Lv.-stev., GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LI6NITA VELENJE ^»lam* upoštevanju najsodobnejših dosežkov na tem področju. Pripravljeni so načrti za 2=50 kin (Wgi plinovod in potreben je bil samo sklep pristojne banke o financiranju izgradnje. Na svoji seji v mesecu marcu letos je upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke v Beogradu obravnaval financiranje Energo - kemičnega kombinata Velenje in načelno cdloril. da bo banka sodelovala pri financiranju izgradnje naprav za vplinjevanje lignita s tem. da .bo zagotovila potrebno dinarsko kritje za vred- Čelioslovaški in Veliki Britaniji na kredit. Ze pred to odločbo so potekali razgovori s češkim izvoznim podjetjem »Technoexport« v Pragi o dobavi plinskih generatorjev in je bila sklenjena pogodba, da bo to podjetje dobavilo Energo-kemičneinu kombinatu potrebne naprave za vplinjevanje lignita za proizvodnjo 575 milijonov kubičnih metrov čistega plina. Te naprave obsegajo devet plinskih generatorjev in dva parna kolla za proizvodnjo pare /. dvema protitlačnima turbinama. Rok IZGRADNJA EKK LETOS ZAČNE ŽE VEČKRAT SMO V NAŠEM LISTU PISALI 0'ENERG0-KEMICNEM KOMBINATU IN POUDARJALI POMEN NJEGOVE IZGRADNJE ZA NAŠO DOLINO, DANES PA LAHKO SPOROČIMO VSEM, DA BO IZGRADNJA ZAČELA V LETOŠNJEM LETU. V zadnjih treh letih so potekale napete priprave za dokončno oblikovanje načrtov in postopka za vplinjevanje lignita in za odvod plina h glavnim potrošnikom na območju cele Slovenije. Načrti za postopek so dokončno dognani ob nost uvozne opreme in odobravala devizna sredstva za tisti del uvozne opreme, za katero ni mogoče dobiti komercialnega kredita. Hkrati je upravni odbor odobril, da Energo-ker mični kombinat lahko sklene pogodbe za nabavo opreme v za dobavo in montažo teh naprav je pogodbeno določen za leto 1965, s tem da je zadnji rok za puščanje naprav v obrat določen do 30. 6. 1966. Celotna vrednost naprav, ki jih bodo češka podjetja dobavila Energo-kemičnemu kombinatu preko izvoznega podjetja »technoex-port« v Pragi, znaša 7,5 milijonov obračunskih dolarjev (5,6 milijarde dinarjev). Za dobavo druge potrebne opreme, predvsem naprav za proizvodnjo kisika in za čiščenje plina, pa so potekali razgovori z angleško firmo Huin-phreys and Glasgovv v Londonu. Letos v marcu je bil sklenjen v Londonu dogovor, po katerem bo dobavo opreme iz Anglije v vrednosti 6 milijonov funtov (12,6 milijarde dinarjev) financirala londonska banka »Lazard Brothers«. Končna pogodba za financiranje bo sklenjena do 2. 6. 1964 za kar je Jugoslovanska investicijska banka sedaj tudi že dala soglasnost.' kreditom, zajetim v Angliji, se ne bo financirala samo izgradnja naprav za vplinjeva- nje lignita, temveč tudi proizvodnja umetnih gnojil (uree). Med tem je Jugoslovanska investicijska banka že objavita pogoje za financiranje proizvodnje umetnih gnojil, a Ener-go-kemični kombinat je še pred tein vložil zahtevek za proizvodnjo 46.000 ton uree letno. Pri tem pripominjamo, da je urca moderno dušično umetno gnojilo, ki vsebuje •46",, dušika in presega po vrednosti in učinku vsa sedaj znana umetna gnojila. Urea je umetno gnojilo, ki ga uporabljamo z enakim uspehom kakor ostala znana umetna gnojila, toda njegov učinek je več kot dvakrat močnejši. Prednost uree je pa še v tem. da se gnojenje lahko izvrši v nekaterih primerih skozi listje in sicer tako, da ureo pomešamo s škropivi. Urea je drobno zrnata, lahka, bela sol, ki je v vodi hitro topljiva. O pomenu plina za naše gospodarstvo skoraj ni potrebno pisati, ker je bilo o tem že mnogo napisanega. Omenimo samo, da bo imel plin kalorično vrednost 4000 K< al Nin5, da bo brez (Nadaljev. na nasled. strani) Na tein prostoru bo stal bodoči EKK Gradbena dela za gradnjo EKK so že v teku... T, rgovska mreža je prevzela v primerjavi s preteklim letom za gospodinjske potrebe skupno 142.877 ton več t. j. plus 17,9%. Višina realizacije v posameznih tromesečjih pa je znašala po pogodbenih zaključkih: I. 102.1%, 11. 94%, 111. 9f\8% in IV. 82,7%. Iz tega je razvidno. da so bile težave pri c.dpremljanju pošiljk trgovski mreži največje v II. in posebne v IV. tromesečju zaradi takratne slaibe transportne situacije. Razumljivo je, da so trgovska podjetja imela težave tudi v 1. tromesečju, Mjuib visoki tonaži dobav, vendar takrat zaradi drugih oikolnosti. Potrošniki niso bili dovolj založeni s kurjavo, ker so pričakovali milo zimo. kakršne so fcile prejšnje. Prizadevanja Zvezne gospodarske /zbornice, da bi se ustvarile v večjih centrih izaloge »železne rezerve«, niso bila uspešna, ker so bila naročila potrošnikov prt gro-siistih in deta jlističn flt trgovskih podjetjih mnogo višja od obstoječih zaključkov. Za to skupino odjemalcev je .značilno količinsko zvišanje dobav za SR Slovenijo in Hrvatsko ob istočasnem znižanj« ionaže za AP Vojvodino. Ostali odjemalci so izika-zali ponovno višji odjem kot v preteklem letu. Zaradi njihovega posebnega položaja smo se dogovorili za dobavo dodatnih količin v IV. tromesečju za zagotovitev predpisane rezerve. Na ta način je dosegla koli- LETOS ZAČNE IZGRADNJA EKK (Nadaljev. s 1. strani) žvepla, brez primesi in brez vlage. Ta plin je možno uporabljati povsod v industriji namesto premoga, tekočih goriv 5n električne energije, povsod tam, kjer je potrebna toplota. Do potrošnikov bodo plin vodili plinovodi dolžine 250 km in bodo segali od Velenja do Raven na Koroškem, preko Polzele do Celja in naprej preko Slov. Konjic in Slov. Bistrice do Kidričevega. Maribora in Ruš ter preko Trojan do Ljubljane in dalje do Kranja in Je-senie. Dolgoletne priprave za izgradnjo Energo - kemičnega kombinata Velenje potekajo danes h kraju. Uresničuje se potreba po predelavi lignita v mmem Velenju in njegov transport v oplemeniteni obliki do vseh potrošnikov na področju Slovenije. Z izgradnjo Energo-kemičnega kombinata Velenje se bodo šaleški dolini odprle nove perspektive, slovenski industriji pa neslutene možnosti razvoja na temelju vsestranske uporabe plina. @ Jludac Šiev. 4 — 17. aprila 1964 CDS je na svoji seji obravnaval čina dobav v IV. tromesečju najvišji nivo. Tudi lastna poraba je bila količinsko višja kot v preteklem letu zaradi direktnega odjema deputata na rudniSki tehtnici. Rudniške prodajne cene za premog so ostale namreč tudi v letu 1963 nespremenjene, z izjemo doda lika 5% katerega smo po odloku £1.8 priračuna-vali le v mesecu februarju in marcu. Prodaja EFE izdelkov je obsegala razne vrste elementov, ki so bili do tega časa tehnološko osvojeni. -.V tem so mišljene vse vrste zidakov t. j. modularnih oblškovaneev. zidakov standardnih dimenzij, radialnih Ibldkov in sipkih ma- . • 1111 pip >t 2 mm beniiga standarda in delih na komunalnih objektih. Za ta dela je rudnik trosil sredstva, ki jih je dobil i z splošnega investicijskega sklada po XII. natečaju in pa lastna* sredstva iz amortizacijskega --klada in sklada »kupne porabe. Pregled investicij po vrednosti izvršenega dela v letu 1963 je sledeč: Kapitalna izgradnja: din Jamski objekti 29.290.814 Zunanji objekti 318,714.003 Oprema domača in uvožena 1,221.626.426 Montažna oprema 5.257.238 Zagomski .stroški 13,149.699 Skupaj kapitalna izgradnja 1.588.038.207 Družbeni standard in komunalni objekti: din Stanova n j sik i in komunalni objekti 431.136.695 Projektiranje, odŠkod.n i ne. obresti in drobni inventar 22.501.102 455,635.