ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printirg of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiialelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in ixven Amerike
VOL. xxxvm.—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 16, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 219
Zadnje vesti
Koliko bo najvišja temperatu-^ ^nes popoldne proti večeru morejo točno javiti. Postav-^ se okrog 30 stopinj, najnižja okrog 20 stopinj. Ponoči ob pol-®oči je bilo 63 stopinj.
Noč je bila burna, šele nekaj ""I'ut po eni uri je vremenska postaja javila, da je nevarnost i^da za Cleveland prešla. Ne-j nastopov tornada je bilo v ^padnem delu Ohio ob meji tadiane.
Več nastopov tornada je bilo ^ ameriškem severozapadu. "fnado je zahteval celo smrt-žrtve.
Danes bo dopoldne deževalo, ^ bo najbrže predhodnik snega, pa snežink. Od zapada se proti Ohiju zelo mrzli • ki bo v Ohio danes ponoči pa vsaj jutri.
^^Wsednik Eisenhower skuša ®ti spor med Egiptom in Iz način, da Zdriiže-^i^ve z vso svojo vojaško gospodarsko močjo garanti-JO meje obeh držav, če obe dr-, ^ te meje same pristanite Prenehati z boji.
Državni tajnik John Foster
j ki se vrača iz ženeve, bo jji? ^ Ameriki prvo pot, to je k ђЈ ®howerju v Gettysburg, da Žej poroča o razgovorih v
položaj v Argentini je po da-®iih poročilih ta, da do sploš-stavke ni bilo prišlo. So pa stavke. Vlada je sploš stavkovno gibanje zatrla г j.^Pom oborožene sile in s , ®4o. Eno poročilo pravi, da V&r . ^ dala aretirati čez 300 unijskih delavcev, vla-pa priznava, da jih je ^ aretirati 146.
Francoska zgornja zbornica, jg naslov "Svet republike," temu, da bi se vršile vo-^ ^'''anciji že meseca decem-ђ1 ■ ta sidep zgornje zbor-je predsednik Edgar Faure Kovoril, da bi sam pristal na volitev, ki pa se mo-vsaj v januarju leta
'ov	včeraj otvorila
Ve ^ ^ ®®2ona. Niso pa bile nirt-živali, marveč tudi lov-ђђј^Ј® so mrtvi, ne da bi bili Sfc *	od njih je zadela
lil	ravno ko je bil ustre-
V fazana. To je bil lovec Otto k Hubbarda.
Yorku ћпајо krimi-Uji ® senzacijo, ko so našli dve Ženski mrtvi in to v Jack-j{^ Heights, ni pa bilo ne zna-, nasilja niti sicer ni ključa
ftilart	preiskavo. Ena od
W se imela poročiti to
jjjl^evelandski relif je bil znižan.
je bilo čr-
Hfu spiska, družinam na re-^ določena najvišja podpo-bft' ,^^*^^nek občinski blagajni
^I^^^,000.
PSVSKi
ZBOR JADRAN
poda
jesenski koncert
^ iiedeljo, 20. nov.
^ SLOV. DEL. DOMU, WATERLOO RD.
ob 4. uri pop.
. ^ABAVA in ples po programu
KONFERENCA V ŽENEVI, KI JE TRAJALA TRI TEDNE- KONČANA
ŽENEVA, 16. novembra—Konferenca štirih zunanjih ministrov se je danes zaključila. Sovjetski zunanji minister je stavil svoj zadnji predlog, da naj se formalno izreče, da so se seje le odgodile, k prihodnji seji pa se bo povabila tudi komunistična Kitajska. Trije zapadni zunanji ministri so ta predlog odklonili. Zunanji ministri se vračajo domov v svoje države.
Ameriški državni tajnik John
Foster Dulles bo tekom jutrišnjega dneva, v četrtek, že v Ameriki. Prva njegova pot bo k predsedniku Eisenhowerju v Gettysburg, da mu poda poročilo o poteku konference v Ženevi.
Vračajo se praznih rok
Značilna je bila izjava ameriškega državnega tajnika, da naj se nerešena mednarodna vprašanja odkažejo v rešitev rednim diplomatom. Pogajanja naj se vršijo med poklicnimi diplomati posameznih poslaništev, ne bo pa potrebne posebne konference štirih zunanjih ministrov. Vendar pa je splošno prepričanje, da je dosežen moralno-politični uspeh, kakor je bil takrat, ko so se sestaU v isti Ženevi vrhovi štirih držav in se je začelo govoriti o "duhu Ženeve." Ta uspeh je bil v tem, da se je konferenca sploh vršila.
Nerešeno je ostalo vprašanje bodoče zedinjene Nemčije in kako naj do nje pride- Zapad je zahteval, da naj Nemci s svo-bwJnimi volitvami sami odločijo, kakšno obliko vladanja hočejo imeti. Molotov je bil jasen, da bi na tako zedinjeno Nemčije pristal le v slučaju, če bo taka, kakor je današnja vzhodna Nemčija, to je pod sovjetsko socialističnim vplivom.
Štirje zunanji ministri so razpravljali o skupni evropski varnosti. Vse, kar je predlagal zapad, je Molotov odbil. Gla vna ponudba Zapada je bila v tem, da priskoči Sovjetski zvezi vojaško na pomoč, če bi jo Nemčija napadla. Molotov je videl evropsko varnost v tem, da si jo garantirajo Evropejci sami. Ameriški in angleški vpliv iz Evrope naj izgine.
V vprašanju kontrole nad oboroževanjem in splošni razorožitvi je bil dosežsn sporazum, ki pomeni neuspeh. Dogovorili so se, da naj se s tem vprašanjem bavijo Združeni narodi, ki imajo itak posebni pododbor ravno za razorožitev.
Dulles propagandist
Ko je šlo za svobodnejšo izmenjavo blaga, za svobodno izmenjavo poročil, z drugimi besedami, za svobodo tiska, svobodo potovanja iz ene države v drugo, je imel državni tajnik Dulles zadnji propagandni govor, v katerem je Sovjetski zve zi očital, da ne dopušča svobodnih informacij, da ne dovoljuje svobodnega turizma in to kljub temu, da je v zadnjem času Sovjetska zveza na zunaj pokazala spremembo svoje taktike. Sovjetski sistem izvaja še vedno absolutno kontrolo nad tiskom in poročili Sovjetske zveze, enako nad radijem in potovanji tujcev, ki pridejo v Sovjetsko zvezo. To je nevarno za mir.
Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov mu je kratko odvrnil, da misli zapadni svet svojo svobodo na dejansko vojno propagando, na tako svobodo, ki bi spodkopavala sovjetski režim.
Adlai Stevenson kandidira za predsednika
Snoči je v Chicagu Adlai Stevenson javil, da bo v letu 1956 demokratski predsedniški kandidat. Stevenson je v kratkem razvil svoj program, obenem pa začel s propagando.
Odmev njegovega sklepa je bil tak, kakor ga je bilo pričakovati. če bi oe bil odločil, da ne kandidira, bi bilo splošno razočaranje. Averell Harriman je v New Yorku dal ta komentar, da bp kandidatura Stevensona ogromnega pomena. Senator Kefauver se je izrazil, da bo Adlai dober kandidat, ni pa zaprl
vrat svoje lastne kandidature.
1
V demokratskih krogih je omeniti še en dogodek, ki je politično važen. Bivši državni tajnik Dean Acheson je izdal danes knjigo z naslovom kako kot demokrat gleda na stranko. Knjiga se peča z demokratsko in republikansko stranko in je bila takoj, ko je izšla, predmet vseh mogočih političnih komentarjev.
ТЦШ
TANASIJA AROZOVIČ
Včeraj zjutraj je preminil v Euclid-Glenville bolnišnici Ta-nasija Arozovič, rodom Srb, stanujoč na 15007 Thames Ave. Doma je bil iz sela Borci v Slavoniji, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Bil je član društva Bratska sloga št. 15 SNF. V starem kraju zapušča sestro Mrs. Stepanovec. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Save na E. 36 St. in nato na rusko pokopališče sv. Teodoši-ja.
FRANCES FUS
Po štirimesečni bolezni je preminila na svojemu domu Б^гап-ces Flis, rojena Romih, preje ■poročena Skufca, stanujoča na 18532 Riverdale Ave. Stara je bila 60 let. Bila je poznana kot kuharica in je kuhala za svatbe in veselice. Njen mož Michael Flis je umrl v novembru 1950. Bila je članica Š.D.Z. in Slov. ženske zveze.
Tukaj zapušča 10 otrok; Mrs. Frances Zak, Harry Skufca, Mathew Skufca, Mrs. Agnes Theus, Mrs. Mary Paulin, Michael, Rudolph, Albert, Theresa in Anthony Flis ter brata Martin Romih in 14 vnukov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10 uri iz Corrigan pogrebnega zavoda na Lorain Ave. in W. ^48 St., v cerkev sv. Patrika in nato na pokopališče sv. Križa.
KITAJKE SO IZVEDLE MODNO REVOLUCIJO— SO ZA ŽIVE BARVE!
Malo je ljudstev sveta, kjer bi pri oblekah in perilu vladala tako močno živa barva, kot je slučaj ravno pri Amerikancih. Kakor se v svetu posnemajo Ameri-kanci v načinu življenja, potrošnje in kupovanja, tako tudi v živih barvah oblek in perila.
Diktatorski režimi, brez razlike ali gre za fašizem, nacizem ali komunizem, rabijo uniformo, enotno kopito. Vse je organizirano, vsaka organizacija ima navadno predpisano uniformo ene same barve. Če je diktatura še mlada, je povdarek na uniformo tem večji. Tako je bilo tudi na Kitajskemi v prvih letih kitajske revolucije.
