Kamniški QbČAN
Št. 6
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
49. leto
Kamnik, 25. marec 2010
Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu.
Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah; skupaj počastimo spomin na rojaka, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra!
Ob prihajajočih velikonočnih praznikih vam želim v^se dobro, v^elik^o v^olje in v^eselja do ži^ljenja^, ki ga simbolizmima t^a praznični čas.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
Župan Tone Smolnikar bo po šestnajstih letih županovanja vodenje občine prepustil
v	"t • V'	• •
novemu županu ali županji
Ob prihajajočem občinskem prazniku je župan Anton Tone Smolnikar v ponedeljek, 22. marca, sklical novinarsko konferenco, ki so se je udeležili tudi oba podžupana, direktor občinske uprave in vodje vseh občinskih oddelkov. V prvem delu je župan izpostavil najpomembnejše dogodke in dosežke ob letošnjem prazniku občine, v drugem, že kar nestrpno pričakovanem delu, pa je sporočil, da se jeseni, po šestnajstih letih županovanja, poslavlja od županske funkcije. Vodenje občine bo tako prepustil drugemu županu ali županji, za katerega upa, da bo nadaljeval(a) dobro zastavljene projekte. »Moja odločitev je padla lani jeseni ob okroglem jubileju. Šestnajstletno obdobje županovanja predstavlja tretjino moje delovne dobe, zato sem se odločil, daje dovolj. Ne zato, ker bi bežal pred odgovornostjo in da se ne grem več, s sodelavci bom skušal izpeljati projekte, ki smo si jih zastavili« so bili prvi stavki, s katerimi nas je župan seznanil s svojo, verjamem, da premišljeno in težko odločitvijo.
Več na 7. strani.
Velikonočni sejem v Snoviku
Etnološka sekcija Turističnega društva Tuhinjska dolina je minulo nedeljo, 21. marca, pripravila velikonočni sejem pred Termami Snovik. Na ličnih stojnicah smo lahko poskusili in kupili praznične in druge domače dobrote, kot so kruh iz krušne peči, potice, pecivo, domači rezanci, sir in skuta, salame, med, likerji in še marsikaj. Pozornost obiskovalcev je tudi tokrat pritegnila predstavitev tradicionalnih rokodelskih opravil, kot so izdelovanje velikonočnih butaric, košar, košev, brezovih metel, izdelkov iz lesa, copat in predpražnikov iz ličkanja ... Društva iz doline in posamezniki so ponovno pokazali, da z veseljem in predanostjo ohranjajo izročilo in tradicijo naših prednikov.
O sejmu in pogovor o ohranjanju tradicionalnih opravil, pripravah na veliko noč in o samem praznovanju na 9. strani.
Vsem vam, dragi bralci in sodelavci, želim, da bodo prihajajoči velikonočni prazniki kar najlepši praznik družine, miru in upanja!
Ob današnjem prazniku - materinskem dnevu iskrene čestitke vsem materam!	Urednica SAŠA MEJAČ
KAMNIK PRAZNUJE
29. marec, dan, ko se spominjamo rojstva velikega Kamničana, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, je praznik občine Kamnik. Letošnje praznovanje bo v znamenju različnih kulturnih dogodkov in slovesnih odprtij zaključenih investicij, pomembnih za razvoj občine in kvalitetnejše življenje občanov. Pester program prireditev je napovedal včerajšnji koncert mladih kamniških glasbenikov, sklenilo pa ga bo slovesno odprtje nove rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici 12. aprila. Osrednja slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu

Sestri Fani Baloh in Mihela Kadunc iz Zg. Tuhinja sta na velikonočnem sejmu prikazovali, kako so včasih spletali kite iz ličkanja in nato izdelovali predpražnike in copate. Kot pravita, ohranjata to rokodelsko opravilo z namenom, da ne bo šlo v pozabo.
Dekleta in fantje Varstveno delovnega centra Sožitje na Lokah ob pomoči mentoric z veseljem in ponosom pogosto razstavljajo ročno narejene izdelke, unikate, v katere so vtkali ogromno truda, potrpežljivosti in ustvarjalnosti. Tokrat so stojnico bogato založili z domiselnimi izdelki iz domače volne in drugih naravnih materialov, z velikonočnimi dekoracijami in kvačkanimi izdelki, ki so nastajali kar pred našimi očmi.
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 9. aprila. Rok za oddajo člankov je v petek, 2. aprila; oglasov in zahval pa v sredo, 7. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
talcev bo jutri - v petek, 26. marca, ob 17. uri. Slavnostni govornik bo dr. Patrick Vlačič, minister za promet, sodelovala bo Častna enota Slovenske vojske. Ob 18. uri bo v Domu kulture potekala Slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik.
Prejemnike letošnjih občinskih priznanj predstavljamo na straneh 4., 5. in 6., praznični pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem in program prireditev ob prazniku pa na 3. strani.
Upam, da se srečamo inpoveselimo na kateri izmed prazničnih prireditev, saj je praznik občine praznik vseh občanov!
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na strani 2
Z včerajšnje seje OS: Gradnja novih šol se lahko prične
OB PRAZNIKU	na straneh 3-6
ZANIMIVOSTI	na straneh 7-8
Trgovina Tuš na Kranjski cesti ponovno odprla vrata Začela se je gradnja oskrbovanih stanovanj Pod skalco Pirhi - živobarvne male umetnine Komedija KD Tuhinj: Niti tat ne more pošteno krasti Odličen imitator in dramski igralec Marjan Šarec iz Šmarce je superfinalist oddaje Piramida
MNENJA IN ODMEVI	na strani 10
POGLEDI-AKTUALNO	na strani 11
O podjetniškem inkubatorju Na Duplici bo manj smrdelo
Ogljični odtis ali kako spremljati in zmanjšati izpuste toplo-grednih plinov
MED MLADIMI	na strani 12
©PORT	na strani 13
Odbojkarice prve, odbojkarji peti - Zmaga in poraza košarkarjev Calcita Mavrice ob koncu sezone - Matjaž Pogačar je novi predsednik Teniškega kluba Kamnik - Lokostrelstvo in državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol - Med kegljači
mnmiiimnii
ÍVelika
IP siSp EA Wp
VA§ ai5)jgini
P
PAX
Bližajo se velikonočni prazniti in ćudi letos imamo za vas pripravljenih polno drobnih dodaćtov za vaš dom. V ćednu pred veliko nočjo, od 29. marca do 3. aprila, do 10% popusć za program sveč.
Prisrčno vabljeni tudi v svet čokoladnih dobrot!
DeWni ČSLSt poru-pet. od 8''-12'' im oá 14''-18'', soioia od 8''-12''
TRADICIJA OD LETA 1701 - KORAK PRED DRUGIMI
Velika planina d.o.o., Kamniška Bistrica 2, Stahovica f-: www.velikapjanna.si, tel: 01 832 72 58


BOGÀtA:PONUDBA
ZA VAŠ VRT
m center
ARBORETUM VOLČJI POTOK
telefon: 01/839 4533
www.arbo retu m -v p .s i
25. marec 2010
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Svetniki so odločili - gradnja novih šol se lahko prične: Odlok K9 Sole sprejet
Prvo marčevsko sejo so v okviru včerajšnje 32. redne seje Občinskega sveta župan in svetniki uspešno pripeljali do konca. Sprejetih je bilo veliko predlaganih sklepov, a je vprašanje v kolikšni meri in kdaj se bodo dejansko udejanili tudi v realnosti. V največje dobro vseh občanov in občank Kamnika je, da skupaj korak za korakom gradimo vrtce, šole, ceste in mostove - svojo prihodnost. To ne pomeni, da se bomo »igrali brigadirje« in vsi fizično gradili svoje mesto, temveč, da se seznanimo z ukrepi z naše strani izvoljenega župana in Občinskega sveta in prepoznamo tudi vlogo posameznikov v izgradnji skupnega boljšega »jutri«.
V okviru nadaljevanja 31. seje:
Najpomembnejše v kmetijstvu do danes so bile - čebele
Predstavljeni so bili cilji in načela predlagane spremembe Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna občine Kamnik, s katerimi želijo zmanjšati nesorazmerja med dodeljenimi proračunskimi sredstvi (za l. 2010 je za delovanje društev na področju kmetijstva zagotovljenih 7.200 eur) za redno delovanje društev s področja kmetijstva (do sedaj so glede na pomembnost, ki jo imajo v kmetijstvu čebele, društvom s področja čebelarstva namenjali 25% vseh sredstev, ostalih 75% sredstev pa se je razdelilo med ostalih 10 društev), hkrati pa bo predlagana sprememba omogočila društvom, da bodo poročila in ostalo dokumentacijo oddajali na občino le v primeru prijave na javni razpis za sofinanciranje društev. Sprememba pravilnika je bila s 23 glasovi podprta.
Poenostavitev delovanja za turistična društva
Martina Bajde, višja svetovalka za gospodarske dejavnosti občine, je predstavila predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v občini Kamnik. Občina Kamnik sofinancira letne programe in projekte ter redno dejavnost društev na osnovi obstoječega pravilnika ter javnega razpisa. Predlagana sprememba pravilnika bo omogočila društvom, da bodo poročila in ostalo dokumentacijo oddajali na občino le v primeru njihove prijave na javni razpis za sofinanciranje društev. V proračunu občine Kamnik za leto 2010 za delovanje turističnih društev zagotovljenih 9.600 evrov. Edina vsebinska sprememba je v tem, da se programi društev financirajo do 50%. Pravilnik je bil sprejet.