-97 Celotna vrednost izvršenih investicij rudnika v letu 1963 2.041,675.004 S 1. t. 1963 je pričel rudnik z odpisi po revalorizirani vrednosti osnovnih sredstev. Po izvršeni revalorizaciji kažejo osnovna sredstva i.n sredstva družibenega standarda sledečo vrednost: terialov. Ta pest ros t proizvodov, ki je trajala le v 1. polletju 1963, .pa je delno hromila proizvodni učinek olbrata iz razloga, ker je raznolikost proizvodov ter trdnostnih stopenj tudi zahtevala različno dozira-nje surovin, pogosto izmenjavanje ustn-ilkov ter čiščenje naprav. Talko raznolikost proizvodov pa je zahitevalo tržišče, ki je v -pogostih primerih EFE materiali šele praktično preizkušalo. Gradbeni izvajalci so imeli namreč izdelane projekte na bazi standardne opeke, zaradi česar so se po spremembi teh Objektov zahtevali zidaki standardnih dimenzij. Olb vse večjem -povpraševanju po zidnem materialu v II. polletju preteklega leta pa je prodajna služil)« forsirala uporalbo. oziroma prodajo modularnih ob-1 [kovancev. ki so tako za uporabnika, kot za proizvajalca ekonomsko zanimivejši. S -tem smo tudi uspdli in tako v II. polletju uvedli samo proizvodnjo modularnih oblikovancev. z izjemo jamskih elementov za naše lastne potrebe. V ipogledu kvalitete dobavljenih materialov smo imeli le redke reklamacije, več težav pa smo imeli z dinamiko dobav iz razloga, ker smo -pogodbeno zaključili planirano proizvodnjo, katera pa s strani Obrata ni bila realizirana. V letu 1963 so se izvajala investicijska dela. začeta v preteklih letih, to je predvsem izgradnja zapa-dnega polja, druž- Nalbavna vrednost osnovnih sredstev Stanje 1. 1. 1963 10.975.096 Povečanje v letu 1963 1.678,703.091 Oddaja v letu 1963 594,842.720 Stanje 31. 12. 19-63 12.059.125.4<)7 Neodpisana v rednost 6.334.576.758 % iatrošenosti 46% Nabavna vrednost sredstev skupne poralbe 4.614,237.408 545,532.943 165,868.813 4.993,901.538 4.249,829.183 15% Osnovna sredstva, ki so bila nabavljena v letu 1963 i,n predstavljajo večjo vrednost so naslednja: 9 kom. verižnih transporterjev (EB — 620 in EVI); ' 1 kom. stroj za odkopavanje premogla PK 3; 2 kom. -stroja za odkopavanje premoga OMKT 13 kom. kompletnih gumi -transportnih trakov; 2 kom. joklena členkasta transporterja"; 2 kom. osebna avtomobila; 2 kom. avtobusa FAP; 1 vrtalna garnitura za globinsko vrtanje; I kom. vrtalni stroj stoječ; 1 kom. drobilec za kamen; 1 kom. vrtalni agregat; 2 kom. knjižna stroju »Ascota«; zgradba — projektivni biro; upravna zgradba. Nabava sredstev iz Sklada skupne poralbe v vrednosti 545.532.943 din pa predstavlja predvsem stanovanjske zgradbe. Visok procent odpisov osnovnih sredstev, ki znaša 43 % pomeni, da dela rudnik t. zastarelimi stroji, ki pri današnji potrebi osnovnih surovin nalaga nujno reorganizacijo in obnovo jamske mehanizacije; To nam delno omogoča izvršena revalorizacija, ki nam daje večja denarna sredstva za nabavo novih osnovnih sredstev in prvi rezultati te ekonomske politike so že vidni pri obnovi jamskih sitrojev v letu 1963. Delno -pa se bo problem iztrošenosiii osn-ovnih sredstev saniral z ekonomsko amortizacijo. ki je predpisana v letu 1964. Vsa osno-vna sredstva in sredstva skupne porabe so zavarovana pri DOZ-u -in se odškodninski postopek v slučaju loma odvi ja po obstoječih zakonskih predpisih. Iz tega naslova je rudnik v letu 1963 dobil nakazano od DOZ-a za škodne primere 16,392.615 din. plačal je zaključni račun za leto 1963 pa zavarovalnih premij v znesku "t. 180.779 din. V letu 1963 smo imeli za pokrivanje zalog reprodukcijskega materiala, zalog premoga, žcicvne pograde in za pokrivanje terjatev do kupcev sledeče vire obratnih sredstev: din Poslovni sklad za obratna sredstva 486,729.901 Posojilo za .stalna obratna sredstva: ' za potrebe rudnika 195.432.ft20 za potrebe EFE 15.490.909 Skupaj viri obratnih sredstev 697,652.830 Napram letu 1962 so se nam viri obratnih sredstev zmanjšali /a 132 milijonov dinarjev, ker smo odplačali banki kratkoročne kredite za železnopod-grado in zaloge premoga. Da smo lahko z zmanjšanim volu-mennm obratnih .sredstev,kljub povečarti 'proizvodnji in zato potrebnimi sredstvi za normative materiala in blagovnega prometa izšli brez ipriličnih težav. je to pripisati 'zmanjšanju povprečka plačila dni s strani kupcev od 23 v letu 1962 na 21 dni v letu 1963. u,li celo na 18 dni. če ne upoštevamo medsebojnih odnosov z RŠC. V Strukturi virov obratnih sredstev je opaziti v letu 1963 bistven premik, da se nam je dvignil poslovni sklad lastnih obrata i h sredstev od 325 milijonov dinarjev v letu 1962 na 487 milijonov v letu 1963 in to predvsem zaradi likvidacije kredita za začetni siklad obratnih sredstev, ki smo ga odplačali iz 10% obvezne rezerve amortizacijskega sklada. Rudnik je imel v letu 1963 pri banki na izločenem računu amortizacijski sklad in sredstva sklada skupne porabe. V letu 1963 se je nateklo sredstev amortizacije s prenesenimi iredsfcvi iz leta 1962 na poseben bančni račun v znesku din 1.941.126.379 črpalo pa se je v višini 1.658.056.040 preneseno v leto 1964 283.070.339 Priliv izvira iz sredstev vplačane amortizacije v letu 1963. predanih osnovnih sredstev in plačane odškodnine po DOZ-u. Črpanje sredstev amortizacije pn predstavlja paibavo strojne opreme, dotacije EKK Velenje. posojilo Splošni gospodarski banki Ljubljana in plačilo anuitet za posojila kapitalne izgradnje. Gibanje sredstev sklada skupne porabe: Dohodki Izdatki Pr< nešeno v leto 1964 din 663.951.124 634.149.210 29.801.914 Dohodki so odvod v sklud po zaključnem računu za jato 1962, .