Kitajke so se naveličale monotono barvanih oblačil in so napravile pravo modno revolucijo, pod geslom: "Me Kitajke imamo rade, da na zunaj kažemo privlačno in ljubko telo, pa moramo biti temu cilju primerno oblečene."
Kitajska vlada se je morala udati. Najbolj fanatični revolucionarji so te Kitajke prve dni gledali postrani; ni pa trajalo dolgo časa, ko je tudi moški kitajski svet zajela ista strast, da se nosijo po modi, ne pa po uniformi.
Kitajska vlada jfc ženskam stavila le eno omejitev, da naj si ne barvajo ustnic, pa da naj ne porabijo preveč časa pred ogledalom. Sicer pa, če jim finančne razmere dopuščajo, naj kupujejo kar hočejo in se oblačijo kakor vedo in znajo-
Predmeti za bazar
V soboto, 19. novembra se vrši letni bazar krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članice, ki še imajo na rokah predmete ročnega dela, katerega nameravajo izročiti za bazar, so proše-šene, da prinesejo ki ali kličejo eno izmed sledečih uradnic: Mrs. Anna Grill, 297 E. 194 St., KE 1-0324, Mrs. Anna Zaic, 452 E. 157 St., KE 1-4841 ali Mrs. Jennie Skerl„ 421 E. 146 St., IV 1-1422.
Vile rolenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Harry Cernelich, 23701 Glenbrook Blvd. in jima prinesle osem funtov in pol težkega fantka, drugega v družini. Mati, katere dekUško ime je bilo Helen Medved, in dete se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Cernelich iz Marcella Rd. šestič stari oče in stara mama, Mrs. Medved pa petič stara mama.
*
Tetica štorklja je 6. novembra obiskala Mr. in Mrs. Victor In-tihar. Arrowhead Ave., in ju obdarila s dvojčki-fantki, ki bosta v družbo starejšemu bratcu. Ponosni oče je sin poznanega Mr. Louis Intiharja na E. 69 St., ki je postal tako "grandpa" trem vnukom.
Čestitamo!
ŠTEVILNE DRUŽINE ZAHTEVAJO MEVIINA
STANOVANJA. PA TUDI NOVE HBE
PROMET Z NOVIMI HIŠAMI KAŽE' NA STALNOST CEN
NEW YORK, 15. novembra—V New Yorku je imela svoj občni zbor zveza ameriških prekupčevalcev z nepremičninami in hišami in je o svojem programu za neposredno bodočnost dala pregled o stanju stavbene delavnosti. Iz tega poročila izhaja, da je bilo leto 1955 v stavbeni stroki dobro in da ni nobenega vzroka, da bi bilo leto 1956 kaj slabše.
Zveza povdarja, da se danes"*'
z zemljišči in s hišami ne pre-kupčuje, špekuhra tako, kakor je bil to slučaj neposredno po
so se povprečno
vojni. Cene ustalile.	^
Stavbeni kredit se je , sicer omejil, tudi pogoji za zemlje-knjižne dolgove so ostrejši. 'Ta ostrost pa zadene samo tiste, ki so tudi sicer močno zadolženi. Če na primer išče posojilo na hišo, ki bi jo kupil tak interesent, ki mora plačati na mssec $100 kot obrok kupnine novega avtomobila, ima pa še druge dolgove, je razumljivo, da se mu posojilo odkloni.
Po starih in novih hišah se zelo povprašuje. Pri kupcih ni videti, da bi računali s špekulacijo, da bodo potem hišs % dobičkom prodali.
Vzrok, da je povpraševanje po hišah še vedno veliko, so nove ameriške družine, ki imajo tudi otroke. Te družine so najštevilnejše. Če so mladi zakonski pari bivali brez otrok v dvosobnem stanovanju, jih družina z otroci sili ,da se ogledajo polast-ni hiši z zadostnim številom sob.
Ta tendenca, da mlade družine prevladujejo med interesenti po novih hišah, se je pokazala celo v Floridi. Florida je znana kot država, kamor si želijo starejši ljudje, da tam preživijo ostanek življenja. Nova tendenca tudi v Floridi je ta, da se v njej naseljujejo mladoporočenci. Florida izgublja svoj stari značaj.
Stavbišč vedno manj
Gre za velemesta, mesta in predmestja. Ko so pregledali položaj, se je zveza prekupčevalcev znašla pred nevšečno uganko, kako zidati, če pa ni na razpolago stavbišč. Pomanjkanje stavbišč se ne čuti samo v Chicagu ali v New Yorku, marveč v vseh mestih, celo v predmestjih. V Michiganu je stalo eno stavbišče še pred tremi leti $1,500, danes stane $3,000,» pa ga je v bližini mesta težko dobiti.
Ko gre za kredit, za gospodarsko konkurenco, je zanimiva ugotovitev tega občnega zbora, da si stojita na ameriškem trgu dva tekmeca nasproti: Prvi je tisti, ki ponuja v nakup nove ali stare hiše, takoj za njim pa je razpečevalec avtomobilov. Eden, kakor drugi računa s tem, da bo kupec navezan na posojilo in gre zopet za čas, kdo koga v denarnem zavodu prehiti, da prvi najame posojilo. Kot se je že povdarilo, je za tistega, ki je zadolžen na novem avtomobilu, težko, da bo dobil posojilo tudi na hišo, katero bi rad kupil. Slučaj je lahko obraten, da prekupčevalec s hišami prehiti prekupčevalca z avtomobili.
Ko pa gre za vrednost starih in novih hiš, kakor se kupujejo in prodajajo v letošnjem letu, s cenami kot so bile pred letom dni, je videti povsod, da so cene poskočile, imajo pa v letošnjem letu tendenco neke stalnosti.
Težka naloga za unije
Skupna AFL-CIO si bo nadela nalogo, da bi unijsko organizirala nameščence po pisarnah, po trgovinah na drobno, v tekstilu in v kemičnih tovarnah. Računajo, da dela pb ameriških pisarnah 7,800,000 ljudi, unijsko organiziranih je le 200,000. Po trgovinah na drobno 7,500,-000, unijsko organiziranih je le 500,000, v tekstilu 612,000, unijsko organiziranih 382,000; v kemičnih tovarnah 356,000, unijsko organiziranih le 200,000. Trd oreh ostane ameriški jug. V štirih državah tega juga je delavcev 2,650,000, unijsko organiziranih pa je le 550,000.
Z 19 LETI ŠEST OTROK
V Athens, O., je 19 letna De-lores Wilfong porodila šestega otroka. Delores se je poročila, ko ji je bilo 14 let. Med šestimi otroci so štiri deklice in dva dečka. Mlada mati je pri šestem otroku prepričana, da gre za zadnji porod v družini.
VRAČA SE V ITALIJO
Italijanski naseljenec Joe Adonis je prišel v Združene države še kot otrok, nikdar v svojem življenju pa se ni pobrigal za državljanstvo. Adonis se je udejstvoval v New Yorku v podzemlju. Meseca aprila 1954 je stal pred senatnim odborom, ki je raziskoval ameriško zločin-stvo in je takrat prisegel, da je ameriški državljan. Izkazalo se je, da je Adonis krivoprisežnik, nakar je bil radi krive piisege obsojen na pet let in osem mesecev zapora. Adonis je star 57 let in se je sedaj odločil, da gre raje nazaj v Italijo kot pa v ameriški zapor. Sicer pa bi ga ameriške oblasti po prestani kazni, če bi jo moral nastopiti, itak deportirale in to za vedno.
MORILCU JE PREPREČITI SAMOMOR!
V	Denverju so vtaknili 23 letnega Johna Grahama, ki je bil povzročil eksplozijo potniškega letala, v posebno celico, ker je v preiskavi poskušal izvršiti samomor. Graham bo obtežen umora 44 ljudi in ga naravno čaka smrt.
Dne 1. novembra je eksplodiralo potniško letalo, v katerem je bilo s posadko vred 44 ljudi. Vsi so bili ubiti. Letalo je eksplodiralo nad Longmontom, Colorado, nekaj milj severno od Denverja. John je dal v kovček svoje matere Daisy, drugič poročene King, "peklenski stroj," bombo, ki naj v določenem času eksplodira. Ta bomba je bila temperirana na 90 minut, morala je eksplodirati v letali?. Graham je svojo mater tik pred od-letom letala zavaroval za $37,-500, misleč, da bo po smrti matere dobil zavarovalnino.
Povdarimo, da gre za prvi zločin take vrste v ameriški letalski zgodovini.
John Graham je bil rojen v Denverju, njegov oče je umrl, ko je bil star komaj dve leti. Mati ga je dala v otroško zavetišče, ker ga ni mogla sama vzdrževati. Leta 1940 se je matf drugič poročila. Vzela je bogatega posestnika in živinorejca Johna Kinga iz Yampa, Colorado, ki je od tedaj že umrl. John ima še eno sestro, ki je poročena.