Pereče vprašanje varstva otrok - sofinanciranje varstva pri varuhih se nadaljuje v prihodnjem šolskem letu
Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik
Katarin Ščetinin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje, izobr. in razisk. dejavnosti, je pojasnila, da je na podlagi sklepa, sprejetega na seji Občinskega sveta dne 11.11.2009, občina Kamnik sprejela sklep o sofinanciranju varstva otrok (29% cene programa vrtca na otroka prvega starostnega obdobja = 103,10 eur) , za katere je v skladu s predpisi dolžna kriti del cene programa, pri varuhih predšolskih otrok (starih 1 do 3 let), registriranih pri Ministrstvu RS za šolstvo in šport (v januarju leto so bile podpisane pogodbe s tremi varuhi za varstvo skupno 15 kamniških otrok + 4 novi). Cilj tega sklepa je zagotoviti možnost nadaljnjega varstva otrok za tiste starše, ki so s to obliko varstva zadovoljni, poleg tega pa nimajo zagotovila, da bo njihov otrok dobil prosto mesto v javnem vrtcu. Dopolnjeni sprejeti sklep podaljšuje sofinanciranje varstva pri varuhih za naslednje šolsko leto do 31.8.2011.
Evropska unija narekuje spremembe o pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom
Aleš Skorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe, je povedal, da po novem zakonu, ki bo v veljavi čez dobrih 15 dni (zadnji Uradni list), soglasja lokalnih skupnosti ne bodo več potrebna. Energetski zakon je zaradi prilagoditve zakonodaji EU o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom vsebinsko bistveno drugače uredil distribucijo in dobavo zemeljskega plina. S splošnimi pogoji se urejajo razmerja s koncesionarjem Adriaplin d.o.o., dobavitelji zemeljskega plina, uporabniki distribucijskega omrežja zemeljskega plina in odjemalci zemeljskega plina. Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa pogoje in način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti obeh partnerjev. Ksenja Mahnič, predstavnica Adriaplin d.o.o., je pojasnila splošne pogoje in povedala, da sta do zdaj imela pooblastila Javna agencija in občina, novi zakon pa lokalni skupnosti to pristojnost odvzema. Sklep o soglasju k splošnim pogojem za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja je bil sprejet.
Daniel Kovačič, samostojni svetnik je povedal, da predpisa ne morejo spremeniti, vendar je opozoril na menjavo plina iz primarnega na sekundarni plinovod. Takrat je bil pogoj, da mora vsak, ki bo imel pripeljano »pipo«, plačevati določeni pavšal, zato so se za to manj odločali. Predstavnico Adriaplina je vprašal, ali bo nova odločba povzročila zaplete na terenu oz. če lahko pričakujemo tudi prekinitev plinovoda. Zanimalo ga je tudi kaj se bo zgodilo s koncesijsko pogodbo. Ksenja Mahnič je odgovorila, da določba res povzroča dodatna utemeljena vprašanja in da napoveduje odstranitev priključnega plinovoda po prenehanju pogodbe o plinovodu v treh letih - vendar so to omehčali (5 let in besedica »lahko«) kar pomeni, da so v petih letih lahko odstranjeni, ni pa nujno - zato je strah, da bodo plinovode odstranili, neupravičen. Odločba dejansko pomeni optimizacijo stroškov upravljanja, kar
ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 25. 3. 2010.
je po njenih besedah tudi edini namen zakonodajalca. Poudarila je tudi, da je koncesijska pogodba sicer veljavna, le tam ne, kjer se govori o izključni prodaji zemeljskega plina, ker je to tržna dejavnost in ne more biti predmet koncesijske pogodbe, zato se mora koncesionar prilagoditi temu odloku.
32. seja občinskega sveta
Nova šola za mestne otroke - DA, ampak kdaj in kje...
Najbolj vroča in najdaljša razprava se je razvnela na temo investicijskega projekta za nadomestno izgradnjo Osnovne šole Frana Albrehta z zunanjo ureditvijo v Kamniku, za prenovo Osnovne šole Toma Brejca (zgrajena med v letih 1939-1943) in dozidavo telovadnice v Kamniku in o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K - 9 šole (druga obravnava). Sklepi so bili na koncu sprejeti.
Julijana Juhart Mastikosa, vodja oddelka z družbene dejavnosti, je predstavila predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K - 9 šole
-	drugaobravnava. Obe osnovni šoli v urbanističnem območju UN K-9 ŠOLE namreč ne ustrezata prostorskim standardom za izvajanje devetletke. Cilj predlaganih sklepov je potrditev Dokumenta identifikacije omenjenega investicijskega projekta, ki bi po realizaciji investicije omogočil, da bosta osnovni šoli Frana Albrehta in Toma Brejca izpolnjevali vse pogoje za izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa. Pričakovane koristi te investicije so sposobnost izvajanja pouka po devetletnem programu (to pomeni zakonsko predpisano obvezno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v eni izmeni), zagotavljanje osnovnih pogojev za izboljšanje kakovosti pouka in športne vzgoje, zagotovitev pogojev za povečanje delovne učinkovitosti zaposlenih, izboljšava prometnih razmer, izboljšanje razvojnih možnosti področja, izboljšanje kakovosti bivanja na tem območju. Zaradi investicije v izgradnjo in rekonstrukcijo OŠ Frana Albrehta in Toma Brejca bo v prihodnje manj stroškov z investicijskim vzdrževanjem, ki bi sicer nastali zaradi starosti sedanjih objektov. Boljša bo tudi energetska učinkovitost šol. Na kakovost bivanja in dela otrok ter zaposlenih bo vplivala tudi uvedba lastne priprave kosil, povečano bo število parkirnih mest ob šolah, urejene bodo prometne razmere ob šolah. Gradnja objektov bo potekala v petih etapah. Namen občine je graditi trajnostno ter zagotoviti energetsko učinkovitost, ekološko, družbeno in ekonomsko sprejemljivost novih objektov ter s projektom kot vzorčnim primerom kandidirati za evropska in državna sredstva. Sprejeti odlok o spremembah in dopolnitvah UN za območje K-9 Šole je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdelava sprememb in dopolnitev UN za območje K-9 Šole bremeni občinski proračun. Zupan Anton Smolnikar je predstavil možnost izvedbe projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, ki jih je smiselno detajlneje obdelati v nadaljnji investicijski dokumentaciji (PIZ,IP). Igor Starič, LG Inženiring, je pojasnil razloge in cilje, prednosti in koristi predvidene investicije. Poudaril je, da oba DIP-a še nista dokončna, vendar le izkazujeta namero projekta in razloge za investicijsko namero (potresna in požarna ogroženost objektov, premalo oz. neustrezna kapaciteta objektov, premalo parkirnih mest...). Pojasnil je, da so DIPi le okvir, da bo država sploh lahko naš sogovornik v prizadevanju za pridobitev sredstev iz državnega proračuna. »Dokler ni DIPa in gradbenega dovoljenja, ne moremo pridobiti sredstev od države,« je podaril Starič. Povedal je, da je Občina Kamnik razpisala natečaj in sta bila sprejeta arhitekturni biro Ravnikar Potokar za OŠ Frana Albrehta in arhitekturni biro Hočevar za OŠ Toma Brejca. Vrednost investicije za OŠ Frana Albrehta ocenjujejo v višini 12,6 milijona evrov, za OŠ Toma Brejca pa v višini 10 milijonov evrov. Zupan Antona Smolnikar je glede nove športne hale povedal, da so se s projektanti in z g. Gregorjem Hribarjem sporazumeli, da zaradi različnih vzrokov ne morejo dodatno povečevati hale. Za evropsko odbojkarsko ligo je hala tako primerna, za svetovno odbojkarsko ligo pa žal ne. Pojasnil je še, da so DIP za OŠ Frana Albrehta, DIP za telovadnico in DIP za OŠ Toma Brejca ločeni zato, ker na letnih razpisih potrebujejo DIPe in gradbeno dovoljenje. Matej Tonin, NSi, je vztrajal pri svojem vprašanju: »Strokovno ste nas prepričali, da ne moremo imeti enega velikega zavoda, zato smo sprejeli in podpiramo dve šoli, vendar zakaj obe šoli na enem mestu?« Meni, da s tem projektom tlačimo dva objekta v zelo majhno področje. Ne vidi tehtnega razloga, zakaj ne bi bila nova OŠ Frana Albrehta v Mekinjah, ker bi s tem posledično rešili prostorski problem Glasbene šole Kamnik. Novo vsebinsko vrednost bi tako pridobil tudi stadion v Mekinjah. V tem vidijo tudi rešitev za prometno ureditev. Če bi bili šoli ločeni tudi prostorsko, bi po njihovem mnenju to pripeljalo do boljše sinergije. »Imamo drugačen koncept razvoja šol v Kamniku,« je povzel svetnik Tonin. Rudi Veršnik, SDS, je na kratko potrdil, da je po njihovem mnenju prostor K9 primeren le za eno šolo. Podpirajo nov šolski center v Mekinjah z obstoječim stadionom in kulturnim domom. Vprašal je, kje bomo dobili potrebni denar. Zanimalo ga je predvsem, če je finančna investicija obeh šol realno pokrita v višini 15 milijono evrov od občine, obljubljenih 4 milijonov evrov od države, 1,5 milijona od Fundacije za šport in 1,8 milijona iz javno-zasebnega partnerstva. Pozval je k ekonomiki gradnje in doseganju sinergijskih učinkov (ena kuhinja, ena knjižnica, ena uprava,... za obe šoli). Mateja Pol-janšek, lDs, je podala oceno, da je denarja za prvo leto gradnje dovolj in da so DIPi so dobri. »Gradnja mestnih šol je že sprejeto dejstvo in je čas, da otrokom omogočimo normalne pogoje za izobraževanje,« je med drugim poudarila svetnica. Robin Majnik, samostojna svetniška skupina, je opozoril, da ne smemo čakati na konec gospodarske krize in moramo graditi ne glede na to, da situacija ni najbolj ugodna. Vendar ne smemo biti zaletavi, saj se šole gradijo za bližnjo in daljno prihodnost. Pravi, da je ta prostor premajhen, ker v njem niso samo šolarji (tudi ZZZS, CSD, Rdeči križ, Glasbena šola). »Vemo, da je potrebno rešiti problem