■vplačila za prodana stanova- nja. del stanarine od hišnin svetov in vračilo dobroimetja zaradi znižanja obrestne mere s strani banke. Izdatki predstavljajo plačilo stanovanjskih objektov, plačane anuitete za dana posojila družbenemu standardu. štipendije, posojilo Skopju in dotacija za počitniški dom v Fiesi. Gospodarjenje po okorno m-sJkih enotah se je na podlagi izkušenj, pridohljenih v preteklih letih, še bolj poglobilo s formiranjem oibračuntskih enot in tako približalo neposrednemu {proizvajalcu. Tako smo imeli v letu 1963 poleg 8 ekonomskih enot in 1 predračunske enote v okviru teh še 41 obračunskih enot. Na ta način se je vključil v decentralizirano .poslovanje celoten kolektiv. Ekonomske enote so tudi v okviru družbenega plana RLV sprejele svoje finančne pla/ne in delovne načrte. Finančni plani zajemajo na ta način vse elemente strukture cene, ki se po ekonomskih eno tak dajo meriti, ovrednotiti in stalno na podlagi obstoječe evidence zasledovati. Tako so po ekonomskih enotah sprejete interne i prodajne pene. ki se obračunavajo znotraj podjetja med ekonomskimi enotami in v okviru rezultata celotnega rudnika. Na osnovi tako postavljenih razmerij je ekonomska enota stimulirana: 1. za boljšo .proizvodnjo — učinek dela; 2. za znižanje stroškov ob ■planirani interni prodajni ceni. Na ta način je vsak posamezni proizvajalec, oziroma celotni kolektiv ekonomske enote v strukturi stroškov in doseženi proizvodnji vezan na lastni rezultat dela in končno preko obračuna in delitve čistega dohodka na srvoj osebni dohodek. Ekonomska enota jama vzhod je ob sprejetih merilih v letu 1963 dosegla ugodne rezultate in kljub nekaj nižjemu staležu zaposlenih presegla plan proizvodnje. usoda znižati stroške ter dosegla ugoden finančni rezultat. Ekonomska enota jtimn za-pad je ob uvedbi kompleksne mehanV.ami je prav tako presegla planske zadolžitve in dosegla finančni uspeh. Ekonomska enota klasirn: je vezana na rezultate proizvodnje obeh jamskih enot i znižala lastne stroške. Finančni Tezultat je pozitiven. Ekonomska enota eleklro-strojni obrat je dosegla realizacijo in je tudi finančni rezultat v obračunu pozitiven. Ekonomska enota avtopark je s svojo dejavnostjo presegla plan dela in temu analogno tudi finančni rezultat. Ekonomska enota zunanji obrat prav taiko beleži ugodne rezultate in je presegla postavljen plan dela. Ekonomska enota gradbeni obrat je postavljen plan dosegla, vendar z močnejšim razmerjem tujih naročnikov. Finančni rezultat je zaradi povečanja nekaterih stroškov negativen. Ekomonvska enota EFE Šoštanj pa ni .dosegla planskih predvidevanj, ker se težave, ki so se pokazale v preteklih letih, še vedno pojavljajo. Predračunska enota splošna uprava pa je vezana .po pflamn na dejanske uspehe ekonomskih enot. Rudnik kot celota je v letu 1963 dosegel naslednji finančni uspeh: din Plačana realizacija 11.092,249.617 Drugi dohodki 98,4-12.784 Celotni dohodek 11.190,662.401 Stroški poslovanja 6.885.371.660 Dohodek 4.305,290.741 Prispevek iz doliodka federaciji 28,572.165 Prispevki iz dohodka za lastne sklade 28,572.165 Cisti dohodek 4.248,146.411 Razdel i.tev čistega dohodka: Prispevek od iz red. doli. 315,271.550 Prispevki v druž. in ves t. siklade 178,724.042 Prispevek v rezervni sklad — obvezni del 33,681.012 Prisp. v rezervni sklad ■— neobvezni dol ' 99,782.996 Prispevek v skupne rezerve 36,658.416 Prispevek Skopju 8,340.455 Za osebne doh. 3.167,005.629 Za siklad skupne porabe 408,682.311 Ob letošnjem Obračunu dohodka in stroškov poslovanja, je bistveno poudariti to dejstvo, da nam je bil po dolgotrajnem razpravljanju do-konfmo ukinjen rudniški prispevek. Ta prispevek je. bil ■predmet razpravljanja t tem. da je bil razdeljen v nepravilnem sorazmerju med tri največje rudnike v Jugoslaviji. Končno je ta element odpravljen in je možno usmeriti sredstva. ki nam ostanejo v raziskave zinoadnega polja. Rudnik je v letu 1963 za proizvedeno tonažo in usluge vseh ekonomskih enot porabil za vse vrste onih dajatev, ki inia-io značaj osebnega dohodka 3.242.809.699 din. Upoštevajoč neto m?fo plačilnega sklada 1.880.014.353 din. kolikor je bilo izplačano za vse vrste osebnih dohodkov ter efektivno izvršene dnine znaša povprečni mesečni zaslužek 48.072 din na 3.259 zaposlenih ljudi. Na dvig povprečka osebnega dohodka je nedvomno vplival .porast učinka ter dobro gospodarjenje ekonomskih enot v pogledu variabilnih stroškov in porabi j en ega rep rod akcijskega materiala. Zanimiv je tudi razpon med bruto in neto masi osebnibdohodkov, ki znaša v absolutni verdSosti 1.362,795.3«) din, kar predstavlja vse vrsto prispevkov, ki-še obračunavaj * na neto osebne: dohodke. Finančni plan podjetja, ki j j bil postavljen za leto 1%3 j : presežen tako da "znaša ustvarjen celotni dohodek naprai i planu 103,79% in dohode i 109,23%, Prekoračitev finančnega plana'- je'. j>Ti|p(isatti prvenstveno že obrazloženi prekoračitvi osnovnega .plana proizvodnje. Nadaljnja značilnost v družbenem . planu za leto 1963 je precejšen-.porast bruto produkta -od 7516.864050 din v letu 1962 na že zgoraj navedeni bruto produkt 11.190.662.401 din v letu 1963. \ a j a porast ni vplivala samo osnovna proizvodnja, ampak tudi povečanje ekonomskih enot- gradbenega in elektrostrojinega obrata, kakor tudi obširna dela raziskav, finansiranih iz sredstev za raziskave rudnega bogastva. Bilanca za leto 1963 nam izkazuje 15.773,568.007 din aktiv in prav toliko pasiv. Napram celotni bilančni vsoti v letu 1962 prlikaižujemo nadaljnji porast premoženj a za 772,413.672 din. To je pripisati, kot žepraj omenjeno, povečani proizvodnji. Ko pregledujemo rezultate dela za leto 1963 lahko ugotovimo, da smo dose.gli nadaljn:-> rast v pogledu same proizvodnje. "Važno je .pri tem poudariti, da smo v osnovni proi vodnji: povečali ponovno učinek, da šo ugodnejši normativi poraibe osnovnega reprodukcijskega materiala, da smo r/re ' no osa ihdsrv o j ili samo upravi j a-nje ž decentralizacija po obr,"-čurišlijb enotah in ugotavljali interni: dohodek po enotah ter s tem odprli- pot širšemu krogu upramjaleev in večjemu so-delpvanjur v tehnološkem procesu * in ekofiomiki celotnega pod j etja.D rn žbe n i plan za leto 1964 pa nam kaže, da bomo morali-nujno 5e" .povečati proizvodne':. kapacitete in jih oplemenititi preko enSeirgo-ke-mo kombinata. V vseh. teh naporih pa .čaka kolelktiv rudnika nedvomno ena: primarniH nalog;" ZAKLJUČNI RAČUN DELAVSKEGA KLUBA IN OKREPČEVALNICE: _,_„.. Delavski klub in okrepčevalnica sta bila ustanovljena z namenom. da,nudita članom kolektiva .po primernih cenah svoje usluge. V klubu je bilo povprečno v letu 1963 zaposlenih. 8 oseb in v okrepčevalnici 7 oseb. Okrepčevalnica je v letu 1963 izdala 1,192.424 obrokov malic, od tega za kolektiv rudnika 1.041.580 in ostalim 150.844 obrokov. Pod ostalimi so prejemali malice še RŠC Velenje, Hudo C ^ ORODJE, STROJI... Že nekaj časa je v prozivnici črna tabla, na kateri so pritrjeni razni strojni dela, deli pod-porja in orodje, katerega vsak dan potrebujemo pri delu. Morda to .samo po sebi ni zanimivo. Da pa so zanimive cene teh predmetov, bo vsak pritrdil. Že večkrat je bilo poudarjeno. kako surov odnos imamo do orodja, oziroma do vseh pripomočkov, ki jih pri delu rabimo. Vprašati pa se moramo, kdo je pripomogel do tako visokega učinka na odkopu in na pripravah. To so .gotovo stroj,"i! Brez strojev P. K. ne bi bilo danes storitev 20 ton na moža. kar se tu dosega, oziroma na čelih 15 ton. kar se tudii dosega. Zato moramo stroje ceniti. Vedeti moramo, da je stroj vržen iz proizvodnje, če iziguibimo samo en vijak od tega stroja. Končno je ta vijak moral tudi nekdo napraviti. Koliko procesov se vrši predno je napravljen zasekač: Kdo se zaveda, da je bila najprej to ruda i,n da je to rudo globoko pod zemljo nekdo nakopal, kolikokrat je šla ta ruda