John je začel delati s 16 bti m se preril do srednje šole. Med njim in materjo so bili stalni spori, večinoma radi denarja. Johna opisujejo kot takega, ki je bil ženskar in pijanec, pa ge rabil denar. Poneveril in potvoril je menice v skupni vsoti $4,200. Leta 1951 je dobil pet let pogojne kazni. Skupno z materjo sta vodila veUko restavracijo v Den-, verju. Mati je za sina plačala $2,500 na račun potvorjenih menic, ostanek pa naj bi plačal sin z zaslužkom v restavraciji. Sosedje pripovedujejo, da je mati prišla iz sobe, kjer se je prepirala s sinom, vedno objokana. Bili so podobni slučaji
V	Kanadi je bila dne 9. sep-
potniškem letalu bomba. Bomba je letalo raznesla, pn tem pa ubila 23 potnikov s posadko vred. Slučaj se je zgodil v bližini mesta Quebeca. Mož ene potnice je dal svojo ženo zavarovati za $10,000. Preiskava je dognala, da je rabil denar, ker je bil v finančni stiski, dognala pa tudi, da je imel pri sebi priležnico. Na smrt z obešenjem je bilo takrat obsojenih troje ljudi. Imenovani mož, njegov pomočnik, ki je pomagal napraviti bombo in tega sestra, ki je bombo položila v letalo. Vsi trije so bili obešeni.
Dne 7. maja leta 1949 je nad filipinskim otočjem eksplodiralo potniško leta'.o, enako vsled bombe, ki je bila položena v letalo. Tudi v tem slačaju so se morali zagovarjati trije pod obtožbo, da so namenoma zakrivili nesrečo. V prvi instanci so bili vsi obsojeni na smrt, končno besedo pa še ni izreklo vrhovno sodišče. Tudi ta žalostni slučaj je imel za ozadje—pohlep.
Iz novejše zgodovine je znan slučaj, ko se je izvršila eksplozija na indijskem letalu, ki je padlo dne 11. aprila 1955 v morje. Letalo je nosilo razne delegacije na vseazijsko in afriško konferenco v Bandungu v Indoneziji. Med temi potniki je bilo osem članov kitajske delegacije. Od 19 ljudi v letalu, so se rešili le trije, 16 jih je našlo smrt. Ozadje tega dogodka je bilo politično. Britanska policija na otoku Hong Kongu je obtožila nekega Kitajca, ki da je položil bombo v eno od letalskih kril, ta Kitajec pa da je nato pobegnil na Formozo in za njim ni bilo nobenega sledu.
V Mexico City je dne 9. maja 1953 eksplodirala bomba v kovčku, ko so ga raztovarjali iz letala. Lastnik kovčka Jose Del Walle je priznal, da je bila namera ta, da bomba razmesari njega, nakar bi njegovi sorodniki dobili zavarovalnino. V resnici je bomba ubila tri nameščence letališča. Del Walle je bil obsojen
tembra leta 1943 eksplodirala v na 30 let zapora.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
u
ENAKOPRAVNOST"
Owned and PuBflshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued htvery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
D'or Six Months—(Za šest mesecev) ___
For Three Months—(Za tri mesrce)__
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
S SOVJETSKO ZVEZO-DA; IN S KITAJSKO?
<г)
Najlepše shajamo s svojim sosedom, če ga poznamo kdo je, kakšen je njegov karakter. Ce o njem vemo, daje siten, si bomo dejali, da je radi mirnega sosedstva pač najbolje, da ga pustimo pri miru. Če vidimo v njem poštenjaka odkritega in vedrega duha, bomo iskali razgovor z njim. Če vidimo, da je uslužen, se bomo obrnili v slučaju potrebe za gospodarsko ali drugačno pomoč.
Kaj pa je država in življenje ene države z drugo? Razširjen in na milijone pomnožen sosed. Kadar beremo, kako živita dva soseda dve državi, tudi o tem življenju beremo iste izraze, da iščejo "odnosaje dobrih sosedov."
Če je treba poznati navadnega soseda, da boš z njim na en ali drugi način dobro živel, velja isto za velikega soseda, ki je država, če naj živi dobro z velikim sosedom drugo državo.
Priznamo, da bo za ameriško javno mnenje precej težka naloga, če naj pride do sodelovanja s Sovjetsko zvezo, doumeti in dognati, kaj je Sovjetska zveza in kaj je sovjetski človek.
V Ameriki se nahajajo ruski žurnalisti. Mi smo že povdarili in bomo povdarjali, da je sovjetska revolucija nastala leta 1917, da je preteklo 38 let od te revolucije, ki pa je bila popolnoma nekaj svojevrstnega. Vrgla se je na rusko mladino po šolah in je tako vzgojila popolnoma nov I od, ki je popolnoma drugačen, kakor rod, ki je zrastel v meščansko-kapitalističnem svetu. Ta rod je danes star vsaj 50 let. Tisti, ki so stari nad 60 let, imajo še v spominu, kako so živeli in rastli ter se vzgojevali pod ruskim carjem. Praktično življenje pa nam samo pove, da s 60 letniki in navzgor, razen z izjemami, ne računamo, ko gre za pravo življenje. Imamo tudi izraz, da živimo v najlepši, v polno moški dobi, smo sredi življenja, skratka, gre za zreli, pa tudi mlajši rod, ki navadno v življenju odločuje.
Če se sprijaznimo s to resnico in če smo trdili, da bo za povprečnega Amerikanca precej težko, da bo spoznal do dna novega ruskega človeka. Kaj bomo rekli na razna vprašanja, ki so jih Amerikanci stavili na ruske žurnaliste? Prvo teh vprašanj je na primer bilo, ali je tisk v Sovjetski zvezi svoboden §li ne; ali žurnalist svobodno piše ali ne. Ruski žurnalist je odgovoril, da je on svoboden, da je njegov tisk enako svoboden. Drugače tudi ni mogel odgovoriti. On je vzgojen v socialističnem-komunističnem programu in ga je sprejel za svojega. Misli, da je edino pravilen in ko o njem in za njegove cilje piše, je čisto naravno popolnorna svoboden.
Ameriški žurnalist je rastel od otroka preko šol in življenja v drugem svetu. O njem misli, da je ta edino pravilen. Ce o njem, piše, je naravno popolnoma svoboden.
Ko smo pri tisku, nam bo čisto razumljiv tudi obseg sovjetskega ali ameriškega tiska. Sovjetski tisk prinaša samo to, kar je dnevno res potrebno. Je brez velike trgovske reklame, je pa ideološki. "Pravda" v Moskvi ima na primer samo štiri strani. Na teh štirih straneh se da povedati veliko, če ni reklame.
Skoraj isto bi lahko trdili o povprečnem evropskem tisku.
Pa ameriški tisk? Je delno ideološki, poglejmo pa na reklamo, pa bomo prišli do spoznanja, da gre v prvi vrsti za kapitalistično podjetje, ki naj v prvi vrsti nosi. Če je t§ tisk na 30, 60 ali lOO straneh, je zopet drugo vprašanje, kdo se prerije skozi vse te strani in to z zanimanjem. Pod jet je, izdajatelji in uredniki itak na to zanimanje ne računajo. Glavno je, da je časopis obsežen, da je veliko naročnikov, še več oglaševalcev in da vsaka številka velike prinese v družbeno blagajno. Pa to je ameriška gospodarska lastnost in tudi Rusi so morali priznati razlike in končno—zakaj pa де bi razlike obstojale?
Pri tisku smo se ustavili, ker je tisk glasilo javnega rnnenja, javno mnenje pa tudi ustvarja. Od enega in drugega tiska bo odvisno, kakšno mnenje bo ustvarjal v Sovjetski zvezi, kakor tudi tukaj v Združenih državah.
L. Č.
UREDNIKOVA POŠTA
COLLINWOODSKA NAPREDNOST ALI PROGRESIVNE SLOVENKE IN JADRAN
CLEVELAND, Ohio—Po dejanjih se spoznamo! Ne kaj govorimo, ampak v koliko se dejanja ujemajo z besedami. Taka je parola teh dveh naprednih skupin iz Collinwooda.
Vsakdo, ki je na pol živ, ve za Progresivne Slovenke in njih krožek št. 1. Vsakdo, ki se zanima za našo lepo slovensko pesem, enako o Jadranu. No, ravno te naše Slovenke bodo imele to soboto lep bazar v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Razstavile bodo vse lepe stvari, katere so njih številne članice same naredile— mnogo originalnega tudi. Ves denar, kot vedno, bo uporabljen v same koristne namene.
Čas je zelo primeren, rekel bi kot nalašč! Bliža se Božič in skrb kaj bi podarili svojcem in prijateljem. Z enim samim zamahom boste lahko rešili polovico teh skrbi. Na bazar pridite, izberite si svoja darila za daro-vance po svojem okusu in primerni ceni. Čemu bi nosili dobiček drugim, ko ga lahko pustite pri svojih požrtvovalnih sestrah, da ga obrnejo v dobre namene! Ni je tako izbirčne in natančne žene med nami, da si ne bo našla kaj primernega.
Te Progresivne Slovenke so pomislile na vse, torej odšle boste zadovoljne domov z nakup-Ijenim blagom—posebej pa tudi boste prinesle domov hvaležnost celega krožka in čutili lepo zavest ". . .. danes sem se pa odrezala, kupila sem lepe stvari, zraven pa sem pomagala dobri, plemeniti stvari!"
Bazar se otvori v soboto, 19. novembra opoldne. Oglejte si najprvo vse razstavljeno, primerjajte, nato si pa kaj kupite. Pa tudi vseh sort peciv bo na koše—ta dan jaz ne bom prodajal nič sladkarij ali kruha, naj kar one prodajajo. Napredno solidarnost bomo pokazali zopet s tem, da se odzovemo polnošte-vilno—kar cel Collinwood—vabilu naših priljubljenih, delavnih in nesebičnih Progresivnih Slovenk, krožek št. 1. АГ se vidimo? I nu, menda ja!
