkom letošnje turistične se-zone je bil na odseku Dolgi most-križi-
šče pri Gorjancu na Tržaški cesti, na-pravljen še en vozni pas v smeri proti Vrhniki. Zaradi izgradnje tega voznega pasu je bila uporabljena makadamska površina, namenjena pešcem in kole-sarjem, predvsem pa otrokom na poti v šolo in iz šole (Vsi otroci te krajevne skupnosti, ki ni locirana v krajevni skupnosti).
Delegacija sprašuje pristojne uprav-ne organe, kako in kdaj bodo razrešili probleme pešcev na tem cestnem odse-ku, kjer je njihovo življenje stalno ogroženo, drugih poti, zaradi gradnje zahbdne obvoznice, ne smejo uporab-Ijati?«
V letošnjem letu je bilo že več se-stankov o ureditvi peš prometa ob Tr-žaški cesti med Dolgim mostom in Gor-jancem. Na zadnjem sestanku dne 24. 12. 1980, ki so se ga udeležili predstav-niki KS Kozarje. RSNZ, RSC, Repu-bliškega prometnega inšpektorata, Cestnega podjetja Ljubljana, SO Ljub-ljana Vič-Rudnik in Komiteja za pro-met in zveze, so bili soglasno sprejeti sklepi o ureditvi peš in kolesarskega prometa ob Tržaški cesti, in sicer:
1.   RSC je zagotovil, da bodo banki-ne ob Tržaški cesti od Dolgega mostu do Gorjanca razširjene in vzdrževane v minimalni širini  1,0 m s tem, da na objektih ostane obstoječa širina cesti-šča. Dela bodo opravljena takoj.
2.  SO Ljubljana Vič-Rudnik bo s sodelovanjem SKIS Vič-Rudnik in KS Kozarje začela s pripravo projektne dokumentacije   in   izvedbe   peš   poti izven nivoja Tržaške ceste. Peš pot mo-ra biti zgrajena pred pričetkom turistič-ne sezone 1981.
O poteku izvajanja posameznih za-dolžitev bo Komite za promet in zveze pripravil do marca 1981 poročilo Izvrš-nemu svetu SML.