skozi peči, skozi tisoče rok. predno ta zasekač na čelu in v rokah kopača služi svoji zamisli. Vsi ti ljudje, ki so to oblikovali, ali kakor koli pripomogli k izdelavi našega orodja, morajo živeti in za svoje delo dobivajo plačo. Če bomo to premislili in če se bomo tega zavedali, potem ne 'bomo na orodje pazili samo zato. ker je drago, ampak že zato. ker ga bomo spoštovali oziroma bomo spoštoval i delo, ki je bilo potrebno za njegovo izdelavo. V jami lahko vidimo, kako znamo vse to ceniti. Ko ob nedeljah hodijo nekateri rudarji na remont tesarit razne kanale, proge in križišča, si dobijo orodje, kjer pač morejo, namesto. da bi si ga izposodili v skladišču. Dobijo si ga na pripravah. oziroma celo vlamljajo v orodne zaboje tesarskih skupin. ko pa delovišča zapuščajo, pustijo orodje kar tam in last- niki orodja ga le redkokdaj najdejo. Orodje morajo potem plačati seveda tisti, ki so bili zanj zadolženi. Kako pa je z drugim materialom? V progah vidimo stare žlote. ki so izrabljeni, tako da jih ne bo nobeden več uporabljal, prav tako žlebove od eno rn dvoverižnih transporterjev. Tam jih dokončno uničuje rja. Zakaj ne bi neuporabne komade izločili in sproti izvažali iz jame? • Če v jamo pripeljejo malo debelejši les ali pa če je les kriv. potem takšen les največkrat žalostno konča in sicer tako. da sprhni za progo. Vsi se ga izogibljejo. čeprav je debeli les. če ga vgradimo, bolj vzdržljiv. Prenese namreč veliko večji pritisk in je njegova življenjska doba dvojna alli pa celo trojna. Črna tabla v prozivnici je lahko samo naše ogledalo, ki zgovorno pripoveduje, koliko tisočakov uničimo. Vse to naj potrka na našo vest in stanje se bo izboljšalo! Če bomo vsi opozarjali drug drugega, uspehi ne morejo izostati. Dohodki in izdatki glasila »Rudar«! Gotovo bo naše bralce zanimalo kakšni so dohodki in izdatki našega časopisa »Rudar«. Zato vam posredujemo naslednje podatke: V letu 1963 je izšlo 16 številk našega glasila »Rudar« in ena posehna izdaja v skupni nakladi 63.500 izvodov. Časopis moramo obvezno pošiljati raznim ustanovam in forumom ter rajnim knjižnicam. Brezplačno ga pošiljamo tudi vsem bivšim delavcem. ki služijo kadrovski rok. kakor tudi vsem štipendistom. da so preko časopisa seznanjeni z delom in razvojem podjetja. Članom kolektiva pa ga razdeljujemo preko Obratov ali pa ga dobe pri vratarju na novem jašku. Stroški časopisa so v lanskem letu znašali 3.536.244 din ali 55.68 din izvod. Dohodkov pa je bilo tudi 3.536.244 din. Od tega so vplačali sami člani kolektiva 571.040 din. dotacija RLV pa je znašala ostalih 2.965.204 din. CDS je na svoji seji obravnaval zaključni račun za leto 1963 (Nadailjev. s prejšnje stran/i) Projektivni biro in Energo-ke-roo kamlbinat Velenje, ki so plačevali malice po 100 din za cbrok. Olani kolektiva so plačali za abrok malice 50 din, ostanek 50 din pa je kril rudnik iz plačnega sklada. Blago za okrepčevalnico se je nabavljalo pri g ros istih kot »Pomur-ka«, Murska Sobota. »VeležS-tar , Celje, »29. merember«:, Suibotica. »Emona«, Ljubljana. »Delamaris«. Izola. »Kolonialle«, Maribor in »Merx«. Celje. V klubu je znašali povprečni nujsečini promet za leto 1%3 2.258.952 din in povprečna razlika v ceni 40.05%. Namen kluba pa ni bil, da nudi svojim članom samo gosi inlske usluge, ampak so se t prostorih kluba prirejale razstave slikarjev in kiparjev ter torkovi kulturni večeri, vse v sodelovanju s »Svobodo« Velenje. Skupaj je bilo v letu 1963 15 razstav, .na katerih so razstavljali svoja dela: Dora Ple-stenjak. France Slana. Šenk Tone. Pevein Vinko. Tobiaz Bruno. Kovač Aleksander. Primožič Tošo. Vilhar Mario. Za-volovšiek Lojze. Horvat Jože — Jaki in Nikolaj Pirmat. Torkovi večeri so imeli naslednje teme: 1. Vizjpon na Trisull — Debe-ljak Ciril. 2. Večer ciganske lirike — člani SLG iz Celja. 3. Potovanje maršala Tita po Ameriki — Pahor Božidar. Torkovi večeri, ki so se pričeli v zadnji polovici leta 1963 so se pokazali kot nova oblika kulturnega izživljanja v Velenju. Obisk na teh večerih je •d 200 do 300 ljudi. Razstave in toiikovi večeri -se nadaljujejo tudi v letu 1964 in zanimanje za te med člani kolektiva raste. Po ugotovitvi celotnega dohodka in razdelitvi istega po plačani realizaciji, je razdelitev naslednja: din Celotni dohodek Poslovni sit rosiki Dohodek: Pavšalni prispevek Obojim i Čisti dohodek: Razdelitev čistega dohodka: Prispevek za Skopje Prispevek v rezervni sklad Oselbni dohodki Poslovni skllad za obr. sredstva 137 128. 9 .220.689 132.451 '.088.238 65.000 9.023.238 8.818 12.624 8.569.738 432.058 ^^ Hudac Obseg poslovan ja se je v letu 1963 znatno povečal, kar dokazuje. da se je število izdanih malic zvišalo napram letu 1962 za 287.516 obrokov. Kalorična vrednost malice je bila zadostna, prav tako tudi asor-timan blaga, ki je obsegal preko 22 artiklov. V klubu se je promet napram letu 1962 povečal za 8.660.003 din, kar je dokaz, da rudarji radi in pogosto obiskujejo svoj lokal. ZAKLJUČNI RAČUN POČITNIŠKEGA DOMA FIESA: Sezona v letu 1963 se je začela 10. junija in je trajala do 20. septembra 1963. Počitniški domn je v tej dobi registriral 826 domačih gostov in 286 otrok. ki so bili stari izpod 10 let. Tujih gostov je bilo 70. Dnevni Obrok na gosta je znašal povprečno 1.258 din. Počitniški dom ima skupaj 153 ležišč. kuhinja zimore 200 obrokov). samopostrežna restavracija ima 84 sedežev in bivša jedilnica 46 sedežev. Počitniški dom je v sezoni zaposloval 14 ljudi. Celotno poslovanje doma se je vršilo preko banke v Piranu. Osnovna sredstva vodi rudnik kot ustanovitelj počitniškega doma. Vse obveznosti v pogledu prometnega davka in obveznosti za prispevek iz osebnega dohodka je dom ipo-ravnaval sproti. Svoje poslovanje je dom upravljal na podlagi določil pravilnika o počitniškem domu v Fiesi. Celotna realizacija je znašala 13.555.775 din. stroški poslovanja 10.979.301 din. osebni dohodki 2.520.535 din in za sklade je ostalo 55.939 din. Po poročilih je sledila diskusija. Začel jo je predsednik CDS tov. Mravljak Hubert. V svojem izjavljanju je /povedal naslednje: Leto 1963 ni bilo brez težav. Rezultati, ki smo jih ,poslušali, nam povedo, da smo vse te težave uspešno reševali. V tem pogledu je treba dati polno priznanje našim samoupravnim organom, zlasti našim obratnim delavskim svetom in celotni upravi rudnika, ker laihko -tr. dimo. da smo sproti analizirali iin pazJili na problematiko poslovanja in jo "v vseh fazah tudi dbvladali. Zaito pa je tudi naš uspeh v letu 1963. dober. Bolanim in nez,godam moramo posvečati še večjo pažnjo. čeprav beležimo ugodne rezultate tudi na tem področju. Odločno pa se bomo morali spo- j prijeti z neopravičenimi izostanki. Priti moramo do tega, da ne bodo naraščali, marveč padali. V letu 1'964 bomo morali posvetiti mnogo dela problematiki naših cen. Tu na j bo cilj tale: doseči moramo sprostitev cen iza ddbele vrste premoga. nato pa tako sproščene -cene primerno uravnovesiti