Drugi dan bo pa spet fletno— v nedeljo, 20. nov. popoldne. Ako zopet pridemo popoldne ob i. nam bo Jadran pokazal kaj nam je vse pripravil za ta jesenski koncert. Oni nas vse vabijo —kar cel regiment nas lahko "prišpancira" v dvorano Slov.
del. doma na Waterloo. Veseli nas bodo in hvaležni nadvse, kajti spet bodo dobili korajžo in veselje, kajti pokazali jim bomo s tem, da stojimo 100'/o za njimi—za našo slovensko pesem.
Mnogokrat premišljam in pridem vedno do enega zaključka. Toliko nas živi v CoUinwoodu, skoro vsakemu je dan glas za petje (izjema sem menda sam jaz), kako to, da vsi ne silijo v en ali drugi zbor—osobito k Jadranu! Tam imamo prijazne pevce in pevke, vsi želijo več in še več članstva. To se da enostavno napraviti le ako se vsak poedinec, ki ima veselje do petja, lepo javi na njih pevsko vajo —evo ti močnejši zbor. O temu bo gotovo tajnik apeliral z odra in Vam povedal datum vaj in tudi kraj ter uro istih. Pridite jih poslušat in ako se na mestu odločite, da boste tudi vi zraven, kar lepo se jim pridružite po koncertu v spodnji dvorani, nagovorite enega ali drugega pevca, ki vam bo radevolje dal vse potrebne prijateljske podatke pa bo.
Collinwood zmore vse to in ima jih mladih in "starih" dobrih pjevačka dosta. Fantje in dekleta kar vkup pod Jadranovo marelo! Ako to storite, kaj lahko se zgodi, da bomo že to pomlad prišli pri Jadranu na oder z kako večjo opereto, pa magari malo opero. Vse je mogoče in talenta je tudi dosti med nami. Jaz to pozitivno vem, kajti poznam vehko, veliko dobrih pevcev in pevk, kateri spadajo v naše zbore. Poskusimo, kaj?!
Ako ste mi do tukaj uljudno sledili, prosim vas, da nagovorite prijatelje pevce kot to delam jaz. Prosim vas za dobro in lepo stvar '— vzdržan je naše pesmi, udeležimo se vsi skupaj v nedeljo, 20. nov. ob 4. uri popoldne na lepem jesenskem koncertu Jadrana. Po tem datumu bo nekako malo odmora, torej ne smemo nikak&r ne zamuditi priložnosti. In seveda, kot vedno videli se bomo s starimi znanci in prijatelji, zvečer pa lepo sto-piH "malo dol" pogledat kaj so nam pripravile njih kuharce za večerjo in plesaželjni se malo zavrteli. Oh ne, nič ne zamudijo, na vse se spomnijo ti Jadranča-nje. Dpber koncert, okusna večerja, fin orkester. To vse v nedeljo, 20. nov. v S.D.D.—No, saj se vidimo kot sem rekel!
Joseph A. Siskovich.
PISMO ROJAKINJE NA OBISKU / ROJSTNI DOMOVINI
Naslednje pismo je pisala Mrs. Mary Vogrin iz Shawnee Ave., ki se nahaja pri svojcih na obisku v Bistričan pri Suhor-ju, pošta Košana. Pismo je prejela Mrs. Caroline Skocaj, 1034 E. 171 St. in se v izčrpkih glasi: Košana, 3. okt.
"Draga prijateljica in vsa iiužina:
"Danes je nedelja popoldne, krasno vreme, kar je že veš čas odkar sem jaz tukaj. Sedim pri oknu na soncu in poslušam šumenje velike vode. Razmišljam, je resnica ali so samo sanje, da sem res tukaj pri svojih dragih, ki me resnično ljubijo?! čeravno nimam ameriških udobnosti, se počutim vsa srečna med njimi.
"Ravno kar so odšli od nas Ošteričevi, bili so sin, nevesta in hčerka. So vsi trije prijazni in pametni ljudje. Mudilo se jim je in so šli naprej, obljubili pa so, da bo prišla drugo nedeljo mama in Tona iz Mislič, da se bomo kaj več pogovorile. Pokazala se jim sliko Sonje. Sedaj pa nekaj za smeh, Karlina.
"I^D bo me ti videla pred par dnevi. Prišla sem namreč iz Ljubljane v Ribnico z mojo nečakinjo. Od tam do naše ruše je še tri dni poti. Saj veš, da je to zame preveč. Kar naenkrat pride k meni in me prisrčno pozdravi Lojze Martinjačev. Pripeljal je jaobolka na prodaj—seveda v gnojnem košu. Jaz mu potožim kako bom prišla domov. Nato praTi on, "Ja, če bi hotela v koš, pa bi Te jaz potegnil." Začeli smo se vsi smejati in bilo se je tudi za zjokat. Nato pa pravi moja nečakinja, kaj pa, če bi koš dol vrgli pa par žagane gor djali?! To se je potem tudi zgodilo in evo ti brate, šlo je. Ce bi Ti Karolina, to videla, bi najbrž počila od smeha. Lojze je rekel, da je škoda, da nimamo kamere, da bi se slikali. To bi bilo smeha.
"Sedaj Ti bom pa malo opisala moje potovanje. Bilo je vseskozi srečno in boljše kot sem si mislila. Nisem bila prav nič bolna, seveda v družbi g. Kol-landra je šlo vse dobro, brez njega bi bilo bolj težavno. Dru-
gi smo še nekako kravsali, saj veš kakšna družba nas je bila. Mr. Rotarja se je pa moralo voziti z bolniškim vozom (wheelchair). Vozili smo se 13 ur do Pariza. Z nami so bili na letalu tudi ruski delegatje, 12 po številu. Bili so na kmetijskih študi-smo se ga pošteno nacukali. Naprej v vlaku je bilo tudi vse jah. Bili so bolj molčeči, menda nobenemu ne zaupajo. V Parizu srečno ... Ko smo prihajali proti Trstu, sem postala vznemirjena, srce je začelo utripati močneje. Stopila sem k oknu in ravno tam so me pričakali še sama ne vem za vse kdo so bili. Kričali, pozdravljali, stiskali smo si roke skozi okno. Bili so prisrčni objemi in poljubi.
"Do Sežane sem kar obsedela in okamenela, da nisem niti opazila, da smo že tam. Tam pa ni bilo konca ne kraja. Prva je bila pri meni Ina Slokan, katera me je prisrčno objela in poljubila v imenu "Izseljeniške matice ter mi izročila krasni šopek rdečih nageljnov in rožmarina. Drugi je bil Ivankin sin Milan, zakričal je: "Teta, tu sem jaz Milan," nato pa moji bratje, vsi Ivankini otroci, družba borcev partizanov. Dobila sem tri šopke rož, objemanja in stiskova-nja ni bilo konca ne kraja.
"Brat Stanko Iz Ljubljane me je prišel čakat z avtom, nakar smo se odpeljali k moji ljubi sestrici Ivanki. Tam pa je bil tragičen prizor. Objeli sva se dve žrtvi. Nekaj veselega in grenkega se je izlilo iz duše v dušo. Tisti večer nas je bila pri Ivanki polna hiša. Bili so vsi polni sreče in zadovoljstva, samo meni in moji sestrici je grenilo to veselje naša bridka usoda. Pretekli ponedeljek je zopet prišel brat Stanko, ki me je peljal v Ljubljano. Z menoj je šla nečakinja Marica. Bili sva tam teden dni. šle sve najprej na Iz-seljeniško matico, kjer sem bila prisrčno sprejeta od vsega osebja. Drugi dan sve šle zopet tja. Od tam so me peljali v zavod za slepo mladino, kjer me je prisrčno sprejela upraviteljica Mira Dobovškova. Peljali so nas od razreda do razreda po celem zavodu, pokazali in razložili so nam vse kako in kaj učijo. Nato so nas povabili na kosilo v spodnje prostore, po kosilu pa so nas zopet peljali v dvorano, kjer so bili zbrani vsi otroci in celokupno osebje zavoda. Sprejeli so me z navdušenim ploskanjem. Mira Dobovškova me je predstavila in napravila prisrčen govor, nakar sta dva fantka zaigrala na klavir in harmoniko par lepih melodij. Nato je nastopila okrog 14 let stara slepa deklica ter mi deklamirala lep pozdrav, izročila mi je krasen šopek rožmarina. Povabili so me na kratek pozdrav. Bila sem v zadregi, ker nisem bila na to pripravljena in solze so mi vedno silile v oči, da sem komaj izrekla par besedi v pozdrav ter jim izročila dar Prc^resivnih Slovenk, katerim se lepo in prisrčno zahvaljujejo. Vseh teh trenutkov ne bom nikdar pozabila.
"Prisrčno se Ti zahvaljujem za vse, kar si storila zame, pa tudi vsem drugim povej, ki so me spremili na letališče, da se jim lepo zahvaljujem ter vse po-^ zdravljam. Pokliči Ivanko Jaku-lin in ji povej. Tukaj ni telefona, da bi vas poklicala.
"Vreme je krasno odkar sem jaz tukaj, kar lepo in prijetno je. Jabljane §o polne do tal, sedaj so začeli trgat državni de-lg,vci, da jih je kar veselje gledati. Letina je bila dobra, da bi bilo zmcr;q,j tako, bi bilo kar prijetno tuk^j, a}i zime se bojim. Zbogom!
m^ry Vogrin.