-	vendar za vse, ki prihajajo v ta ožji prostor.« Izpostavil je dejstvo, da je premalo parkirnih mest že za zaposlene, kaj šele za starše, ki vozijo otroke... Zato predlagajo manjšo šolo v Mekinjah in s tem pridobitev manjšega vrtca, razbremenila bi se tudi glasbena šola... V svoji viziji vidijo na eno šolo, malo večjo telovadnico in en vrtec na tem mestu! Smiselno bi bilo urediti eno celoto na eni in drugo na drugi strani Kamnika. Otrokom in staršem bi bilo to veliko bolj
Kamničani za izume in patente lahko pričakujemo finančno pomoč s strani občinskega proračuna
S sprejetjem predlaganih sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik bo podana pravna osnova za izplačilo sredstev iz proračuna Občine Kamnik za ukrep sofinanciranja zaščite patentov in licenc, s čimer želijo spodbuditi, da bi se čim več inovativnih idej in projektov tudi uradno zaščitilo in patentiralo (povračilo stroškov zaščite patentov, licenc, izumov, nepatentiranega tehničnega znanja in blagovnih znamk - pomoč v višini do 50% upravičenih stroškov), poleg tega pa bodo nekatere določbe bolj sistematično urejene. Predlog pravilnika ne predstavlja dodatnih obremenitev proračuna Občine Kamnik, ker je v proračunu občine Kamnik za leto 2010 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva namenjenih skupaj 64.500 evrov (od tega je za ukrep sofinanciranje zaščite patentov in licenc zagotovljenih 10.000 evrov). Matej Tonin, Nsi, je povedal, da podpirajo spremembo pravilnika, ki je le ena od oblik pomoči malemu gospodarstvu - poleg podjetniškega inkubatorja, ki bo v kratkem tudi v Kamniku. Vendar bo ta zagotavljal le tehnično svetovalno pomoč, kar po njegovi oceni ni dovolj za podporo poslovnim idejam. Robin Majnik, samostojna svetniška skupina, je pripomnil, da se finančna pomoč v znesku 64.000 evrov morda nekomu sliši veliko, a je absolutno premalo denarja v proračunu za vse občane, ki bi potrebovali finančno pomoč za podjetništvo. Osnoval se je Zasebni zavod (18 občin), zato je vprašal, zakaj v njem ni naše občine, saj bi ji tako združenje koristilo v vseh pogledih. »Vsak evro, ki bo tu vložen, bo povrnjen in to večkratno!« je zaključil svetnik Majnik. Jože Zagorc, LTS, je razložil, da moramo pri podjetniškem inkubatorju nekaj vložiti, da bo nekdo drug nekaj imel. Vendar mora tudi občina pridobiti iz tega. Ocenjuje, da je naša država negostoljubna do podjetniških idej, na primer pomoč 4.500 Evrov, ki jo dobi novi samostojni podjetnik, ga obvezuje, da je vsaj dve leti samozaposlen, tako da bo v tem obdobju več plačal za davke in prispevke kot bo s to pomočjo pridobil. Odločno je izjavil, da mora občinski svet v zvezi s tem sprožiti resen protest proti državi. »Poslovni angeli - lepo se sliši, vendar je realnost drugačna. Ko »tvegana« stranka, ki je šele začela s svojim poslovanjem, na banki zaprosi za kredit, ne pride do realizacije, pa čeprav ima še tako dobro idejo,« meni svetnik Zagorc. Župan Anton Smolnikar je poudaril, da je začetek vsakega projekta pomemben in ne smemo biti že na samem začetku črnogledi. Projektu je treba dati priložnosti in optimistični zagon. Matej Tonin, Nsi, je ocenil, da je amandma na amandma smiseln, poudaril pa je, da vztrajajo, da se upoštevajo pri odločanju o upravičenosti stroškov tudi obratovalni stroški, to pomeni, da se tudi za te lahko najema kredite in sredstva, ki pomagajo premostiti začetek poslovanja. Svetnik Tonin podpira inkubator, od njega pa ne pričakuje preveč realnih koristi.
prijazno. »Ali boste dobili vsa potrebna soglasja (požarna, mirujoči promet,...) glede na takšno prostorsko obremenitev?« sprašuje župana. Robert Kokotec, SDS, ocenjuje, da je za ta občinski svet prometna ureditev bolj pomembna od samih šol, ker so namreč ravnatelji že poskrbeli, da bodo šole dovolj velike, obstajajo pa pomisleki glede ceste in prometne ureditve. Povedal je, da je skeptik glede državnega denarja (4 do 4,5 mio iz državnega proračuna) in vprašal, če lahko v skrajnem primeru zgradimo te šole brez pomoči države. Zavedajo se, da ne moremo začeti tega projekta dokler država ne da denarja, denarja pa ne bo, dokler ne bo soglasja. Zanima ga ali so finančni viri zanesljivi in opozarja, da je 22 mio evrov velika investicija. Ivo Stražar, NSi, ocenjuje DIP kot enormno razvlečen in preveč podroben. Upa, da bo v nadgrajevanju bolj jedrnato obdelan. Opozoril je na projektno nalogo, kjer ima ena šola ograje iz kaljenega stekla (kar je smrtno nevarno), druga šola pa iz lepljenega stekla. Pozval je, da se materiali in oprema za obe šoli poenotijo oz. standardizirajo. Ugotovil je, da v tem DIPu nekateri zakoni ne veljajo več že nekaj let in pozval odgovorne, da morajo zakone v bodoče navajati korektno. Opozarja, da terminski plan pridobivanja soglasij in gradnje ni uresničljiv in da bo potrebno ponovno postaviti realnejše roke. Matej Tonin, NSi je povzel, da je prav ta trenutek za gradnjo najbolj primeren - otroci potrebujejo nove šole, veljajo najbolj ugodni kreditni pogoji ter najnižje ekonomske cene! »Torej gradnja - ZDAJ!« je bil odločen Tonin.
Brane Golubovič, podžupan, LDS, je povzel: »Čas za gradnjo je pravi , 6 milijonov evrov že imamo in smo zaenkrat še brez kredita - vsi pogoji so zadoščeni za začetek gradnje
-	s tem se strinjamo vsi. Vendar koalicija dodaja, da potrebujemo tu dve manjši šoli.« Trdi, da K9 to še vedno potrebuje. Vizija idealne šole je po njegovi oceni dve šoli v mestu in ena še v Mekinjah. Pojasnil je, da je proti gradnji ene velike šole zaradi socialnega in pedagoškega vidika in ker je v veliki šoli težko nadzorovati nasilje... Zgodba večje šole se mu zdi zanimiva v Mekinjah le v primeru, če je v KiKu v načrtu gradnja novih stanovanj, sicer jo ocenjuje kot nesmiselno. Izpostavil je sledeče: »Fleksibilni šolski okoliš z gravitacijo - to naj rešuje stroka in ne politika! Zdaj imamo fiksiran šolski okoliš in se ravnatelji med seboj dogovarjajo, kar je pravilno.« Osebno podpira gradnjo dveh šol na K9. Valentin Zabavnik, samostojna svetniška skupina, je za konec razprave opozoril na problematično izvedbo gradnje in povedal, da vse plaši prenatrpanost območja K9. Opozarja še, da bomo imeli veliko gradbeno jamo - eno največjih v Sloveniji
-	kar je problem zaradi težavne lokacije. Zato vztrajajo za lokacijo ene šole v Mekinjah. S tem bi posledično oživeli podeželje, saj bi se tako Kamnik malo bolj odprl proti podeželju. Pogreša izračun strokovnjakov za študijo nove lokacije v Mekinjah, da bi lahko primerjali obe lokaciji. Meni, da se bodo pokazali novi problemi za novega župana, zato poziva, da bi bilo do naslednje občinske postave pošteno, da se zdaj naredi vsaj izračun za lokacijo v Mekinjah in opravi primerjalna analiza obeh lokacij.
O zanimivi razpravi glede ravnanja z odpadki bomo pisali v prihodnji številki.
NINA IRT
OPRAVIČILO
Na poročilo s 32. seje Občinskega sveta je odreagiral svetnik Robin Majnik in nas opozoril, da ni več v stranki SDS, kot se nam je v poročilu iz te seje po pomoti zapisalo, temveč je sedaj v Samostojni svetniški skupini. Za neljubi spodrsljaj se mu opravičujemo.
Ob tem še navajamo, da je prav svetnik Robin Majnik dopolnil sprejeti 2. sklep amandmaja Samostojne svetniške skupine na informacijo o načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva, ki tako v celoti glasi:
2. amandma: Občinska uprava naj do aprilske seje občinskega sveta pripravi gradivo za rebalans proračuna, kjer bodo zagotovljena zadostna sredstva za odprtje dodatnih mest, ki bodo zagotovila 100 % sprejetje otrok v vrtec (z dopolnilom svetnika Robina Majnika dodano) in subvencije 150 evrov zavrnjenim otrokom.
Uredništvo
OB PRAZNIKU
Pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem
Imamo temelie za tako
hitre korake kot doslej
Praznujemo s pogledom na prihodnost in s ponosom na prehojeno pot
Tudi letošnji praznik v spomin na velikega Kamnicana Rudolfa Maistra bomo v obcini proslavili s prireditvami, na jutrišnji slavnostni seji občinskega sveta pa bodo podeljena občinska priznanja. Pred praznikom smo se pogovarjali z županom Tonetom Smolnikarjem.