s cenami za drolhne vrste premoga. Problematiki fluktuacije delovne sile gre še naprej polna pozornost. Na tem področju moramo priti do takih medsebojnih odnosov, ki ne 'bodo .imeli v sebi vzroke za fluiktua-icijo. Zvestobo članov kolektiva moramo še bolj utrditi. Položaj rudnika v letu 1964 nam .narekuje, da moramo skrbno ravnati z nasimj razpoložljivi-imi sredstvi. Usmerjati jih moramo zlasti tja, kjer so najbolj potrebna, Potreba po novili .stanovanjih je izredno velika, kar nam je znano iz našega družbenega plana za leto 1961. .V diskusiji so govorili še tov. Zgank Franc. tov. Jeriha Avgust in drugi. Diskutanti so se z izvajanjem predsednika CDS strinjali. Po končani razpravi .so bili soglasno sprejeti sklepi, da se predloženi zaključni ra-čumi za"leto 1963 sprejmejo in •potrde. Iz občinske gasilske zveze Velenje Na območju občine Velenje je skrb za požarno-varnostno službo prevzela Občinska gasilska zyeza Velenje. Ta skrb je namreč s statutom Skupščine občine Velenje prenesena ina Občinsko gasilsko zvezo. Le-ta opravlja s področnimi gasilskimi društvi to gasilsko službo v krajih, kjer ta društva obstojajo. V občinski gasilski zvezi Velenje delujejo gasilska društva v naslednjih krajih: Velenje. Šoštanj, Šmartno ob Paki, Topolšica. Paška vais, Družpiir-je, Gaberke. Pesje, Škale. Ša-lek in Bevče. Ta društva imajo dcločene požarne okoliše, v katerih so dolžna skrbeti za po-.žarno preventivo in represivo. Polog teh terenskih^ gasilskih društev pa delujejo" še industrijska gasilska društva Rudnika lignita Velenje in Tovarne usnja Šoštanj, katerih dolž-nr.it je predvsem skrlbeti iza preventivno požarno varnost v pcdjetjn in za represivo v podjetju in v primeru potrebe po-megati v požarnih akcijah, pri pr.plavah in drug.ih elementarnih nesrečah in pri reševanji) izven svojega podjetja — na . terenu. ' V mesecu januarju so imela y?a gasilska društva svoje redne letne občne zibore. Udeležili s-o se "jih predstavniki krajevnih organizacij SZDL, ZKS. ZMS. NOV. RK in delegati sikupščine občine Velenje. Obravnavali so dosedanje delo dru-tev. bodoče na/loge in problematiko požarneva varstva. | Na občnih zborih so funkcionarji društev podali izčrpna poročila iz katerih je bilo razbrati dosežene uspehe v skrbi za preventivno dejavnost s požarno varstvenimi pregledi Objektov in naprav. Poročali so o uspptUih pri gašenju požarov in o problemih, ki se pojavljajo v že dotrajanih motornih br>galnah. istrošenih tlačniih ceveh, ki jih povsod primanjkuje in o ostali opremi, pred-v-'m pa o zaščitnih osebnih 'redsivih. kot so plinske maske. Dregerjevi apa.rati, delovne obleke in reševalna sredstva za visoke zgradtbe predvsem v Velenju, kjer ni na razpolago Magirusovilh lestev, drsalnega prta ali lovilne plahte. Tudi za požarno vodo ni dovolj preskrbljeno predvsem v Velenju in Šoštanju, kjer zaradi regulirane reke Paike ni mogoč odvzem vode, sami vodovodi pa nimajo zadostnih pritiskov. Poleg teh problemov, ki se dajo rešiti samo z denarjem in novimi nabavami, pa obstoja pTcblem vključevanja v društva. ki so maloštevilna in skoraj brez tehnične inteligence, katere je na področju občine zelo veliko. Prav talko ni v društvih ostale inteligence, ki bi lahko mnogo doprinesla k izboljšanju upravnega, organizacijskega. kulturnega in pro- svetnega delovanja predvsem v krajih, kjer je gasibiko društvo glavni in organizirani nosilec društvenega življenja. Povprečna starostna doba članstva je 39 let, kar pomeni, da bi v naša društva morali vključiti čim več mladine tako moške kakor ženske in jih usposobiti iza opravljanje gasilske ia reševalne službe. Kljub propagandi za vtkjučevanje v gasilska društva niso bili doseženi večji uspehi. Vzroki, zakaj se predvsem mladina ne vključuje v gasilska društva, so raz lični. Eden je gotovo ta. da'ga sile i nimajo -pr,i svojem delovanju toliko podpore in sredstev iza društveno življenje, kakor jo imajo razne telesno vzgojme, športne in kultnrno-prosvetne organizacije, kjer se lahko bolj sproščeno, brez strokovnega usposabljanja in konkretnih nalag. katere zahtevajo več časa. več dela, več po-žrtvovanja. več čuta odgovornosti, več samoodpoved i. več tovarištva v pomoči bližnjemu v nesreči pri požarih, poplavah, elementarnih nesrečah, kot to zahtevamo od članov gasilskega društva. Tu se članstvo prostovoljno podreja disciplini, da bi lahko uspešno opravljalo zaupane jim naloge. Naša gasilska društva zaostajajo za razvojem našega gospodarstva. Le-to s pospešeno izgradnjo industrijskih centrov v Velenju in Šoštanju in s pospešeno izgradnjo stanovanjskega naselja v Velenju in Pesjem znatno povečuje naloge požarnega varstva. Ga,si listka služba tbo morala biti vse bolj učinkovita in sposobna iza vsako akc,ijo. Zato bo nujno morala biti -strokovno usposobljena in tehnično sodobno opremljena. Torej bo nujno potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva, tako v proračunu -ribčine kakor v gasilskem skladu, .za društveno življenje. v katerega prispevajo vse delovne organizacije, ki so formirane pri občinskem odboru SZDL in od čigar -sklada gasilska društva še niso bila deležna pomoči. Za opremljanje gasilskih društev v centrih Velenje. Šoštanj. Šmartno ob Paki in Topolšica. kjer_so strnjena večja družbena sredstva,bo nujno potrebno poskrbeti za manjkajoče orodje, opremo in prevozna sredstva, prav tako pa za ostala društva, da bodo imela izprav-rie in dobre motorne brizga I ne in zadostne količine tlačnih cevi. katerih -sedaj okoliška društva nimajo dovolj (zaradi izrabljenosti). Na občnih zborih društev so bile izvršene nekatere kadrovske spremembe, ki bodo gotovo pozitivno vplivale na nadaljnji razvoj gasilskih društev, gasilske službe in reševalne službe v novih pogojih enotne gasilske organizacije. Odpravljene morajo biti slalbosti in upravičeno imora fbi t i iza u pa nje, ki nam ga daje družba za čuvanje vseh ddbrin in življenj ljudi. Gasilci velenjske občine pričakujemo od predstavnikov oblasti. političnih organizacij in občanov vso podporo za ustvar- janje nalog, s čimer bi se zago-vseh ddhrin. kar pa bo mogoče tovilo večje požarno-varstvo doseči le z zadostno in kvalitetno opremo in orodjem, česar sedaj primanjkuje. Poleg tega pa še pričakujemo rečji interes za gasilsko službo in vključitev novega članstva, in to predvsem mladincev in mladink, da se usposobi jo za humano in človekoljubno nalogo., Volk Miloš RUDNIK LIGNITA VELENJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta za počitniški dom rudarjev v Fiesi KVALIFICIRANO KUHARICO POLKVALIFICIRANO KUHARICO 3 KUHINJSKE POMOCNICE 3 SOBARICE NATAKARICO ZA TOCILNICO Vsa zgoraj navedena delovna mesta so sezonskega značaja in trajajo od začetka junija do konca septembra. Interesentke naj se osebno ali pismeno /glasijo na kadrovskem oddelku RLV, soba štev. 21 naikasneej do 5». aprila 1964. KADROVSKA-SOCIALNA SLUŽBA RUDNIKA LIGNITA VELENJE Trgovsko podjetje