Ob Atlantskem oceanu
Piše JOHN GORJANC
že stara navada je tukaj v Floridi, da v poletnem času gredo ljudje kam na sever na počitnice. In tako sva se letos s ženo odpravila za nekaj časa v Cleveland, Ohio, da bova dobila malo spremembe. In res sva dobila spremembo v toliko, da so me pripravili v tak položaj, da sem moral delati na mesto imeti počitnice. In mogoče ravno to težko stavbinsko delo me je toliko utrdilo, da se nisem prehla-dil kot sem se pred dvemi leti, da sem kašljal kot nadušljiv konj. Torej se moram zahvaliti moji sestri Theresi in njenemu soprogu Andetu, da sta imela pripravljeno delo zame.
Obiskovalci, kateri gredo v druge kraje na obisk, najrajši opisujejo, kako so pili in jedli, kdo jih je povabil na pojedino in potem pa cela vrsta zahvalje-vanja za prijazno in obilo postrežbo. Jaz pa tega ne bom opisoval, ker sva odklanjala vsa povabila in povedala, da je Theresa izvrstna kuharica in naju z vsem prav dobro postreže, pa sva jim rekla: "Prišla bova k vam-na prijateljski obisk, da se bomo prijateljsko pogovorili, brez da bi bili zaposleni s kuhanjem in pomivanjem krožnikov."
Nekaterim se te najine odpovedi mogoče niso popolnoma do-padle, pa naj bo brez zamere, saj v najinem pokoju imava dovolj časa in sva še zmožna, da si sama kuhava ter se odpraviva; kadar pa ne bova več zmogla, bova za to poslugo pa prosila.
Poleg tega, da sem pomagal Anditu zidati garažo ali štalo za avtomobil, sva imela tudi precej zabave. Bili smo večkrat na farmi S.N.P.J. na piknikih, kjer sem srečal mnogo starih prijateljev. Imeli smo več zanimivih pogovorov, kakor tudi debate o gotovih stvareh, ki se dogajajo v današnjih časih. Bili smo tudi na pikniku pevskega zbora Slovan, kjer sem imel prav lep užitek, ko sem poslušal lepo ubrano slovensko petje in to pod zmožnim pevovodjem, na farmi poznanega rojaka Mr. Charles L^mpeta. Prvo pesem so zapeli "Svoboda," katere sem se tudi jaz učil pred mnogimi leti pri društvu Soča. Druga pesem je bila lepo zapeta "Trnovski zvonovi," in potem "Mladost ne pride več nazaj." Pri tej pesmi so mi solze silile v oči, sem se pa premagal, da ne bi se pokazal, da Qem tako ovčjega srca.
Potem je pevovodja rekel: "Sedaj bomo pa zapeli vsi skupaj in vsak naj poje, če le more usta odpreti." Tedaj sem se pa tudi jaz z mojim hreščečim telečjim basom pridružil, in ker me ni nihče ustavil, sem mislil, da dobro pojem.
Precej časa sem sedel pri godbi in poslušal, ko sta Mr. Grabnar in njegov spremljevalec Jak, kakor so ga klicali (jaz ne vem drugega imena, ima pa zelo lep drugi tenor) med godbo složno zapela, "Pojmo na Štajersko, gledat' kaj delajo ljubice tri," da sem jih poslušal, dokler me ni v ohijski vročini napadla žeja, ter sem šel iskati nekaj, da si žejo ohladim.
Če poslušamo melodije drugih narodov, so mogoče tudi lepe in umetniške, pa le ne dobimo tiste miline kakor v naših slovenskih pesmi. Kar poslušajmo na radio in TV, kamor postavijo vse najboljše, pa največkrat ni vredno časa tratiti poslušati, pa tpdi če je zbrano petje, če bi se pevci na TV, kadar proizvajajo program, naučili stati pri miru in na enem mestu, bi še nekako
bilo za gledati, ko se pa guncajo sem in tja, ter mahajo z rokami po zraku, kažejo eden drugemu zavihane nosove in šobe, potem je tak red med njimi, kakor je pisal Mr. Magajna, ko je kako so peli v njegovi domači vasi brez pevovodja in ga tu niso rabili, ker so vsi z rokami mahali po zraku, se spenjali na prste in v nizkem tonu se prip" gnili skoraj do tal.
Na našem obisku sem ораД da so tam na severu tako zaposleni z televizijo, cerkvijo in tomobilom, da kaj drug'ega niti misliti ne morejo in tudi čas& nimajo, ker poleti morajo na de* lo, ko je zjutraj še tema.
Opazil sem, da se zida velikanske cerkve povsod, kjer sem bil, in slišal sem pritožbe, da kadar se cerkveno vodstvo odloci za novo cerkev, kar naznani ranom v naselbini, koliko bodo morali prispevati za novo cerkev. Slišal sem, ko se je človek pritožil in rekel: "Kup sem hišo na velike in težke obr" ke, mislil sem urediti si dvori' šče in posijati travo, moral sem se pa zavezati darovati $300 za novo cerkev, katero bodo zidaj v naselbini, katera ni prav m® potrebna, ker je stara še dobra-
Neki moj stari prijatelj f povedal: "če prideš kam v noVQ naselbino in nisi za njih veroizpoved, te spravijo ven iz »ase-bine in če ne, ti pa delajo 3i' nosti." Ali je pod t Ani okoliščinami vera prosta, kakor je am®' riška ustava določila, ali je loma izvajana potom diktatur^ kakor v španski inkviziciji? zgodnjih jutranjih urah na del"' v cerkev, avtomobil, televizij®' pa nima človek časa ne za čit®' ti, še manj pa za misliti. Bil sefj tam dva meseca, -pa sem zaosta s čitanjem za ppl leta. Torej J® premalo časa za čitanje!
Neki rojak je na Mr. Tursi" čevi farmi rekel: "Jaz bom piral Frank J. Lauscheta P"' vsod, kadar bo kandidira, razen za predsednika Združeni^^ držav, ker mislim, da bi bij® največja nesreča za Ameriko, c^ bi bil predsednik katoličan."
Čutimo ter se zavedamo, da J® vprašanje človekove vesti njegove vere privatna zadeva, katera naj bi bila le med Bogo^ in človekom, kateri v to verjam® in ta privatna zadeva naj bo P"' polnoma svobodna vsakemu.
Če se pa grupa organizira P"'' krinko vere, kot politično ali gospodarsko, je to vprašanje tudi ostalega ljudstva, ki živi v politično ekonomski skupini a' državi, če gre za dejstvo, mor®' mo priznati, da je glavno vod' stvo rimsko katoliške cerkv® inozemsko, ravno tako, kakor J® koniunizem ali fašizem. Vatik®^ si je znal pridobiti silno politic^" moč na našem kontinentu, k® kor tudi v mednarodnih zade' veh.
Vatikan poseda ogromno p°^' tično moč in dela zmešnjave u® mednarodni areni, kjerkoli za njen prestiž. To pričajo vavi pocestni boji v Argentin'; kjer se hoče Vatikan postavil nad ljudstvo in njegovo vlado-
Prav zaradi takega vsiljeV®' nja nam ne more biti vsee«"' kdo naj 'nam vlada, če hoČei^o ohraniti našo demokracijo. odobravamo politične moči i"°' zemskega izvora, katera upor®' bi vero in cplo njeno organizacj' jo, da bi delala proti nam in na®' demokratični državi kot se je primer v Argentini, kjer ni ronova vlada zahtevala drul"' kot da naj bo vera svobodn®' ali ločena od države, kakor določa ameriška ustava.
(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
КГЕХН I
№ ATLANTSKEM OCEANU
(Nadaljevanje s 2. strani)
Kdor se strinja z Vatikanom v zadevi Argentine, je ravno ta-0 nezanesljiv ameriški držav-kakor so komunisti in fa-ker vsi kršijo principe ^eriške ustave. Upravičeno dvomimo v njih lojalnost eriki v slučaju spora med atikanom in Ameriko. V tem ^^iČaju bi bržkone podpirali pa Washington. Ali so Po em to dobri ameriški držav-če jim je važnejša vati-snska država, kakor država, v •materi živijo?
Avro Manhattan, eden naj-0 jsih opazovalcev, piše v svo-knjigi:
Vatikan je svetovno politično močna država, z vsemi pra-cami in privilegijami, nima pa Oje armade. Papež je glava te ^rzave in drži moč za vatikan-Manipulacijo ter strategič-vodi pozicijo te svoje moči o celem svetu s pomočjo svojih
s Padnikov v posameznih dr-zavah.
ђ' "f.^^Kiatično je sovjetska 4®gov največji sovraž-tem svetu, in prav zaradi Sa smrtnega sovraštva je Va-sv	prvo vijolhio v drugi
sph ^ojni, prav tako kot jo
^Si'a v Argentini. Vg ^■^ikanu se je potom njego-Politične organizacije v Nem-posrečilo postaviti Hitlerja Se ^^Biški vladi. Ko je to do-Ha	pričela propaganda,
J Nemčija zasede Poljsko, kot , ^ ^°^ak za napad na Rusijo.
dal	јб Hitler napove-
Vojno Angliji in Franciji, ni .^®§el nadaljevati vojne z ker zahodna fronta ni a preveč trdno, mu je šel na ^j^oč Vatikan, ki se je poslu-porapagnde, da ne ^ Francija napadena od za-Vso^'-	Hitler udaril z
Hia	Rusijo. Še se spomi-
čudne vojne, ki so jo nazivali 'blitzkrieg,' ko je Hg , ^5^odna fronta popolnoma padel niti en j.j, ^Gč mesecev. In ker je Va-
ostal	intrigno igro, je
fte	paralizirana in
cist" ^ istem času so na-armade zasedle Norve-w tako se je Nemčija obva-jg ^ a napada od te strani. Šla gi P°tem okrog takozvane 'ma-^0 linije' in popolnoma de-Francijo, in s po-Pot Vatikana zaprla Angliji
"R • .