Spoštovani gospod župan. Spet bo občinsko praznovanje. Kakšno je vaše sporočilo občankam in občanom o dogajanjih v občini med dvema občinskima praznikoma oziroma v času vašega županovanja.
»Praznujemo s pogledom v prihodnost in s ponosom na prehojeno pot od leta 1996. Letos velikih otvoritev sicer ne bo, pripravljamo pa številne slovesnosti, prireditve in dogodke, s katerimi bomo obeležili letošnji praznik. Med večje dogodke zagotovo sodi odprtje prenovljene knjižnice v Šmarci, s tem pa se zaključuje celovito urejanje osrednjega objekta v Šmarci, v katerem imajo svoje prostore gasilci, že pred leti je bil urejen kulturni dom, v njem zadovoljno bivajo tudi otroci v vrtcu. Del denarja smo za večjo in sodobnejšo knjižnico pridobili tudi iz Evropske unije. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi dvajseto številko Kamniškega zbornika, ki smo ga ponovno oživili leta 1996. Ob tem je treba povedati, da smo v zadnjih letih precej proračunskega denarja vložili tudi v obnovo drugih kulturnih domov - v Podgorju, na Lazah, v Špitaliču, saj se zavedamo, da so ti domovi propadali in da smo le z obnovo lahko zagotovili boljše pogoje. Tudi zato smo se odločili, da bomo ob odprtju čudovito obnovljenega doma na Lazah pripravili pogovor o vsebinah, ki jih je možno in nujno vzpodbujati v območjih izven centra Kamnika.
Boljše pogoje si verjetno želijo tudi najmlajši v občini?
»Ja, otroško varstvo nas v zadnjem času bremeni zaradi hitrega naraščanja prebivalstva. Demografija je bila v zadnjih letih v Kamniku precej večja kot v drugih delih Slovenije. Računam, da bomo jeseni vendarle zagotovili večini otrok vstop v vzgojno varstvene zavode; tako v naš javni zavod kot tudi v koncesijski vrtec, v pet oddelkov nizko energetskega vrtca, ki bo zgrajen ob Osnovni šoli 27. julija, pričakujemo, da bo uspešen razpis za podelitev koncesije. Potencialni koncesionar naj bi zgradil deset oddelkov. Vedno pa sem trdil, da sto odstotnega pokritja ni moč zagotoviti, ni pa zanemarljiv podatek, da smo v letu 2006 ime-i 600 mest, letos jih bo 1.200. V vseh teh šestnajstih letih smo gradili vzgojno varstvene oddelke, že v letu 1995 prvega v Novem trgu, saj je bil dotedanji na Šutni vrnjen v okviru denacionalizacijskega postopa.
Kako pa je s šolami, ko sva ravno pri mladih?
»V šestnajstih letih mojega županovanja je nastala nova šola v Šmartnem, gotekala je obnova in dozidava OŠ Marije Vere, v letu 2007 obnova in dozidava OŠ v Stranjah s telovadnico... Sodimo med občine, ki imajo najsodobnejše pogoje oziroma infrastrukturo na področju osnovnih šol.
Štiri leta je sicer kratko obdobje, ampak že štiri leta se ukvarjamo s projektom K9-Šole in računam, da bomo letos ob vseh birokratskih ovirah vendarle začeli z gradnjo nove osnovne šole Frana Albrehta.«
Mar ne bi bilo lepo, da bi ob prazniku, recimo, odpirali po-vezovalko?
»Ja, pol leta prekmalu je občinski praznik, da bi imeli že končano in odprto povezovalko. Ampak jeseni povezovalka bo in bo pomembno prispevala k umiku prometa iz severnega oziroma mestnega dela, razbremenila bo promet tudi v območju šol. Je pa pomembno, da je to projekt, ki bo zgrajen tudi z 1,5 milijona evrov evropskega denarja. Dobiti ta denar pa ni bila ravno enostavna in lahka naloga.«
V zadnjih letih ste poskrbeli tudi za varne poti ...
»V varne poti, peš poti, v šolske

poti smo v zadnjih letih vlagali velike napore in s tem pomembno pomagali predvsem pešcem in kolesarjem. Že pred dvema letoma smo uredili in osvetlili cesto od CIRIUS-a do spomenika pri Titanovi brvi, lani smo dokončali pot do Avtoservisa Cerar, od koder bomo nadaljevali investicijo proti rondoju povezovalke, ki ga začenjamo graditi v prihodnjih dneh. Tako bodo jeseni najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu dobili varno traso od Duplice do samega središča mesta.
Kako pa komentirate podjetniški inkubator?
»Gre za podpis pogodbe s celjskim mrežnim inkubatorjem, ki je pod okriljem mariborske univerze. Morda smo res malo pozni, vendar je to nov izziv za Kamnik. Podpisujemo pogodbo, ki pomeni, da bomo skušali v prihodnje pritegniti v okviru tega inkubatorja čim več novih idej; predvsem pa idej, ki pomenijo večjo dodano vrednost, kajti veliko gospodarstvo v Kamniku je preteklost. Inovatorstvo in podjetništvo je tisto, ki ga na ta način skušamo še pospešiti.«
Vsa leta vašega županovanja se vas nekako drži Velika planina?
»Velika planina je ena velikih nedokončanih simfonij, ki sem jo dobil ob prihodu na občino. Nekaj let pred uvedbo lokalne samouprave je namreč takratna družba Stol, ki je bila upravljavec in lastnik družbe Velika planina, le-to prenesla na občino. Od takrat je občina Kamnik 100-odstotni lastnik Velike planine. Vseh 16 let sem zagovarjal, da Velika planina ne more biti neko veliko smučišče. Bil sem odločno proti izgradnji ceste na planino, kajti na ta način bi zagotovo uničili eno najlepših planin z vsemi zgodovinskimi in naravnimi vrednotami, ki so prepoznavne v Evropi.
Je pa res, da naprave iz leta 1964, ko je prvič stekla gondola, in seveda tudi vlečnice in sedežni-ce neprestano potrebujejo veliko denarja. Morda je bilo nekaj naše neprevidnosti, ker nismo v nekem obdobju namenili veliko, ampak res veliko denarja iz proračuna, da bi se lotili obsežnih nalog na področju zamenjave pogonskega sistema in morda tudi kakšne sodobnejše sedežnice ali vlečnice.
Ampak dejstvo je, da moramo spodbujati naravne in turistične usmeritve Velike planine, saj je 70 do 80 odstotkov prevozov in tudi obiskov z avtomobili predvsem v poletnem času. Torej letni turizem v naravnih lepotah in v zgodovinskih danostih je tisto, kar mora biti nadaljnji cilj lastnika. Res pa je, da lastnik ob vseh drugih nalogah težko sprejme velike obveznosti v milijonih evrih, če želimo nihalko kot ekološko najbolj čisto prevozno sredstvo na planino obnoviti in usposobiti. Zato pričakujemo, da bomo vendarle našli kakšen izhod skupaj z vlado, ki napoveduje, da bo Ministrstvo za promet izločilo nekaj denarja za nekaj dostavnih žičnic in med njimi morda tudi za Veliko planino.«
Kako pa ocenjujete turistična dogajanja v občini?
»Mislim, da smo v zadnjem letu na področju turizma uspeli narediti pomembne korake. V okviru Agencije smo pred desetimi leti postavili na Glavnem trgu Informacijski center za centralno usmerjanje tako imenovanih turističnih desti-nacij in danosti. Lani nam je uspelo odprtje hotela s 54 prenočišči. Ne morem mimo Term Snovik, kjer so prav tako lepa prenočišča in kjer bodo nastajale še nove, dodatne vsebine za zadovoljstvo gostov. Še vedno pa mislim, da je prešibka povezanost nosilcev turističnega razvoja v občini. Vsi na nek način pričakujejo, da bo občina tista, ki bo investirala tudi v reklamo, v
promocijo. Najbrž imajo v določeni meri tudi prav, saj nenazadnje imamo denar tudi za to, samo dogovoriti se moramo.
Pomembno je, da smo pred leti odprli na Glavnem trgu Agencijo za podjetništvo in turizem, ki skrbi za promocijo in večje prireditve. Lani smo v okviru praznovanja 780-letnice prve omembe Kam-ničanov ponovno sodelovali v evropskem tekmovanju v urejenosti mest Entente Florale. Srebrno priznanje je dokaz, da je mesto urejeno, da se kakovost bivanja izboljšuje in da pomembno skrbimo tudi za okoljske probleme.
Zadnje čase se premika tudi v skrbi za starejše...
»Ne le najmlajših, tudi starejših prebivalcev je v Sloveniji vse več. Tako je tudi v Kamniku. Zasebni investitorji že gradijo 30 oskrbovanih stanovanj. V teh dneh je bil položen temeljni kamen za 147 stanovanj, ki bodo zgrajena v prihodnjih letih. Mislim, da je to pomemben prispevek k skrbi za Kamničane, ki si bodo želeli v starejših letih zagotoviti drugačen način preživljanja starosti. Je pa res, da je finančna in gospodarska kriza s problemi tista, ki bo povzročila, da bo naš razvoj s pogoji življenja in bivanja bistveno, bistveno težji. V zadnjih nekaj letih, ko še nismo zelo občutili velike gospodarske krize, smo veliko proračunskega denarja namenjali za področje socialnih težav naših Kamničanov. Zlasti v zadnjih dveh letih smo temu področju namenili še posebno pozornost, saj smo povečali denar za vrsto socialnih transferjev, tako za najbolj socialno šibke družine, za starejše z največjimi težavami.«
Kaj pa društvene dejavnosti v občini?
»Ugotavljam, da tistega veselja, navdušenja, ki smo mu bili priča nekdaj na Kamniškem, ni več. Ni več zagnanosti, vse več je komerci-alizacije. Ampak to ni naša krivda. Kriv je sistem, način življenja, časi so postali drugačni.«
Napovedali ste konec vaše županske nadaljevanke.