VELMA — VELENJE sprejme v uk 10 VAJENCEV — predvsem fantov 7. dokončano osemletko. Ponudbe pošljite na upravni odbor trgovskega podjetja VELMA — VELENJE Kam v prostem času Marsikdo se vpraša, tka m ob nedeljah in praznikih, ko je -dela prost dan. vendar si vsakdo ne zna poiskati mesta, kjer bi se razvedril, razveselil — skratka pozabil na vsakdanje skrbi in težave. Nekdto si za ta odmor izbere gostilno. Tudi to je potrebno, vendar to lahko obiščeš, tudi po končanem delu. kajti za dva deci ne rabiš mnogo časa. Bolj primerno pa je. da greš v naravo, v planine, da tam preživiš svoj prosti dan. svoje praznike, oziroma svoj dopust. Vsi vemo. da je rudarski po-klic težak, da zahteva mnogo truda in napora pri vsakodnevnem delu v jami. In ravno zato so najbolj primerna mesta za oddih — planine. Po naših slovenskih planinah in gorah imamo vse polno planinskih domov, kjer se počutiš res svoboden, vsega prost. Tu srečavaš ljudi — poznane in nepoznane, ki iščejo miru in razvedrila. V domovih najdeš pri jatel ja a bi pri jatelj ico, ki sedi pri kozarčku dobrega vina, drugje zopet znanca, ki posluša glasbo... Vsakdo tu najde zabavo po svojem okusu. In vendar, vsi ne znamo izkoristiti teh dobrin, ki nam jih nudi narava. Raje gremo v gostilno, na veselico, si iščemo svoje zadoščenje pri preobilni meri pi jače, se tam vedemo prp-staško. skratka zapravljamo svojo čast in ugled — rudarja. Na -srečo ne vsi! Mnogo je v našem kolektivu takih, ki pravilno koristijo svoje proste dni, ki vedo. kam je treba iti. da si pridobijo novih moči za svoje bodoče naloge. Mnogo je tovarišev rudarjev, ki so člani planinskega društvu in jih.sreča vaš. ko gredo po pati slovenske planinske transver-zale. Prav ti tovariši imajo morila največ od svojih prostih dni, kajti na svoji poti uživajo lepoto slovenskih planin. Poskusi tudi ti! Poslani član planinskega društva, da se prepričaš. kakšne so lepote naših gora in da spoznaš prijetno vzdušie ki vlada v naših planinskih domovih! Romih Vili /l uda t © VARUJMO ČLOVEKA V PROMETU Razvoj prometnih sredstev in prometa, kot važne panoge našega gospodarstva hitro napreduje. Tudi modernizaciji cestnega omrežja posvečamo v zadnjih letih večjo pozornost. Stalno naraščanje prometa cestnih Leto .Štev. vozil Poleg navedenega števila motorjih vozil je v SRS po prilb-ližni oceni okrog 55.000 mopedov (voznikov imopedov je 61.118). ki niso registrirani in nad pol milijona koles. motornih in drugih vozil, predstavlja kompleksen družben problem, ki zahteva sistematično reševanje. Kako narašča uporaba motornih vozil v SR Sloveniji, nam kažejo naslednji podatki: 1954 1959 8000 58.857 1962 67.49-4 1965 76.942 V irunzitnem, turističnem in maloobmejnem prometu so v II me.secih lanskega leta našteli na mejnih prehodih v Sloveniji 9~9.826 vstopov voznikov tujih motornih vozil. Nenehno naraščanje števila motornih in drugih vozil pa ne bi smelo biti že tudi vzrok stalnemu naraščanju števila prometnih neisreč, ki imajo, kot ve-tno, zelo hude posledice. Razumljivo je, da si vsi želimo hitrega prometa po naših cestah. Vendar pri tenrae smemo pozabiti najvažnejših činite-jjev, ki so tudi porok varni nožnji. ti pa so: poznavanje in spoštovanje prometnih predpisov. previdnost, obzirnost in treznost. Vsega tega pa na žalost pri nas še ni toliko, kot bi človek pričakoval. Iz statističnih podatkov o prometnih nesrečah za leto 1965 v SR Sloveniji je razvidno, da je bilo lani 5.591 prometnih nesreč. Pri teh je 245 oseb izgubilo življenje, 4.018 je bilo težje in lažje telesno poškodovanih, 1.350 pa je imelo za posledico samo materialno škodo. V celjskem okraju je bilo bbZ prometnih nesreč pri katerih Q Jludac Štev. 4 — 17. aprila 1964 je bilo 27 mrtvih, poškodovanih in 133 nesreč (Hio z maierialno škodo. Po mesecih so se nesreče okraju Celje dogajale po slednjem razporedjii: nesreče -c mesec —. t— e M a januar 31 _ 17 februar 14 — 8 marec 25 i 22 april 47 2 30 maj 68 1 79 junij 52 4 58 julij 76 7 80 avgust 92 2 88 september 71 1 80 oktober 82 5 125 november '63 2 68 december 41 2 52 Udeležene osebe kot pešec brez nadzorstva na cesti, v drugem pa kot kolesar, ki ni upošteval prednosti. Največ prometnih nesreč je bilo lani v celjski in žalski občini, za ostale občine pa nudi statistični pregled naslednje podatke: Pri prometnih nesrečah so bili najbolj prizadeti pešci, kolesarji, mopedisti in motoristi, kar izkazuje naslednja razpredelnica: 6 o 6 > ^t X >s •<£. "S P O - 3 ^ Občina > £ - X ~ o ff, C Mrtvi s t: c S "C S C O- N >cr Brežice 72 3 46 23 Celje 168 9 159 20 Laško 46 2 26 18 Mozirje 30 1 23 6 Sevnica 24 — 20 4, Slov. Konjice 37 3 28 6 Šentjur 28 — 26 2 • Šmarje pri Jelšah 27 1 19 T Velenje 55 52 3 Videm Krško 54 1 34 19 Žalec 121 C 89 25 Med najbolj pogoste vzroke nesreč spadajo kot je zabeleženo v statistiki, nepazl jivost, raz-tresenost in izguba oblasti nad vozilom. Zaradi teh se je pripetilo 185-nesreč. Na drugem mestu je vpliv alkoholnih pijač, zaradi katerih je prišlo do 89 prometnih nesreč. Drugi vzroki so neprimerna hitrost z ozirom na pogoje cest, neupoštevanje prednosti v križiščih, pri zavijanju v levo. nepravilno prehitevanje itd. V ilustracijo naj navedemo, da je bilo v letu 1963 odvzetih 365 vozniških dovoljenj in potrdil o znanju prometnih predpisov voznikom, ki so bili na vožnji zaloteni v vinjenem stanju. Ta ugotovitev kaže, da je še veliko število voznikov motornih vozil, ki se ne zavedajo, 'da je vožnja v vinjenem stanju skrajno nevarna in kazniva. Poklicni vozniki so v lanskem .letu povzročili 128 prometnih nesreč, vozniki amaterji pa 202 nesreči. Pešci Kolesa rj i Mopcdisl i Motoristi Pri prometnih nesrečah je bilo v lanskem letu udeleženih 51 otrok od 1 do 14 let staro--sti. Dva otroka sta izgubila življenje in sicer v enem primeru Materialna škoda na vozilih, j objektih in na tovoru je v letuj 1963 znašala preko 95 mili jo- 3 nov za celjski okraj in nad 40 milijonov v republiškem meri--] lu. Stanje v letošnjem letu v prvih 75 dneh ni razveseljivo, čel ugotavljamo, da je v tem ča:sui bilo v okraju Celje"že 6 s.mrt-1 nih primerov in šestdeset ose)l) telesno poškodovanih. V primerjavi z lanskim letom znaša I porast smrtnih primerov za.] omenjeni cas 600%. poškodov.d- ] nih pa za okoli 85%. Naloga vseh služb, ki skrbijo za varstvo in preventivo je, hI kar največje število uporabni-j kov cest seznanijo z osnovnimi! predpisi o prometu na javnih cestah, kajti sicer še v dogledJ nem času ne bo mogoče zajeziti! tega problema, ki nam iz dnc-1 va v dan povzroča veliko go-j spodarsko škodo. Okrajna komisija za varnost prometa! SPORED FILMOV V NAŠEM i KINU N 16. do 17. 4. 1964, jugotsl film »7. licem v lice«. 18. do 20. 4. 1964. ameriški film »Zoro, maščevalec«. 21. do 22. 4. 1964. ameriški CS film »Obtožujem«. 23. do 24. 4. 1964, ameriški barvni film »Velikan I.«. 25. do 26. 4. 1964. ameriški barvni film »Velikan II.«. 28. do 29. 4. 