Var ° bilo na tej fronti ne-
JG Hitler udaril z vso
Vaft^ Rusijo, da s tem izvrši
dano obljubo, in po-
tej. ^°niuniste zadaj za Ural,
8^,?^ likvidira. Ko se je vojna
tike^' ^ P°Hiočjo mogočne Ame-
Voi' ^^'"^iia proti vatikanskemu
"manevru in je papež to
stj ' i® dobil napad nervozno-
"R
PQ^t ?. Anghja in Amerika Pež zaveznici Rusije, je pa-str„	da je na napačni
i"^ je dobil drugi napad °f^osti. Ko je bil poraz kaji	neizogiben, je Vati-
Se	rabiti propagando, da
vojno brez zmage. Pr-j^ktiva je bila znebiti i se ker pa se Hitler ni po-(jgj 1 Vatikanski sugestiji, se je dij.^ m'	ga nasilno likvi-
V	Avro Manhatton spisih je rečeno, da je bil Vatikan glavni inštrument, da se je postavilo Mussolinija na oblast v Italiji in ž njim fašistični režim. Enako tudi, da se je postavilo Hitlerja v Nemčiji. Vatikan pa ni mogel popolnoma kontrolirati Mussolini ja in Hitlerja, in ko sta vojno že skoraj zgubila, se ju je hotel Vatikan znebiti.
Skoraj gotovo je, da si je Hitler sam končal življenje. Mussolini je pa prišel volkovom v roke, ko ga ni Vatikan več ščitil.
V	knjigi je dokumentirano, da je Vatikan delal priprave za umor Hitlerja. Zanimivo je nadalje poročilo Manhattona, da se je več katoličanov v Italiji in Španiji zgražalo nad to umazano vojno politiko Vatikana in več njih so pustili rimsko katoliško vero.
Pri nas so neki karakterji, ki se silijo v ospredje ter se bahavo trkajo, češ: "Mi smo katoličani!" SUšal sem, da so se eni jezili, ko sem zadnjič pisal, kaj je povedal o rimski veri 90-letni milijonar. Če je kateri užaljen, ker se piše zgodovino tako kakor so se dogodki izvršili, pa naj dokaže, da ni bilo temu tako.
Naj bo za sedaj dovolj. Prihodnjič bom nadaljeval še o drugem, kar sem pretečeno poletje videl in doživel na najinem obisku v Clevelandu.
MORJE LOČI LJUDI
Kot ameriški vojak je prišel Jim Portfield po vojni v Nemčijo in se seznanil s štirinajstletno Hanelozo. Leto dni pozneje so ga poslali nazaj v Ameriko. Dekleta pa ni mogel pozabiti. Leta 1952 se je javil prostovoljno v službo v Nemčiji, kjer se je s svojo izvoljenko kmalu zaročil. Preden pa sta se poročila, so Jima znova poslali nazaj v Ameriko. Čez leto dni sta se po radiu poročila, toda ženi niso dovolili, da bi se naselila v Ameriki. Tedaj je Jim kot civilist znova prispel v Nemčijo in se drugič poročil s svojo ženo. Šele potem je smela odpotovati z njim v Ameriko. Ko so tam obravnavali njegovo nadaljnjo usodo, se je Jim odločil za vojaški poklic. Pred nekaj tedni so ga znova premestili v Nemčijo in zdaj mora njegova žena čakati na nemški vizum.
Oglašajte v Enakopravnosti
NATIONAL
e O U N O I L
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtojnobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
ZANIMIVOSTI
Po dokaj svobodomiselni razpravi "Vera v mejah razuma," zaradi katere je pruski kralj Friderik Wilhelm II. Immanuela Kanta ostro pokaral, je filozof odgovoril, da verskih vprašanj ne bo več obravnaval (čeprav je upravičenost obdolžitve zanikal). Kakor v tem, tako se je Kant tudi v drugih primerih pod pritiskom pruskega birokratskega despotstva držal naslednjega moralnega pravila, ki ga je sam izrazil z besedami: "Preklicati in oklevetati lastno prepričanje je podlo in tega od nikogar ne moremo zahtevati; molk pa je v tem primeru podložniška dolžnost in, če mora biti vse, kar človek reče, resnično, ni njegova dolžnost, da vse, kar je resnica, tudi javno pove."
Po potresu v Lizboni 1. 1755 se je pojavil na obalah Cadiza val, o katerem so trdili, da je bil za 15 m višji od najvišje plime. To
se je zgodilo približno eno uro po potresu. Valovi po tem potresu so se valili čez ves Atlantik in dosegli zahodnoindijske otoke v 9.5 urah. Valovi, ki jih je povzročil potres na Aleutih, so potrebovali komaj pičlih pet ur, da so dosegli 2300 morskih milj oddaljene. Havajske otoke, kar pomeni, da so se valili s hitrostjo 470 morskih milj na uro. Te valove so opazili na južni po-luti tja do Valpazara v Čilu. Njihova pot je bila dolga 8666 morskih milj in zanjo so potrebovali 18 ur. V primerjavi z valovi vozijo torej ladje zelo počasi.
krajev sveta mnogo radovednežev. Strokovnjaki menijo, da se iz Vezuva ne vali več dim zaradi ^ameriškega bombardiranja v drugi svetovni vojni, ker so bombe poškodovale njegovo žrelo. Pod vplivom hotelirjev so začeli nekateri strokovnjaki razmišljati, kako bi to naravno privlačnost obnovili. Po njihovem mnenju bi zadostovalo vreči v žrelo težko letalsko bombo, pa bi se iz njega spet začel valiti dim.
Ognjenik Vezuv je slovel po dimu, ki se je zmeraj valil iz njegovega žrela. Po vojni pa se je nehalo kaditi iz njega. Strokovnjaki so se nad tem pojavom zamislili, hotelirji okrog Vezuva pa so občutno prizadeti, ker je turistov čedalje manj. Dokler se je iz Vezuva valil dim, je privabljal ta naravni pojav iz vseh
Nogavice so začeli ljudje nositi konec 15. stoletja v Španiji, od koder so se razširile po vsej Evropi. Do konca 16. stoletja so jih izdelovali ročno—s pletenjem. Prvi stroj za pletenje nogavic je konstruiral 1. 1589 angleški duhovnik William Lee. Ker v Angliji ni dobU monopola za izdelovanje, in sicer zato ne, ker so lahko z njegovim strojem izdelovali samo grobe volnene nogavice, se je preselil v Fran-
cijo. Tam je obogatel in izpopolnil stroj, tako da je lahko pletel tudi svilene nogavice. Po njegovi smrti so se njegovi učenci vrnili v Anglijo. Šele tedaj so Angleži razumeli in pravilneje ocenili pomen tega izuma. Da bi ne izgubili monopola na proizvodnjo, so določili smrtno kazen za vsakogar, kdor bi odpeljal stroj za pletenje nogavic iz Anglije,
Migracija pomeni selitev, emigracija izselitev iz ene dežele, imigracija pa vselitev v drugo. Ljudi, ki zapuste svojo domovino, imenujemo emigrante, imi-granti pa postanejo za deželo, kamor so se preselili. Znana je velika migracija narodov v 4. stoletju, ko so se nekako tudi Slovani priselili na Balkanski polotok. Migracije ne poznamo samo pri ljudeh, marveč tudi pri živalih. Nekatere živali se selijo iz raznih vzrokov—pomanjkanje hrane, neugodni življenjski pogoji, iskanje ugodnih pogojev
za razmnoževanje in negovanje mladičev itd. Celi tropi opic se selijo iz kraja v kraj, če jim zmanjka hrane. Isto store kobilice. Poljske miši na Kamčatki se selijo zaradi neugodne temperature. Isto store ptice selivke, ki odlete jeseni v južne kraje, spomladi pa se vrnejo. Selijo se tudi antilope. V iskanju ugodnih pogojev za razmnoževanje odplavajo morske ribe v reke, nazaj pa, kadar se drste. Selijo se tudi mnoge žuželke.
Malegraf je aparat, a katerim beležijo valovanje morske površine in določajo^ srednjo raven morja. Mehanizem malegrafa je pritrjen na obali ter sestavljen iz plavačka, ležečega na morju, ,in valja, ki ga poganja urni mehanizem, da se enakomerno vrti. Vsako padanje ali dviganje morske gladine se prenese prek plavačka in zabeleži na valju. Tako nastane diagram, iz katerega lahko izračunajo srednjo raven morja in nadmorsko višino.
Л
Iz beležk e|te v Blue Cross zastopanih bolnišnic v Severovzhodnem Ohio
VZROK HOSPITALIZACIJE	POVPREČNA DOBA HOSPITALIZACIJE	
	V L. 1934	V L. 1954
Slepič	13 dni	6 dni
Pljučnica	15 dni	9'Л dneva
Operacija na mehurju	25 dni	13 dni
Operacija na golši	14 dni	8 dni
Porodništvo	14 dni .	SVz dneva
Prilike so, da
boste preje ozdraveli
VELIK napredek v zdravniški vedi in bolniški oskrbi je delno razviden iz zgornjih beležk.
Naravno je, da se vpraša zakaj so naše bolnišnice vedno tako zaposlene. Za to so štirje glavni vzroki.
Prvič, je mnogo več ljudi v Severovzhodnem Ohio kot jih je bilo pred 25 leti.