»Odločil sem se, da je 16 let županovanja Toneta Smolnikarja dovolj. Ne bo noben problem, če me bodo potrebovali, da pomagam. Ne končujem zaradi strahu v zvezi s problemi pri zagotavljanju prostora v otroških vrtcih, lahko rečem, da je začetek gradnje in dozidave šol velik izziv, ki ga bom do konca mandata pripeljal do temeljev v najširšem smislu besede. Ti projekti so pripeljani dovolj daleč za uresničitev. Če bo novi župan znal izkoristiti tudi razvojne možnosti, ki jih bo opredelil nov občinski prostorski načrt, s katerim imamo velike probleme na vladni ravni, bodo dani idealni pogoji za številne razvojne možnosti. Zavedam se, da so deficitarna predvsem področja za obrt in podjetništvo, ki jih moramo umestiti tudi na druga področja naše občine. A
vendarle smo v zadnjem času sprejeli nekaj zazidalnih načrtov, kjer so pogoji že dani.
Torej ste se že pred časom odločili, da jeseni ne boste kandidirali?
»Odločil sem se lani jeseni, ko sem praznoval okroglo obletnico. Večkrat sem v zadnjem času slišal, da je čas za spremembe. To so izrekali predvsem tisti, ki se ne zavedajo, kaj vse je potrebno postoriti, da ideja postane resničnost. Če je sprememba samo zamenjava imena in priimka na županskem stolu, potem je to za nekatere dobro, če pa gre za razmišljanja o menjavi razvojnih ciljev, pa mislim, da je to slabo za Kamnik. Simbolično lahko rečem, da se ne bom strinjal s spremembami, da bi nekdo začel graditi hišo pri strehi, saj se ne začenja graditi niti pri temeljih, začne se že leta prej, pri vseh ovirah in težavah, ki jo prinaša nemogoča zakonodaja. Tudi če imaš denar, zapletov ne manjka, mnogi koraki se ustavljajo, cilji se oddaljujejo.«
Zagotovo imate dovolj razlogov za to trditev.
» V vseh šestnajstih letih mojega županja, torej od ustanovitve občin v okviru nove lokalne samouprave, se je močno menjal predvsem način financiranja, a nikoli na bolje, saj so nam vedno dodajali nove naloge, brez zagotavljanja sredstev. Na drugi strani pa so največji problemi tudi na področju prostorskega načrtovanja, pridobivanja soglasij in nemogoč odnos nekaterih služb, ki bi morale z roko v roko sodelovati z občinami.
Kakšnega naslednika si želite?
»Podprl bom kandidata za župana (slišim, da jih je kar veliko in da so nekateri v teh dneh doživeli kar precejšnje olajšanje), ki bo nadaljeval dobro začete aktivnosti, da bo nadaljeval mojo neprestano usmeritev, da je potrebno Občino Kamnik, ki je zelo specifična, razvijati čim bolj enakomerno in na tak način zagotavljati boljše življenjske in delovne pogoje. Zagotovo bom prej podprl kandidata oz. kandidatko z izkušnjami s področja ekonomije, gospodarstva, usklajevanja različnih interesov in z vizijo, da je potrebno začeto nadaljevati in ne rušiti. Vem, da ni dovolj samo leporečje, pomemben je odnos do ljudi, treba je prisluhniti vsem in jim omogočiti dialog.«
Vaše praznično sporočilo.
Ponosen sem na lep Kamnik, na našega Rudolfa Maistra, ponosen, da sem Kamničan, ponosen sem na moje sodelavce in na vse tiste, ki vidijo, da v Kamniku ni tako slabo, kot menijo nekateri. Zavedam se, da smo stopali s hitrimi koraki v okviru možnosti, da so postavljeni dobri temelji za vsaj tako hitre korake, kot so bili doslej. Občinsko praznovanje v teh dneh naj bo naš praznik, praznik vseh občank in občanov občine Kamnik.
A. ŽALAR
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE	781
lET MESTA KAMMIK
Program prireditev 2010
Petek, 26. marec
ob 16.30
Glavni trg
Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik ob 17. uri
Trg talcev - spomenik Rudolfa Maistra Slovesnost pri spomeniku
Slavnostni govornik dr. Patrick Vlačič, minister za promet Sodeluje častna enota Slovenske vojske
ob 18. uri
Dom kulture Kamnik
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik
Slavnostni govornik župan Anton Tone Smolnikar
Sobota, 27. marec
ob 8. uri
Trg talcev - spomenik Rudolfa Maistra Maistrov pohod
Organizira Društvo generala Rudolfa Maistra Kamnik ob 10. uri
Stahovica (Lovski dom na Vegradu) Tradicionalni 15. tek na Sv. Primož
Organizira Klub gorskih tekačev Papež
ob 10. uri
Špitalič (lovski dom)
Odprto prvenstvo občine Kamnik v streljanju z malokalibrsko puško
Organizira Društvo veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda
ob 10. uri
Park Evropa
Rez potomke Stare trte z mariborskega Lenta ob 19. uri
Športna dvorana Kamnik Dobrodelni Županov ples
Nedelja, 28. marec
ob 18. uri
Maistrova hiša Maistrova podoknica
DKD Solidarnost Kamnik
Ponedeljek, 29. marec
ob 19. uri
Galerija Veronika
Odprtje razstave slikarja Dušana Sterleta
Organizator JSKD Kamnik
Sreda, 31. marec
ob 16. uri
Turistično informacijski center Kamnik Odprtje Podjetniškega inkubatorja ob 18.30
Glasbena šola Kamnik
Slavnostni koncert v počastitev Rudolfu Maistru
Četrtek, 1. april
ob 17. uri
Kulturni dom na Lazah
Odprtje prenovljenega kulturnega doma na Lazah - pogovor o kamniških kulturnih možnostih
Četrtek, 8. april
ob 17. uri
Kulturni dom v Šmarci
Odprtje nove knjižnice v Šmarci in predstavitev Kamniškega zbornika 2010
Petek, 9. april
ob 16. uri
Stranje (pred OŠ Stranje)
Odprtje varnih poti v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica
Sobota, 10. april
ob 10. uri
Šmartno (pred OŠ Šmartno)
Odprtje varnih poti v Šmartnem, Srednji vasi, Lokah, Buču in na Lazah ob 11.30
Češnjice (športno igrišče v Češnjicah) Odprtje nove ceste Češnjice - Okrog
Nedelja, 11. april ob 14. uri
Budnarjeva domačija v Palovčah
Odprtje obnovljene strehe in črne kuhinje v Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah
Ponedeljek, 12. april
ob 16. uri
Rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici (pri Titanovi brvi) Odprtje nove rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici
VSEM OBČANKAM IN OBCANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAM.
VSEM ŽELIM VESELE IN DOŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER OBILO VOLJE, MOČI IN TRDNEGA ZAUPANJA ZA VSE PRIHAJAJOČE DNI.
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK S SODELAVCI
4
25. marec 2010
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ
Kamniški QbÍIKN
PREJEMNIKI LETOŠNJIH PRIZNANJ OBČINE KAMNIK
Tomažu Humarju naziv častni občan Občine Kamnik za vrhunske dosežke v alpinizmu in promociji občine Kamnik v svetu
Tomaž Humar se je rodil 18. 2.1969 v Ljubljani. S starši in mlajšima bratoma je živel v Kamniku, v naročju Kamniških Alp. Z alpinizmom se je zaËel ukvarjati pri osemnajstih letih. Prve alpinistiËne korake je naredil s prijateljem Bojčem. Ta ga je nekoč previdno opozoril: »Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke!« Začel se je zavedati, da je treba v življenju vse natančno premisliti. Na vrsto je prišla družina, pa branje knjig o bioenergiji, kitajski medicini, prehrani, filozofiji življenja, poslanstvu... Leta 1994 ga je prijatelj navdušil za vodenje alpinistične šole in alpinizem ga je »zastrupil«, od takrat je šla njegova alpinistična pot strmo navzgor. Čeprav je sam »preskočil« Julijske Alpe in je pravzaprav iz kamniških hribov poletel naravnost v Himalajo, je pogosto poudarjal, da je pri tem imel veliko sreče, danosti in izredne učitelje alpinizma, sicer pa je bil mnenja, da se je vsake stvari treba lotiti po piramidalnem sistemu.
V svojem življenju je opravil prek 1500 vzponov v domačih in tujih gorah, med njimi je več kot 70 prvenstvenih, vsak med njimi pa nekaj neponovljivega, edinstvenega, na meji mogočega.
Jeseni 1994 se je s Stanetom Belakom - Šraufom povzpel na 6986 m visoki Ganesh V. To je bilo njegovo prvo srečanje s Himalajo, sledili so številni odmevni vzponi. Leto 1997 zaznamuje eden najtežjih - vzpon na Nuptse (7742 m) z Janezom Jegličem - Johanom, ki ga je z vrha odpihnil veter in Tomaž je sam, brez prijatelja sestopil v bazo. Izguba dobrega prijatelja ga je zaznamovala za vse življenje, do konca je upal, da bo nekoč našel njegov grob... Želel je pomagati otrokom pokojnega prijatelja in je sprožil akcijo zbiranja denarja zanje.
Med najbolj odmevnimi vzponi je bilo njegovo plezanje po osrednji južni steni Daulaghirija (8167 m) leta 1999, ki ga je bilo mogoče prvič v alpinistični zgodovini spremljati preko spleta, in pa helikoptersko reševanje leta 2005 iz Rupalske stene Nanga Parbata (8125). V zahvalo je ustanovil Fundacijo za izgradnjo bolnišnice v Pakistanu. Plezal je tudi v Ameriki in drugod, rad je bil v kamniških hribih, še posebej pri srcu mu je bil Rzenik, toda Himalaja je postala njegov drugi dom in gora Langtang Lirung novembra 2009, žal, tudi njegov prezgodnji grob.