1964. jugosIoT. film »Človek s fotografije«. 30. 4. do 2. 5. 1964. italijanski barvni CS film »Poletna obrekovanja«. Premislil si je Upravni odbor RLV je prejel od tov. Glagovška i/, Ober-Imiižena nasil-eidnje pismo: Upravnemu odboru rudnika lig.nita Velenje. Podpisani Glagovšek Henrik Oberhauzen. •Dolžnost mi je. da se po daljšem času oglasim tudi na podjetje. saj sem prebil vsa moja mlada leta v rudniku lignita Velenje. Želim se vam nekalko opravičiti. ker sem kar tako odšel iz podjetja. Zakaj sem odšel oziroma ostal," vam sedaj tulka j v pismu ne moreni < ISrazložiti, Vendar vas prosim, da mi to no nekakšen način oprostite. Čutim se dolžnega do podjetja saj sem isi skozi podjetje zagotovil moj sedanji poklic. Zato sem pripravljen podjetju to nekako povrniti ali kako naj to storim še ne vem? V domovino sem se .namenjen vrniti ob koncu leta 1964 a!i v začetku 1965. Če bo to mogoče zopet na vašem podjetju, t« je vaša zadeva, če ne. si fbom moral iskati službo v drugem podjetju. Jaz sem ostal še vedno v rudarski stroki in sem si v tem času pridobil veliko potrelbne rudarske prakse. Želel bi. kakor sem že zgora j cjmenil. to nekako podjetju povrniti. vendar ne vem kako in na kakšen način naj to storim, Prosil bi vas, da mi sporočite kako naj to uredim? Srečno! Glagovšek Henrik Uredništvo Rudar ja prosi člane kolektiva, da dajo svoje pri-jiombe in svoja mnenja, kako naj upravni odbor, RLV odgovori na zgoraj navedeno pismo. Pripom'be in mnenja pošljite na uredništvo Rudarja. Člani našega kolektiva pišejo iz JM Naši mladi rudarji, ki so letos odšli v J L A. so se že začeli oglašati. Pozdravljajo delovni kolektiv RLV in pošiljajo svoje naslove, da jim bomo mogli pošiljati naše glasilo. Videti je. da Fantje žele ostati v kontaktu s svojim podjetjem. Gotovo je dolžnost nas vseh, posebno pa še kadrovsko-social ne službe, da jim to omogočimo. NI BILO PRAV Od velenjske pošte je uredništvo Rudarja prejelo dopis, oziroma odgovor na članek, ki je bil objavljen pod gornjim naslovom v zadnji številki Rudarja. Odgovor objavljamo v celoti, da bodo bralci vsestransko informirani. Odoovor se glasi: V Rudarju z dne 21. "5. 1964 je bil objavljen članek pod gornjim naslovom. Tov. DZ opisuje neljubi dogodek, ki ga je doživela na velenjski pošti, ko je prišla, da bi dvignila pošiljko. Z zvezi s člankom je treba posn.itii naslednje: V kolikor je dogodek resničen, ie vsekakor vreden obsojanja. Ko je uprava |M>šte hotela raziskati zadevo, ni mogla ugotoviti osebe, ki je v članku opisana, kajti opis se ne ujema z nobeno uslužbenko. Tako ni bilo mogoče zaslišati morebitnega krivca in preveriti pisanje tov. DZ. Upravi pošte se zdi čudno, zaka j se prizadeta tovariši«! ni pritožila kontrolorju ali upravnici pošte, saj je za to imela dovolj možnosti. V tem primeru prav gotovo ne bi odšla brez pošiljke, nesporazum, do katerega je |ki našem mnenju verjetno prišlo, pa bi bil sproti odstranjen. Nek anonimni pisec je poslal pošti Rudar ji*'. >v katerem je bil objavljen omenjeni članek. Pripisal je več žaljivih stavko? in s tem razodel svojo kulturno revščino. Želim poudariti, da moramo odpravljati napake, ki nujno nastajajo pri kakršnem koli delu. z medsebojnim sporazumevanjem in dobro voljo«. E. G. upravnica Pošte Velen je OBVESTILO ALI TE VESELI DELO V RUDARSKI STROKI? Preclvpis v šole Rudarskega šolskega centra V času od 5. aprila do 2fl. inaja se lahko prijavite pismen« ra rudarski šolski center Velcije. Vpišete se lahko v naslednje šele: 1. Triletna rudarska poklicna šola Pogoji: a) najmanj uspešna končan 5. razred osemletke b) fizično in duševno zdrav <•) dopolnjeno 15. leto starosti. ?. Enoletna rudarska šola za priučene rudarje Pogoji: a) fizično in duševno zdrav b) dopolnjeiio 17. leto slarosti. 3. Tiuietna poklicna šola za rudarje strojnike Pogoji: a) uspešno končana osemletka b) fizično in umsko zdrav c) dopolnjeno 15. leto starosti. A. Petletna šola za rudarske tehnike ^ Pogoji: a) uspešno končana osemletka b) uspešno opravljen sprejemni izpit iz matematike in slovenščine c) fizično in duševno zdrav. Vsem gojencem, ki se vpišejo v zgoraj navedene šole. nudi rudarski center celotno brezplačno oskrbo v domovih učencev in pridnostne nagrade. 5. Triletna kovinarska poklicna šola Pogoji: a) uspešno končana osemletka h) fizično iu duševno zdrav. 1 i 6. Triletna elektro poklicna šola Pogoji: a) uspešno končana osemletka b) fizično in duševno zdrav. Vsi hodoči učenci, ki se javijo na predvpis imajo prednost pii končnem vpisu. Končni vpis bo od 15. junija do 15. septembra. Vsi učenci, ki se bodo javili na predvpis bodo dobili od 1. do 15. septembra vabila, da se zglase na Rudarskem šolskem centru V Rudarski šolski center Velenje Obveščamo vse člane društva in lastnike motornih vozil o novem poslovanju v delavnici in pisarni. S 6. aprilom dalje je delovni čas v delavnici od 6. do 18. uro zvečer. Delavnico bo vodil avto/mehanični mojster Golič Branko (dosedaj zaposlen pri Zastava servisu v Celju). V delavnici bomo nudili vise usluge, večja in manjša popravila, pranje. mazanje vozil, polnjenje akumulatorjev ipd. Predvidevamo tudi. tla bomo vršili avto-ličarske usluge manjšega ofbse-.Sf- Poleg teh uslug vam bomo nudili še vrsto drugih, katere so vam kot lastniku motornega pozila neobhodno potrebne. Delovni čas v pisarni je vsak dan od 14. do 18. ure. razen v sobotah, ki je dopoldne od 8. do 12. ure. V pisarni lahki) dobite razne informacije: — se včlanite v društvo in poravnate članarino; — nabavite lahko strokovne pripomočke, in sicer; turistične avtokarte SRS in SFRJ in inozemske avtokarte; — kreditno pismo; — karto transverzale; — knjige: Motoroznanistvo, prometne predpise, cestna vprašanja; — arnačlko - člansko in za avto AMSJ; — informacije za avio cam-ping v Jugoslaviji. Naročite lahko časopis — mesečnik Avto-moto«, ki ga izdaja AMZ Slovenije in tednik, ki ga izdaja AMZJ. Oba prinašata vrsto zanimivosti o športu,o tehničnih dosežkih avtomobilizma v svetu in vrsto drugih strokovnih nasvetov pri vsakdanjem vzdrževanju vozil. Članarina znaša letno p o a viomobilsti motoristi mopedisti brez vozil 600 1.200 500 840 500 600 360 560 ( lan. ki plača članarino po varianti I.. ima ugodnosti, ki jih nudi društvo. Član. ki poravna članarino po varianti II. iima bonitete po varianti I.. poleg tega pa ima ugodnosti, ki jih nudi AMZ Slovenija. Član. ki poravna članarino po varianti II. dobi poleg članske legitimacije še izkaznico tehnične pomoči, ki ima s (kuponom: in sicer štirikrat brezplačno tehnično pomoč na cesti 1. reda. ki ga nudi zveza. Poleg tehnične pomoči imate dvakrat brezplačno pravno pomoč in dvakrat brezplačno pranje vozil od AMD. CENIK DEL Vrsta uslug - član n e člaft tlel. u ra - mehanika — -f pranje avtomobila 300 500 pranje motorja 200 400 maz. avtomobila 200 300 raaz. motorja 100 200 dapisufie v nas Ust! Jludac Q šle v. 4—17. aprila 1964 Mladi rudarji odšli v JNA Ali