Drugič, ljudje živijo povprečno skoro 10 let dlje kot pa so pred 25 leti, zato je več bolnikov, ki rabijo hospitalizacijo za onemoglost in bolezni starejših let.
Tretjič, mnoge bolezni, katere se je pred 25 leti zdravilo na domu, imajo sedaj boljšo oskrbo v bolnišnicah, kjer posebna oprema, zdravila in visoko trenirani specialisti hitreje ozdravijo bolnika.
Četrtič, ker Blue Cross olajša finančno breme potrebne bolniške oskrbe, ljudje ne odlašajo iti v bolnišnico kot so nekoč. Ljudje se raje poslužu-
jejo bolniške oskrbe v svrho zdravljenja ko je ista najbolj potrebna. Na svoje produktivno delo se lahko hitreje povrnejo.
Torej, če ste bolni, imate boljše prilike hitreje ozdraviti—kar gre hvala napredku v zdravniški vedi, bolniški oskrbi, in Blue Cross, ki olajša finančno breme hospitalizacije.
Brezplačno na zahtevo: Pamfiete s podatki o zdravju, ponatisnjeni iz "Blue Print for Health," ki jih izdaja Blue Cross Commission of the American Hospital Association, se vam radevplje pošlje brezplačno na vašo zahtevo. Naslovite na Cleveland Hospital Service Association, 2060 E. 9th Street, Cleveland, Ohio.
Poslužite фе dopisnice,
dajte naslov pamfieta, ki ga želite.
Podpišite vaše ime in navedite naslov.
1.	Nevidna moč v naši hrani
2.	Kako ne sovražiti Ijuijli
3.	Obratovanje bolnišnicp
4.	Nizko-kalorični obedi
'SjBucC'iosa.
SPONSORED BY THESE NON-PROFIT HOSPITALS:
IN CLEVELAND
Booth Menjyia/ C/ev«/c^nc/ Cffy Cleveland C/»m*c F'orencfi CriHenfon Horn* Evange/fc«/ Deaconess Fairv'fw Park Forest Hill Grace
Jewish Convaletc0of
Lutheran
Mf. Sinai
Polyclioic St. Alexis Saint Ann St. John's St. Luke's St. Vincent Charity Mary B. Talbert University (Babies and Childrens, Hantia House, Lakeside, MacDonaid House) Woman's
IN THE SUBURBS
Boy View Hospital Bedford Municipal Berea Community Doctors
B uclid-Clenville Garfield Heights Huron Rood Lakewood Mar^movnt Rainbow
IN NORTHEASTERN OHIO
Amhersf
Ashtabula General
Corey at Chardon	^
Brown i^emorialai Conneou'
Blyria Memorial
Geneva Memorial
St. Joseph at Lorain
Allen Memorial at Oberlin
Lake Coun/y Memor/o/ at PainesvUle
CLEVELAND HOSPITAL
SERVICE
ASSOCIATION
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
Y T
7---
t
i ?
v ?
T
t ?
t ?
v
Cirkuški otrok
f ?
T
Y t
t
T ?
?
t ?
T
V
ROMAN Nemški spisala baronica Bracket
P reve I I. V.
y •?
t v
i y
? y
i X
(nadaljevanje)
Ko je šel proti večeru k ravnatelju, da se tam zaveže z Noro, ni naletel srečno.
V ravnateljevi prednji sobi je našel nekaj ljudi čudnih postav iz onih krogov, ki so se nudila slavnemu možu v službo. Eden izmed njih, ki je bil sama postava, s črno, dolgo umtniško gri vo, se je pravkar poslavljal od gospoda Karstena in Kurt je slišal še zagotovilo, s katerim ga je ta zagotavljal, "kako zelo ga veseli, da ga je sprejel v svojo družbo."
Prodirajoče oči sicer zelo lepega moža, ki le svojega judovskega pokoljenja ni mogel prikriti, so izzivalno oplazile mladega grofa, v katerem je gotovo čutil nekoga, ki išče službe. A Kurtov hladni, ponosni pogled in ravnateljev bolj svečan sprejem so ga v tem oziru, kot je bilo videti, pomirili.
Ravnatelj je takoj peljal Kur-ta v drugo sobo. "Žal, da imam opravke, ki jih nisem pričakoval," se je opravičeval. "Sam moram svoj čas skrbno izrabiti in povpraševanja me kar duše."
Kurt se je vljudno priklonil; toda prvič mu je postalo zoprno, da jemlje Noro iz takih krogov; zato je sklenil, da ona teh dveh let ne sme preživeti tukaj.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ^DVEi.TISING
CALL DEarborn 2-3173
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK Experienced with children. No Laundry.
Stay
Phone: WInnetka 6-2579
HOUSEKEEPER —
Stay. Suburban rectory. 2 priests. Salary reasonable.
TErrace 2-5191
REAL ESTATE
SKOKIE — By owner. English bungalow 5 room expandable. Living dining combination, extra large kitchen, 2 twin bedrooms, 2 baths, possible 2 rooms, bath up. Gas heat, 2 car brick garage. Includes rugs, venetain blinds. Price $25,500. — 7832 N. Kenneth — ORchard 3-8168.
AURORA — Modern 5 room Ca^ Cod near new Western Electric Plant. Gas heat, garage, fruit and shade. Lot 90x185. Price is right.
Phone — AUrora 2-9054
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 month old baby, need 3 room furnished apartment. Private bath. Any good location N. or N.W. Moderate rental.
Lincoln 9-0469
BUSINESS OPPORTUNITY
WELDING SHOP — Complete with all equipment, well established, active accounts. Step in and take over. Sale by owner.
STewart 3-8396
Good chance to buy TAVERN — Well established busy N.W. intersection. Parking space in rear. Booths, fully equipped to do profitable business.
ARdmore 1-7721 days, or EDgewater 4-8960 after 7 p.m.
K sreči se je v tem trenutku pojavil ob očetu njen ljubki obraz in izlil na Kurta ves svoj čar. Ob njenem shiehljanju so se razpršili vsi pomisleki in v blaženem občutju medsebojne vdanosti je izginilo vse drugo.
Noro je bila hitra izpremem-ba teh stvari silno presenetila; ko ji je bil oče prinesel to novico, kar ni mogla verjeti. Je li bilo njeno pismo tako učinkovalo, izrek njene odločnosti? Kajco rada bi bila to verjela! Ali pa — in to ji je bila še ljubša misel — ali je bila res ganila grofičino srce ? Nikakega boja je ni stalo, da je sprejela ponudbo; srce ji je le vriskalo od sreče, in ni mogla prav doumeti, da sta se oče in prednica nekoliko manj radova-la nagle izpremembe.
Pogoj je seveda bil, in dve leti —kaj sta dve leti preizkušnje? Pripravljena je bila na dvajset let. Dve leti sta neskončno malo, če leži vse življenje pred teboj!
Tri dni je preživel Kurt v
Chicago, 111.
HELP WANTED MALE
GENERAL HANDY MAN
6 day week.
Good pay and meals, and other benefits.
See MRS. KING Personnel Department
EDGEWATER HOSPITAL 5700 N. Ashland Ave.
DRIVERS
Over the road drivers for 2 man operation from Chicago to east coast. Must have 2 years recent experience with commercial line. Age limit 25-49. Apply in person only. No calls accepted.
RISS and CO. 2380 So. Hakted St.
DETAILER
Experienced Permanent Position
FABRICATED STEEL PRODUCTS OF INDIANA, INC.
2025 S. Main St. South Bend 23, Ind.
MACHINE OPERATORS
Immediate openings — Nites TURRET LATHE BORING MILL SWIPER MACHINES
Other Openings Available
NEW HIGHER PAY RATES 121/2%
NIGHT BONUS
OTHER LIBERAL BENEFITS APPLY EMPLOYMENT DEPT.
Open Daily 8 to 4. Sat. till Noon.
CRANE CO. 4200 S. Kedzle
Bruslju—tri dni, ki si jih je hotel pridobiti od svoje preizkusne dobe, preden bi nastopil strogo pot popolne tajnosti, popolne ločitve. Da bi prvo docela izpolnil se je sklenil za nekaj časa vrniti v Bonn in potem pod pretvezo gospodarskih poslov iti na svoja posestva v Avstrijo, češ, da bom tam pomagal materi. Njegovo mehko srce je zopet zahrepe-nelo, pridobiti si mesto v njenem srcu in ga prav tako pripraviti tudi za Noro.
Kar se tiče Nore, bi bil rad našel kak izhod, po katerem bi jo odtujil družbi cirkuških jaha-čev; vendar se je uprla njena otroška ljubezen, da bi že zdaj zapustila svojega očeta. Ravnatelj pa je imel srečen predlog. Že dolgo je imel namen, da bi si, kjerkoli že, ustanovil trajnejši dom, zlasti sedaj, ko so po poteku enega leta čakale njegovo ženo nove dolžnosti. Zato je hotel v bližini kakega mesta z lepo okolico kupiti kako vilo; tam bo Nora lahko preživela ta čas v družbi mačehe ali kake to-varišice, če bi morala ona zopet spremljati svojega moža. Predlog je bil vsem všeč in tako je celo ločitev nudila sladko zaupanje, ki je ljubečima lajšalo slovo.
Nekaj mesecev po teh dogodkih se je preselila grofica s svojo družino na Dunaj. Bilo je prvič, odkar je bila vdova, da je prišla iz svoje podeželske osamljenosti. Prisotnost njene mlade nečakinje, ki naj bi nastopila v družbi, in sklep njenega sina, da stopi v diplomatsko službo, vse to ji je dajalo pred svetom najboljše razloge za to.