Gozdni Joža, kot se je sam poimenoval, je vedno zatrjeval, da ni nikoli plezal za nagrade, čeprav teh ni bilo malo. Leta 1996 je dobil zlati cepin za vzpon na Ama Dablam, istega leta je bil razglašen za slovenskega alpinista leta. Leta 1997 dobi zlato priznanje Občine Kamnik. Leta 1999 je dobil častni znak Republike Slovenije in Bloud-kovo nagrado ter bil nominiran za Zlati cepin za vzpon na Daulagiri. Leto kasneje je poleg legendarnega Reinholda Messnerja in Edmonda Hillaryja v Italiji prejel encian za življenjsko delo. Leta 2004 je bil že drugič nominiran za zlati cepin, tokrat za vzpon na Aconcaguo, najvišji vrh Andov.
Tomaž Humar je bil član Alpinističnega odseka Kamnik. Kot alpinistični inštruktor je izšolal nekaj dobrih alpinistov. Kot gorski reševalec je velikokrat sodeloval v reševalnih akcijah v domačih, kamniških hribih, pa tudi v Himalaji. Ob vznožju kamniških planin si je postavil dom, kjer si je leta 2001 s padcem v klet tako hudo poškodoval nogi, da so mu zdravniki prerokovali, da sploh ne bo več hodil. A je zmogel... S trmo, z močjo, ki jo je premogel le on, je z invalidskim vozičkom rinil v bližnje hribe in s pomočjo domačih in tujih zdravnikov kmalu spet osvajal sedem in osemtisočake... Bil je alpinist svetovnega slovesa, vedno pa se je rad vračal v rodni Kamnik, pod kamniške planine. S svojimi odmevnimi vzponi in medijskimi nastopi je bil najboljša promocija Kamnika.
Novembra leta 1999 smo mu v Kamniku ob srečni vrnitvi iz Daulaghirija pripravili sprejem, ki se ga je udeležil tudi Reinhold Messner, eden najboljših alpinistov vseh časov.
Po desetih letih je novembra 2009 Kamnik onemel ob novici, da je 40-letni Tomaž Humar za vedno ostal v Himalaji. Njegovemu spominu smo se poklonili z odprtjem žalne knjige in s slovesom v Kamniški Bistrici, kjer so mu prijatelji v spominskem parku postavili spominsko obeležje. V spominu nam bo ostal njegov nasmeh in krepak stisk roke. Spominjali se ga bomo kot zavednega Kamničana in pokončnega človeka, za katerega ni bilo nemogočih poti...
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
KAM N I K
Cankarjeva 11
Občankam in občanom čestitke ob prazniku občine Kamnik, 29. marcu.
Naj bodo prihajajoči velikonočni prazniki za vse prijetni.
Mateju Matevžu Koširju zlato priznanje Občine Kamnik za zavzeto delo v Društvu upokojencev Kamnik ter prispevek pri ohranjanju in obnovi spominskih obeležij NOB
Matevž Košir je član Društva upokojencev Kamnik od 1990 dalje (19 let), član Upravnega odbora Društva upokojencev Kamnik 18 let, ravno toliko časa tudi član Skupščine Društva upokojencev Kamnik. Leto po včlanitvi v društvo je bil imenovan v gospodarski odbor društva, v katerem uspešno deluje že 18 let, 14 let pa je celo predsednik gospodarskega odbora DU Kamnik. 10 let je tudi že podpredsednik Društva upokojencev Kamnik. V Komisijo za finančne zadeve društva je bil imenovan leta 2001 in v njej aktivno deluje že vseh 9 let.
Kot član oz. predsednik gospodarskega odbora DU Kamnik si je prizadeval, da se je društvena stavba, imenovana »Pri Marjanci«, obnavljala, vzdrževala, posodabljala itd. Velika skrb je bila, da je imela stavba dobro streho in lepo fasado, kar je bilo potrebno usklajevati s spomeniškim varstvom, saj naša stavba stoji v samem središču Kamnika, nad katerim izgledom bdi spomeniško varstvo. Vsak prihranjeni denar je bil skrbno porabljen, saj je bilo, poleg že omenjenega, potrebno skrbeti tudi za gostinski lokal, ki je bil sicer v najemu, vendar je bilo potrebno urediti na novo sanitarije, na novo opremiti gostinski prostor. V samih društvenih prostorih so se vršila razna jotrebna dela. Iz dveh malih sob v 1. nac
epa večja soba, ki jo društvo uporablja : kjer ima Mešani pevski zbor in Ljudske t
MmA
Iskrene čestitke ob prazniku občine Kamnik!
Vsem želimo lepe in doživete velikonočne praznike!
stropju je bila narejena ena za seje upravnega odbora, .judske pevke »Predice« svoje vaje, da se tu organizirajo za astmatike dihalne vaje, daje članom društva nudena brezplačna pravna pomoč itd. V šahovski sobi so montirana »harmonika vrata«, s čimer je ta soba hitreje ogreta in s tem poraba energije manjša. Tudi pisarniški prostori v pritličju so se posodabljali, sa) je bil nabavljen fotokopirni stroj, s prihodom novih mlajših moči v pisarno društva sta bila nabavljena dva računalnika, da je delo hitrejše in lažje. Tudi za okolico stavbe je prisotna stalna skrb, le balinišča žal ne moremo pokriti, ker so ovire na spomeniškem varstra, zadnja nerešljiva ovira pa sosedsko soglasje.
Glede na to, da je Matevž Košir že osem let na čelu Območnega združenja borcev za vrednote NOB v Občini Kamnik, da skrbi, da se spominska obeležja ustrezno obnavljajo, saj čas, včasih pa tudi vandalizem, naredijo svoje. Njegova zasluga je tudi navezava stikov z Ameriško ambasado glede padlih pilotov v Tuhinjski dolini, katerim so sedaj postavljena spominska obeležja.
Matevž Košir tudi skrbi, da so še naprej organizirane proslave ob obletnicah, ki so zaznamovale posebne, žal običajno tragične dogodke v času NOB, saj je bilo prelite veliko krvi slovenskih rodoljubov. Tudi sam je vedno prisoten na teh proslavah in upamo, da se bo ta tradicija obdržala, saj ne smemo pozabiti tistih, ki so za našo svobodo dali svoja dragocena življenja.
Matevž Košir je tudi v Planinskem društvu Kamnik zelo delaven. Kot planinski vodnik vodi s kolegi marsikateri pohod oz. turo. Kadar je ta organiziran skupno s šolskimi planinskimi skupinami, še posebej skrbno bdi nad vsemi, da se ne bi zgodila kakšna nevšečnost med mladimi razigranimi pohodniki.
Karla Urh s svojimi pevci O© Stranje
interese v pevskih zborih, glasbenih krožkih in izbirnih vsebinah. Pevski zbori na šoli predstavljajo tesno sodelovanje s starši pevcev in krajani. Zelo dobro obiskani so vsakoletni koncerti ob Novem letu v OŠ Stranje in razne prireditve za kraj. V občinskem prostoru se vsako leto udeležujejo Revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Vrsto let so bili zbori, ki jih vodi, po ocenah selektorjev izbrani za nastope na medobmočnih revijah. Na državnem nivoju pa je s jevci in instrumentalisti osvojila zlato priznanje na Državni reviji judskih pesmi, plesov in običajev leta 2002 in leta 2004. S svojimi jevci je organizirala oddajo Veseli tobogan, pela na dobrodelnem roncertu UNICEFA v Sloveniji, posnela zgoščenko Pesmi nasmehu, zelo vesela je bila objave njenih priredb skladb v učbenikih, ki jih uporabljajo učitelji po Sloveniji, sodelovala je z Giannijem Rijavcem )ri projektu Beli golob v Kamniku in slovenski Filharmoniji. Od eta 1992 bogatijo pevci in zborovodkinja Karla Urh s kulturnim programom v Cankarjevem domu v Ljubljani udeležence srečanja »Nova pomlad življenja«, ki deluje v povezavi z organizacijo Evropa Donna. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije ji je podelilo pri-
Društev upokojencev Slovenije ji je leta 2006 podelilo zlato plaketo za uspešno delo v DU Kamnik.
Gospa Karla Urh je že tri desetletja zelo aktivna na področju ; terske glasbene kulture. Že trinajst let vodi pevce Mešanega pev
Matevž Košir skrbi tudi za obnovo in postavitev spominskih obeležij ter organizacijo spominskih slovesnosti. Fotografija je s spominske slovesnosti v Češnjicah 14.6.2009, ko je bilo odkrito spominsko obeležje zavezniškim oficirjem, ki so padli na Menini planini. Na fotografiji z leve: Robert Plann, še živeči radiotelegrafist pri ameriški misiji, Jeff Vestal, vojaški in obrambni ataše v Sloveniji, predsednik združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir in Robert Redding, vodja oddelka za bilateralne odnose na veleposlaništvu ZDA.