smemo misliti na njihov povratek? Samo v mesecu marcu jih jc odšlo 129, od teh je 58 kvalificiranih kopačev. Pomislimo samo na delo. ki ga v enem dnevu opravi 58 mladih, kvalificiranih rudarjev. Da sploh ne govorimo o dnevnem učinku 129 ljudi! Ob navedeni številki se resda moramo zamisliti. Dotok novih ljudi je slab. odšlo pa jih je v enotni samem mesecu kar 129. Vprašati se moramo, kako bomo te ljudi nadomestili...?! Kadrovsko socialna služba si prizadeva, prizadevajo si posamezniki, odprla je nova avtobusna proga in še bo katera ... Tako Iboimo skušali z združenimi močmi problem rešiti. Razveseljuje pa eno dejstvo: Fantje, ki so odšli v JLA so se že začeli javljati. Že so nekateri sporočili svoje naslove, tako da bo kadrovsko-socialna služba lahko ostala z njimi v stiku. te pa ibodo naši vojaki ostali v stiku z nami, je skoraj gotovo. da bodo, ko odslužijo svoj rok. spet z veseljem^ prišli k nam nazaj. Uspela revija jiu-jitsa in juda Prizor iz borbe v jiu-jitsu >RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Utrejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Ostali člani: Marjan Sušteršič, Ivan Drev ni Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno ■— Tiska tiskarna ČP Celjski tisk« Celje Cena 20 din © GIBANJE ZAPOSLENIH V MARCU V PODJETJE SO PRIŠLI Prišli v marcu 1964. V okviru proslav 20-letnice ustanovitve organov I1N£ so v Velenju nastopili člani športne sekcije TNZ in športnega društva »Olimp« iz Celja. Revijo si je ogledalo preko 4-00 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali obširen in zanimiv program, ki je obsegal tehniko jiu-jitsa in juda. Člani športne sekcije TNZ pa so prikazali tudi nekaj praktičnih primerov borbe z nasilneži in kršitelji javnega miru. s katerimi imajo pri izvrševanju svojih službenih dolžnosti največ op ravka. Jama Anič Slavko, nekv. kopač: Bainnak Vlad, kval. ključavničar; Balimec Sian-ko. polkv. kopač; Bi riši«' Jova, nekv. kopač: Blažič. Ivan. nekv. kopač; Cvet-kovič Radomir. nekv. kopač; C viki Alojz. kval. kopač: Cauševič Rušim, nekv. kopač: Din kovič Jordan, nekv. kopač; Djuric Husein, nekv. kopač; Hroval -Stanko, nekv. kopač; Hriber-šek Baltazar, nekv. kopač; Herlah Stanko, nekv. kopač; Jakob Ignac, ne-kval. kopač; Koines Peter. kval. kopač: Karabegovič Aibdulah, kval. strupar: KovaČik Jože. polkv. kopač; Lin-kič Melodije, nekv. kopač: Lot>er| Franc. nekv. kopač; Lazic Miloje, kval. kopač; Miloševič Lozan, nekv. ko pač; Mazej Drago, nekv. kopač; Miloševič Milorad, nekv. kopač; Nuric Husein, nekv. kopač; Ninič Asentije, pol-kval. kopač; Novak Stanislava, us luž-benka; Pantner Jože. nekval. kopač; P od bc v.še k Anton.1 kval. ključavničar; Praznika r Štefan, kval. kopač: Pa u novic Miloje. kval. kopač- Potočnik Anton. nekv. kopač; Rabovljanovič Tomi-slav, nekv. kopač; Ružeškovic Jovan, nekv. kopač: Roinšek Vinko, nekval. kopač: Ružeškovic Nikola, nekv. ko-pačj Sakač Zvonimir, nekv. kopač; Stižič Dušan, kval, kopač; Sehič Ha-šim, nekv. kopač: Uršnik Ivan. nekv. ko|>ač: Ulainec Rok, nekv. kopač; Ži-vorovič Ljubisav, polkv. kopač. Klasirnica Borovnik Ferdo, nekv. del.; Cirkov-nik Marija, nekv. delavka; Cvikl Anion. nekv. del.: Jeseničnik Stanko, nekval. del.: križanič Milan. nekv. del.; Kcrinck Mari ja, nekval. delav.; K rajne Ferdo, nekv. del.: Lorber Rudolf, nekval. del.; .Navcršnik Franc. nekv. del.; Strmčnik Franc, nekv del.; Lihi Ivan. nekv. delavec. El. strojni obrat Blatnik Franc, kval. ključavničar;' Hrast Viktor, nekv. delavec; Jelcnko Štefan, nekv. del.: Mast trak Emil. nekval. del.: Perčič Ignac. kval. meha-1 nik; Žižek Vekoslav. kval. sedlar; Že*i vart Anton, stroj, inženir. Zunanji obrat Koren Fdvard. nekv. del.: Kovač Bog*I dan, nekv. del.; Vanovšek Avguštin,' nekv. delavec. \\ Avtopark Stvarnik Ivan, kvalificirani avtorae-J hanik. EFE Gaberšek Marija, nekv. del.; Muzek Frančiška nekv. del.; Petauer Stani« slav, kval. ključavničar; Ramšak Ana, nekv. del.; Skornšek Rudolf, nekv. delavec. Direkcija Glavnik Ivica, uslužbenka; Kadliček Ivan. uslužbene^. Gradbeni obrat A j nik Franc, kval. tesar: Buljan Peter, nekv. gradb. del.; Čehic Alimo, j nekv. del.; Delič Jasim, nekv. del.; J Dodlek Ivan. nekv. del.: Dobi Josip, kval. lesar; Gojevič Anton, nslužbe- I nee: Gudiin Josip, polkv. zidar: Hri-1 beršek Ana. nekv. del.: Halilagič Fi-kret, polkv. zidar; Hainulie Hašim, j nekv. del.: Halabarec Dragutin. kval. 1 zidar; Hodžič IbraJiiui. nekv. del.: Ha-I lilagič Fehim, kval. zidar; Hečiuiouč .Nikola, kval. tesar; Hržanjak Josip, nekval. delavec; Jakupovič Šalili, nekv. j del.; Jakupovijf Šero. nekv. delavec; Je/.o v nik Marija, nekv. del.; Jagodin j .Niko. nekv del. Jludac IŠČEMO SOBE Zadnje čase je naslalo veliko pomanjkanje samskih in družinskih stanovanj za potrebe rudnika lignita Velenje. S tem v zvezi naprošamo vse nosilce stanovanjske pravice v rudniških stanovanjih, kakor tudi zasebne lastnike v Velen ju in bližnji okolici, da, v kolikor lahko oddajo prazno ali opremljeno sobo v najem našim rudarjem samcem ali družinam, to sporočijo Kadrovsko- socialni službi soba štev. 24. Prazne sobe za samce je rudnik pripravljen opremiti. Vse ostale informacije v zvezi z oddajo sobe dobite pri stanovanjskem referentu Rudnika lignita Velenje. Kad rovsko-socialna služba rudnika lignita Velenje Vsem komitentom in poslovnim prijateljem sporočamo, da smo spremenili naš naziv iz »Komunalna banka Šoštanj« v »Komunalna banka Velenje«. OBVESTILA Obveščamo vse člane kolektiva in vse občane, da Rudnik lignita Velenje na svojem žagarskem obratu ne more in ni upravičen izvajati rezavo lesa za široko potrošnjo. V s led tega. prosimo. da se stranke s tozadevnimi prošnjami ne Obračajo na naš naslov. . Istočasno sporočamo občanom, dia se na lesnem obratu RLV I vrši vpis za porab« žagovine v letošnjem letu vključno 15. 5. 1964. I Kdor do tega roka ne bo vpisal svojih potreb, bo žagovino dobil le v izjemnih primerih. Gostinsko podjetje »PA K A* Ve Ion je obvešča, tla bo otl 13. aprila dalje skozii vse leto glasba za ples in razvedrilo. Igral bo priznani madžarski kvintet LAKATOš s peviko. A stiko nedeljo, torek in sredo ilx> plesna glasba v obrata R L.STA V RAC I j A J EZERO-. Restavracija ob JEZERU Vam nudi poleg raznih specialitet ; ob vsakem času tudi fazane, srno in frankolovo postrv v rnari-nadi. Ob četrtkih, petkih in sobotah bo plesna glasba v hotelu, PAKA*. Obveščamo turiste, da bo pričelo poslovati WEEKE.\D NASELJE ob VELENJSKEM JEZERU ,s 15. aprilom. Rezervacije sprejema: llotcl I'A K A Velenje, tel. št. 51, RESTAVRACIJA JEZERO, tel. 36. Nasvidenje v Velenju! OBVESTILO Vse prebivalstvo Velenja in okolice obveščamo, da posluje velenjska pošta za stranke nepretrgano od 7. do 19. ure. KEMIČNA ČISTILNICA MARIBOR - ZBIRALNICA VELENJE SPOROČA da od 10 .aprila 1964 vrne očiščene obleke v roku enega tedna. (Do sedaj je bil rok 14 dni). Radi hitrejše izvršene ušlug-e se priporoča