Tiho podeželsko življenje namreč se ji je zdelo premalo pripravno, da bi odvrnilo sinove misli, zlasti, ker tudi Lili ni bila bitje, ki bi moglo oživljati domači krog in nuditi kako privlačno silo. Zato je opustila la, da bo vplivalo nanj novo delo in da ga bo premotilo velemesto. Globoki vtis, ki ga je bila vsako tozadevno misel in je upa-
ZASTONJ dobite DREY PACKS
pri
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD.
Odprto vsaki dan razven ob sredah
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
nanj napravila Nora, je seveda pripisovala njegovemu nepoznan ju sveta in zato je mislila, da bo v svetu našel tudi najboljši protiučinek. Zato je predlagala, naj poizkusi z diplomatičnim poklicem, da bi mu na ta način omogočila bivanje v presto-lici. Ker pa ga tudi tu ni mogla izpustiti izpred oči, se je pod pretvezo, da mora Lili vpeljati v družbo, tudi sama preselila tja.
Kurt se je rad sprijaznil z mislijo, da bi nastopil službo, ki je kmalu odprta za mladega ter uglednega in imovitega moža.
, Salon njegove matere je zavzemal v družabnih krogih kmalu odlično mesto. Sijaj starega imena in najuglednejših zvez je izvajal ob prisotnosti mlade dedične, kot je bila Lili, in prvorojenca, ki se je imel po mnenju svetu kmalu ženiti, dvojno privlačno silo. Seveda so takoj sklepali, da grofica ničesar bolj ne želi in ne namerja, kakor zve-zati ta dva; vendar to ni zadrževalo podjetnih src, da ne bi sledila svojim lastnim načrtom, zlasti, ker sta ona dva kazala vse prej kakor voljo, da bi uresničila to dozdevno namero. Nasproti svoji mali sestrični se je obnašal Kurt povsem mrzlo. Če-fffdi si ga često našel v salonu njegove matere, je drugače vendarle živel tako samotno, kolikor se je to pač dalo v življenju prestolnega mesta.
Videti je bilo, da se je v resnici posvečal svojemu učenju; mlademu ženskemu svetu je izkazoval tako hladno in enakomerno ljubeznivost, da so skoraj obupavale. Niti ena se ni mogla ponašati z njegovo vsaj trenutno odliko.
Grofica je morda nestrpno
AKO KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO,
zemljišče (lote) in farme, obrnite
se do nas.
Vedno točna, poštena postrežba.
JOHN KNIFIC 820 E. 185 St.	IV 1-7540
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave., HE 1-5296
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 1-3113
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13^17 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
V salogi imamo vedno mlade piščance in vieh vrti perutnine. Se priporočamo %a svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL.. v trgovini: Montrose 2-2330—na domu; Montrose 2-2912
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili In bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo, COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	T«L: IVanho# 1-3118
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU;
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
zrla vse to njegovo početje; po tem, kar je bila ukrenila, je vsekakor pričakovala nekoliko več uspeha.
Bilo je zadnje dni predpusta, ko je še priredila večjo zabavo, na kateri je bila zbrana skoro vsa odličnejša družba. Grof Kurt se je klanjal na materini strani z ono ljubeznivo lahkoto, ki mu je bila lastna, pa tudi z ono mirnostjo, ki jo ima človek, če stoji popolnoma prost pred družbo, katera mu ne nudi nikakega osebnega nagiba.
"Kako prijeten kavalir je vaš sin," je rekel star gospod, eksce-lenca in družabna avtoriteta, ki se je pravkar priklonil grofici, katera se je bila vsedla v krogu nekaterih najodličnejših dam ob vhodu v salon. "Dovršeno dobrega vedenja, duhovit in lep, pravi materin ponos . . ."
Grofica se je lahno priklonila v priznanje laskavosti o njenem sinu; toda neopazen drget na njenem obrazu je pomenjal, da se kljub vsemu ni tako točno strinjala s tem.
Stari ekscelenca je to opazil;
ŠTIRI LEPE SOBE
s kopalnico, zgoraj, se odda v najem novoporočencem ali starejši dvojici.
Vpraša se na 1169 EAST 76th STREET, spodaj ali pokličite IV 1-9196
DOBER NAKUP
Hiša za 2 družini, 7 sob spodaj, 4 zgoraj v slovenski naselbini. Eno stanovanje prazno. Fornez na plin. 3 garaže. V dobrem stanju. Prinaša lep doliodek.
Za podrobnosti se obrnite na D'ARCY REALTY 740 East 200th Street IV 6-0302	IV 1-4766
PRIČNITE SVOJE PODJETJE!
Imamo popolno zalogo opreme za popravljalnico čevljev: Landis stroj za šivanje usnjo; Landis "finisher" stroj; Landis "jack" in Landis prešo ter Singer šivalni stroj.
Odprto
v nedeljo od 9. zj. do 5. pop. 702 EAST 105th STREET, blizu St. Clair Ave. LI 1-2605
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NA PR OD AJ
Radi selitve se mora prodati takoj zidana hiša, stara osem let. Sprejemna soba, kuhinja z jedilnico, 2 spalni sobi spodaj, ena zgoraj, klet pod vso hišo, gorkota na plin, garaža in pol s cementnim dovozom, vsa zimska vrata in okna iz aluminija, krasen vrt s več sadnim drevjem. Vse to se mora prodati pod ceno $18,200.
Za vse podrobnosti se obrnite na 20671 NICHOLAS AVE.
V OKOLICI E. 185ih ST.
Lesen bungalow s 5 sobami, v zelo dobrem stanju. Polna klet, garaža. Prvi, ki bo prišel, bo imel priliko dobiti, ker je izredna prilika.
Ako niste zadovoljni s hišo, ki je lastujete, pridite k nam. Zamenjamo vam jo s tako, ki bo odgovarjala vašemu okusu in potrebi.
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
Punch Press operatorji
MORAJO BITI IZURJENI Plača od ure—stalno delo. ZATKO METAL PRODUCTS CO. 20850 St. Clair Avenue
Euclid, Ohio
Arc varilci
Brake & Punch Press operatorji
Sheet Metal Layout delavci
Dobra plača od ure. Družba plača zavarovalnino in bolniško podporo. Plačane počitnice in prazniki.
ARTISAN METAL WORKS CO. 11400 Madison Ave.
bil je premeten, obče poznan in radoveden povrhu, ki je stvari rad prišel do dna. "Občudoval sem ga," je nadaljeval, "redkokdaj sem videl mladega moža tako odločnih načel. Tako malo so ga zavedle zabave našega velemesta, da bi se človek lahko bal za prihodnjost. Saj veste, milost-Ijiva, človek ima svojo lahkomiselno dobo."
"Če je to potrebno, bo že* tudi moj sin plačal ta davek," je rekla grofica tako trpko, da je
bilo lahko spoznati, kakšne izkušnje je imela v tem oziru. ^ Stari gospod je postal še bolj radoveden. Kaj je slabega na njenem sinu, o katerem niolci celo najhujša čenča. "Ali se morda noče pokoriti materini volji z ozirom na to zlato ptičko tukaj ?" je mislil in oplazil s svoji® pogledom Kurta; ta se je kar zelo hladno obrnil od Lilii ' se mu je bila plaho približala z nekim vprašanjem.
(Dalje priHođnjič)
HEID SARAPA ENTERPRISES
PREDVAJA ZVOČNE
SLIKE V BARVAH
<Ш\ UUDJE V GLASBI IN PETJU«
Vidite kako se naše lastno ljudstvo udejstvuje v in plesu in narodnih običajih.
V	nedeljo, 20. novembra
OB 5. URI POPOLDNE
V	cerkvenih prostorih sv. Nikola,
East 36th in Superior Avenue
Sedaj se bo luđi prvič kazalo nov film "Prizori iz zapada. katerega je pred nedavnim posnel Anthony Grdina.
Dovolj prostora za parkiranje.
Vabljeni ste, da posetite te filme—ugajali vam bodo in zadovoljni boste.
Odbor
POMAGAJTE SVOJCEM V DOMOVINI
z namenom, da pomaga našemu narodu do dobrih čevljev, 3® Borovo Shoe Sales Sompany izdala DARILNE KUPONE v vrednosti 6 dolarjev za par moških ali ženskih čevljev in 5 dolarjev za par otroških čevljev.
S
Kupec darilnega kupona pošlje kupon svojcim v Jugoslavijo- '' tem kuponom lahko njegov rojak ali prijatelj izbere najboljše čevlje, ki razpolagajo z njimi 700 Borovo prodajalnice v vsetj mestih. To velja tudi za izseljence izven Združenih držav, ki bi želeli pomagati svojcem v Jugoslaviji.
Detiar za kupone pošljite na
BOROVO SHOE SALES COMPANY
5318 WEST NORTH AVENUE, CHICAGO 39. ILL"
Vsi oni, ki potujejo v Jugoslavijo in žele nesti seboj darove, je ^ njih laže in bolj koristno, ako kupijo tu kupone in se tako izogne]" prevozu, stroškom in carini.
Your March of Dimes funds are providing the tare die neeđfc Fbv she is one of the tens of thousands of polio victims "bora too soon"— before the epic polio vaccine. Today, March of Dimes funds which developed and tested the vaccine are financing research to improve it. But there still are polio victims who need help. And there will be tent of thousands more stricken before the nation has its blanket of protection. March of Dimes plus the hearts and hands of polio fighter* everywhere must continue to provide our main bulwark against роЛик
MARCH OF DIMES