Karli Urh srebrno priznanje Občine Kamnik za izjemno delo na glasbenem področju in delovanje v krajevni skupnosti
Karla Urh živi v Zgornjih Stranjah, kot predmetna učiteljica glasbene vzgoje je zaposlena v OS Stranje. Ministrstvo za šolstvo in šport ji je leta 2006 podelilo naziv svetnica. Pri svojem delu je samostojna, ustvarjalna in v tem času ena redkih zborovodkinj, ki ji je uspelo s pozitivno motivacijo ohraniti množično udeležbo učencev v pevskih zborih. Učencem omogoča celovito glasbeno vzgojo v afektivnem in kognitivnem smislu, saj glasba predstavlja eno najstarejših človekovih dobrin in kultur. Njeni učenci imajo možnost razvijati glasbene
znanje za prostovoljno delo in priznanje državnega protokola. Zveza
nije ji je leta 2006 podelili za uspešno delo v DU Kamnik.
ama-
i pevce Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik. Pojejo na raznih prireditvah v društvu, vsako leto sodelujejo na Občinski Reviji pevskih zborov in medobmočnih revijah Gorenjske (Jesenice, Kranj, Tržič, Komenda, Celje) pogosto razveselijo stanovalce Doma starejših občanov s pestrim programom pesmi, gostovali pa so že tudi v Bohinjski Bistrici. V svoje delo z zbori vlaga ogromno truda in pevci dobivajo od nje ogromno pozitivne energije, ki jo z veseljem širijo naprej med ljudi. Pod njenim vodstvom so peli pevci MoPZ Svoboda Črna, Dekliški oktet in ŽePZ Solidarnost Kamnik. Sodeluje pa tudi s pevci MePZ župnije Gozd.
J e tudi predsednica sveta KS Kamniška Bistrica, ki dobro ve, kako zelo je pomembna povezava šole s krajem za njen razvoj in napredek. Pravi, da bi morali imeti vsi v občini Kamnik enakovredne pogoje za življenje in delovanje. Vseskozi si prizadeva, da bi izboljšali varnost v cestnem prometu, ki je v Stranjah in okolici problematična in tako so nekateri projekti že v izgradnji, drugi pa se bodo postopno realizirali.
»Žal gre v teh težkih časih bolj počasi, vendar je potrebno optimistično zreti v prihodnost in ohranjati pristen odnos med ljudmi in medsebojno spoštovanje, ker bomo le tako uresničili našo vizijo razvoja kraja,« pogosto pove gospa Karla Urh.
Mariji Margareti Boltar srebrno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno umetniško ustvarjanje, s katerim pomembno prispeva k bogatemu kulturnemu življenju kamniške občine
Diplomirana kamniška slikarka Greta Boltar, rojena v Ljubljani, se zadnja tri desetletja in pol intenzivno predaja ustvarjalnosti na jodročju likovne umetnosti, je najaktivnejša kamniška slikarka. Od eta 1985 je članica likovnega društva Kamnik. Sprva je delovala kot avtodidakt - štiri leta je obiskovala likovne tečaje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, saj visoke šole takrat še ni bilo. V študijskem letu 91/92 je pri 56-ih letih kot najstarejša študentka tretje generacije začela obiskovati Solo za risanje in slikanje - Visoka strokovna šola Ljubljana. Leta 1997 je pri prof. Darku Slavcu diplomirala s prvo generacijo diplomantov in edina dosegla oceno 10, ob ponovni podelitvi (originalnih) diplom 24.6.2004 je med diplomanti iz obdobja 1997 do 2004 edina prejela posebno priznanje za kvalitetno in odmevno razstavno dejavnost v zadnjih desetih letih. Pripravila je že 17 samostojnih likovnih razstav - največkrat se je z obsežno razstavo predstavila v Kamniku, pa tudi v Ljubljani, Mengšu, Novi Gorici. Kot članica likovnega društva Kamnik je sodelovala na številnih skupinskih, društvenih in meddruštvenih predstavitvah. V okviru šole in društva se je udeležila več likovnih kolonij in ekstemporov.
Greta Boltar je predana in zavezana likovni tvornosti in poslanstvu svoje umetnosti do te mere, da je družinsko hišo v Kamniku v
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ
25. marec 2010
Diplomirana slikarka Greta Boltar iz Kamnika ob svojih razstavljenih delih v Galeriji Vodnikova domačija v Ljubljani decembra 2006. Predstavila se je z obsežnim opusom kar 84 slik, ki jih je ustvarila v tehniki en-kavstike - antične tehnike slikanja z raztopljenim pigmentiranim čebeljim voskom.
ulici Ljudevita Stiasnyja 6 namenila svojemu likovnemu ustvarjanju in razstavljanju. Celotna hiša je galerija GEA, kjer so javnosti stalno na ogled Gretina najbolj značilna, najboljša in njej najljubša dela. Na samostojnih razstavah se predstavlja v glavnem z novimi likovnimi deli. Ta so lahko klasične oljne slike, akvarel-ne slike ali v mešani tehniki lepljenke, pretežno so naslikane z voskom v antični tehniki enkavsti-ke, kar je slikarkina posebnost, predstavila se je tudi v najbolj ženski tehniki - s tapiserijami.
Likovni kritik, umetnostni zgodovinar in častni občan Občine Kamnik dr. Mirko Juterš-ek iz Podgorja pri Kamniku je več Gretinih samostojnih razstav pospremil na pot. Kot pravi, so njene slike, zlasti tiste, ki so nastale v letih 92/93, tematsko podrejene spreminjanju in nadgrajeva-
gel, da je v 70 - ^
Izidorju Tomažu Perku srebrno priznanje Občine Kamnik za slikarski opus, s katerim je obogatil slovenski kulturni prostor
Eden mnogih rojenih Kam-ničanov, ki je hitro prerasel domače okolje in se uveljavil v širšem prostoru, je brez dvoma tudi akademski slikar Tomaž Perko, ki je uspešno nadaljeval umetniško tradicijo svojega rodu. Rodil se je v družini znanega in cenjenega slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Danes živi in ustvarja v Cerknici. Mladost je preživel v Kamniku, kjer je ob bližnji reki Kamniški Bistrici uril svoje mladostne spretnosti. Že njihova hiša je predstavljala kamniško znamenitost, saj je
nju raznih ornamentov, vzetih tako iz slovenske ljudske umetnosti kot tudi iz bogate svetovne zakladnice bližnjih in oddaljenih kultur. Tudi akademski slikar in likovni publicist Kamničan Dušan Lipovec je ob Gretinih razstavah večkrat pripravil likovne kritike. Tako je ob razstavi Ozadje svetlobe v Galeriji Veronika Kamnik leta 2005 med drugim poudaril, da se ustvarjalka ne podreja nikakršnim modnim likovnim trendom in vztrajno sledi svoji začrtani poti Lazurni barvni nanosi in prosojnost pergamentov v različnih nanosih barve omogočajo najrazličnejše mistične svetlobne učinke. Diptihi in triptihi - paravani so vezani na različno tematiko, od kamniške kalvarije s cvetličnim ornamentalnim motivom in stilizirano konstrukcijo arhitekturne notranjosti kapele. Diplomirano slikarko Greto Boltar in njeno bogato likovno ustvarj anje je Lipovec predstavil v Kamniškem zborniku 2004. Opozoril je tudi, da je v Gretinih slikah spomin na jatinasto žlahtnost in daljni pridih ljudske umetnosti poslikanih esenih kmečkih skrinj. S poliptihi združuje kar tri umetniške zvrsti: slikarstvo, kiparstvo in likovno intuicijo v prostoru. V njeni figurali-ki, zlasti ženski, je izraženo trpljenje, obup in brezizhodnost, gre za odziv na vojna dogajanja v svetu. Poimenujemo jih lahko kot ikone razdvojenega, nemirnega in krivičnega sveta. Ob obširni samostojni razstavi 12. decembra 2008 v obnovljeni meščanski hiši Boltarje-vih na Glavnem trgu 12 v Kamniku je umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Sajn, tako kot že mnogokrat doslej, poudarila, da bogata likovna dela dipl. slikarke Grete Boltar premorejo nekaj skrivnostnega, posvečenega, obrednega.
Greti življenje ni prizanašalo. Tako oče kot mati sta se leta 1942 pridružila partizanom, zato sta Greta in njena sestra Martina živeli )ri kmetu v Gradišču nad Lukovico, brat Edvard pa pri bližnjem kmetu. Mamo Minko, s partizanskim imenom Marta, so kot pokrajinsko sekretarko AFŽ ustrelili leta 1944, ko je bilo Greti 10 let, bratu 5 in sestri 2 leti. Oče, sekretar OK KPS Kamnik Edvard Peternel s partizanskim imenom Tinko je padel 6.1.1945 v Lukovi bolnici v Rudniku. O njem je zapis v Kamniškem zborniku 1961. Peternelove vojne sirote so po osvoboditvi odraščale pri različnih sorodnikih. Greta je živela v Nevljah pri Kamniku pri stari mami, ko se je le-ta aprila 1945 peš vrnila iz taborišča. Osnovno šolo je Greta začela s petim razredom. Že od gimnazijskih let je bila zaposlena na matičnem uradu v Kamniku, nato v Svitu, deset let v kamniški podružnici Zavoda za socialno zavarovanje, do upokojitve leta 1987 je delala v Ljubljanski banki v Kamniku.
Da je Greta Boltar res bogata kulturna umetnica potrjuje tudi z 12-letnim udejstvovanjem v edinem kamniškem ženskem pevskem zboru DKD Solidarnost Kamnik. Tudi njen lepi sopran je pripomo-la je pevski zbor zlasti pod vodstvom prof. Viktorja Mihelčiča in 80. letih dosegel lepe uspehe
Akademski slikar Tomaž Perko je ob občinskem prazniku marca 2008 razstavil svoja dela v Maleševi galeriji. Njegova slike izpričujejo navezanost na Kamnik.
V svojem slikarskem opusu je upodobil tudi mnoge znamenite Slovence, med njimi posebej izstopa upodobitev pesnika Franceta Prešerna, ki ga je naslikal pred prostranim temnim ozadjem in s tem pesniku dal realistično mladostno podobo, odmaknjeno od uveljavljenih vzorov.
Neprecenljiv in bogat je tudi njegov opus tako platen kot tudi drugih poslikav v cerkvah po Sloveniji. Njegovih šest platen krasi glavno ladjo župnijske cerkve Marije Pomočnice v Rakovniku. Tomaž Perko je avtor tudi barvnih oken v stranskih kapelah in nad glavnim vhodom. Z versko motiviko je skupaj z očetom Lojzetom prisoten tudi v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku To kaže na njegovo veliko umetniško širino in obvladovanje vseh vrst sli-karsfcga izražanja.
Eden prvih javnih nastopov je bilo njegovo sodelovanje na Ex tempora v Piranu leta 1974, sodeloval pa je tudi na mnogih razstavah doma in v tujini Na vseh je bil zelo prepoznaven in znan s svojo svežino in motiviko. Vedno je bil prisoten tudi na dogodkih, povezanih z dobrodelnostjo, saj so bili zlasti v Kamniku redki dogodki, ko ni sodeloval med darovalci in s tem prispeval svoj bogat prispevek k humanitarnim prizadevanjem družbe.
Mariji Marjani Berlec srebrno priznanje Občine Kamnik za aktivno delo v društvu upokojencev še zlasti v okviru projekta »Starejši za boljšo kakovost življenja doma«
Berlec Marija - Marjana z Duplice je članica Društva upokojencev Kamnik od leta 1991. Vsa ta leta je izredno aktivna, takoj se je vključila v delo Komisije za socialne zadeve, kjer deluje že 18 let, 14 let pa je predsednica te komisije. Takoj po včlanitvi v društvo se je aktivno vključila tudi v »žensko sekcijo« društva. 14 let je že članica Upravnega odbora Društva upokojencev Kamnik in ravno toliko časa tudi članica Skupščine Društva upokojencev Kamnik. V letih 2000-2006 je opravljala tudi računovodska dela društva, od leta 2004 je članica Finančne komisije društva. Leta 2000 je bila imenovana v Komisijo za izletništvo in turizem, kjer izredno uspešno deluje. Marsikateri izlet ali potovanje je bilo na njeno pobudo in z njeno pomočjo odlično izpeljano. Se danes je močan »motor« v tej komisiji. Na zadnjih društvenih volitvah je bila imenovana tudi v Komisijo za priznanja, saj pozna večino članov društva, ki se v društvene aktivnosti vključujejo, in pripomore, da je društvo lahko tako uspešno.
Preko Zveze društev upokojencev Slovenije se je leta 2004 začela aktivnost nudenja pomoči v okviru projekta »Starejši za boljšo kakovost življenja doma« oziroma krajše »Starejši za starejše«. Da bi dobili informacije o pomoči potrebnih je bila tudi v okviru Občine Kamnik izvedena anketa med občani nad 69. Anketo so izvedle prostovoljke, katerih delo je koordinirala Marjana Berlec. Izpolnjenih je bilo okrog 3.000 anket. Vsi izpolnjeni vprašalniki so bili računalniško obdelani in v večini primerih pomoč potrebnim realizirana, najsi bo z nasveti, s sodelovanjem ustreznih institucij ali z dejanskim delom pri posamezni osebi, ki so ga bile pripravljene izvršiti prostovoljke. V okviru DU Kamnik trenutno deluje kar 30 prostovoljk. Na zadnjih volitvah pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je bila vsestransko aktivna Marjana Berlec imenovana še v Komisijo za zdravstvo.
Jožetu Toniju bronasto priznanje Občine Kamnik za dosežke v obrtništvu in podjetništvu
Jože Toni že 25 let izdeluje gostinsko opremo iz nerjavečega jekla za različni spekter povpraševanja, v letu 2009 a je za svoje delo na ednarodnem obrtnem sejmu v Celju prejel tudi najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije, t.j. Zlati ceh.
Jože Toni je rojen v Ljubljani, danes živi v Podgorju z življenjsko sopotnico Marijo, ki je Kamničanka in s katero sta poročena od leta 1973. Je oče dveh otrok, sina Matjaža in hčere Polone.
Otroška leta je preživel na Škofljici, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Po končani osnovni^izobrazbi se je vpisal na strojno šolo, ki jo je obiskoval v Ljubljani. Že med srednješolskim izobraževanjem je vajeništvo opravljal v Industriji gostinske opreme v Ljubljani, kjer je bil zaposlen od 1969 do 1974. Izkušnje z izdelavo gostinske opreme in elektronike si je pridobil tudi med 9 letno zaposlitvijo v podjetju Elektromehanika. V letu 1984 se je odločil za samostojno pot, ki se je začela z manjšim obratom v domači garaži ter sčasoma prerasla v delavnico, danes pa ima delavnico z vso potrebno strojno opremo locirano na Ljubljanski cesti (v prostorih Alprema). Jože Toni Popravila in izdelava gostinske opreme, s.p. danes zaposluje 11 ljudi.
Specializirani so za izdelavo točilnih in delovnih pultov, hladilnikov, omaric, polic, nap in druge opreme iz nerjavečega jekla za naročnike, kot so gostilne, restavracije, bari, hoteli, bolnišnice ter druge ustanove, tako doma kot v tujini. Naj jih nekaj naštejemo:

bila lesena in za vse okoliške otroke še kako imenitna. Tako, kot večino njegovih sodobnikov, ga je po končani osnovni šoli v nadaljnjo »obdelavo« vzela kamniška gimnazija, kjer se je šolal do gimnazijske mature. V ta leta sodi tudi njegovo pionirsko sodelovanje na glasbenih odrih, saj je s skupino Kamniktiti mnogokrat popestril glasbeno življenje v Kamniku, znamenito pa je bilo tudi njihovo sodelovanje na polnočnicah v cerkvi v Stranjah.
Umetniška žilica ga je vodila na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971. Po končanem studiju je na akademiji opravil v letu 1973 še podiplomski študij iz restavratorstva pri prof. Mirku Subicu. Sprva e živel in ustvarjal v Ljubljani, od leta 1981 pa v Dolenji vasi ob Cerkniškem jezeru.
Perko je vodilni slikar »slovenske krajine« svoje generacije. Njegova glavna motiva sta Kamniško-Savinjske Alpe in Cerkniško jezero. Krajino upodablja tako realistično, da so predmeti skoraj tako natančno upodobljeni kot bi bili na fotografiji. V realistične krajine s pomočjo svetlobe in senc vnaša tudi romantično razpoloženje. Slika tudi portrete, pri katerih je značilno, da upodobljence navadno postavi na desno ali levo stran slike ter jih obda z zanje najbolj značilnim okoljem.
OBMOČNA OBRTNOPODJETNISKA ZBORNICA KAMNIK
Vsem našim članom, zaposlenim in upokojenim obrtnikom želimo prijetno velikonočno praznovanje!
Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Kamnik.
Rogaška Slatina - Hotel Donat, Moravske toplice - Hotel Livada, Moderna galerija v Ljubljani, Kino Šiška v Ljubljani, restavraciji v Frankfurtu in Hamburgu v Nemčiji, Restavracija Marina v Marini Portorož, Vrtec Sneguljčica v Kamniku, Osnovna šola Dol pri Ljubljani in drugi. Kakovost njihovih proizvodov je prepričala tudi premožne posameznike, ki so jih najeli za opremljanje svojih prostorov (v teh dneh zaključujejo opremljanje jahte hrvaškega mogotca Filipa Zepterja).
Kot je bilo že omenjeno, je gospod Toni na lanskem Mednarodnem obrtnem sejmu za točilni pult iz nerjavečega jekla kot edini samostojni podjetnik prejel najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije »Zlati ceh«. Pult, ki je v celoti plod lastnega dela, je bil na sejemskem prostoru prava atrakcija zaradi vgrajenih LED diod, ki poskrbijo za drugačno osvetlitev celotnega točilnega pulta. Pult po
ega točilnega pulta. klenimi vrati in pre
eg
tega vsebuje še hladilno komoro s steklenimi vrati in predali za lažji pregled nad zalogo pijač ter del s koritom in odcejalnikom. Zlati ceh je priznanje, lahko bi rekli priznanje za življenjsko delo, ki kaže, da gresta razvoj, proizvodnja in delo z zaposlenimi v pravo smer.
v letošnjem letu se namerava gospod Jože Toni upokojiti, vodenje uspešnega podjetja pa prepustiti sinu Matjažu.
Urarstvu Cerar - Marti Leskošek s.p. bronasto priznanje Občine Kamnik za devetdesetletno neprekinjeno delovanje družinske obrti
Urarstvo Cerar na Maistrovi ulici 1 v Kamniku je lansko jesen zabeležilo devetdeset let neprekinjenega delovanja v mestnem jedru občine Kamnik. V leto 1919 segata učno pismo in pomočniško spričevalo Vilka Cerarja, očeta današnje lastnice Marte Cerar, poročene Leskošek, ki nadaljuje družinsko obrt. Letnica 1919, ki predstavlja začetek družinske dejavnosti krasi tudi pročelje njihove trgovine na obrtniškem izvesku. Poleg urarstva se je Vilko Cerar v svoji delavnici od vsega začetka pa do konca 2. svetovne vojne ukvarjal tudi s prodajo in popravilom zlatnine in srebrnine ter celotnim programom očesne optike. Po vojni je lahko obdržal le eno obrt - popravilo ur, zatoje Marta Cerar Leskošek po očetovi smrti leta 1963 prevzela le to, čeprav stranke pogosto še vedno pridejo vprašat, če še luknjajo ušesa za uhane ali popravljajo očala.
Ker je bilo v družini Vilka in Olge Cerar pet hčera, se je za urarko morala izučiti ena izmed njih, čeprav je bil to moški poklic. Za ta poklic se je odločila Marta Cerar in je ena redkih izučenih urark z mojstrskim izpitom v moškem poklicu. Družinsko obrt je samostojno začela voditi po očetovi smrti leta 1963, dve leti za tem, 31. julija 1965, pa se je poročila z Benjaminom Leskoškom, inženirjem strojništva, rojenim v Kozjem pri Podčetrtku, v družini z devetimi otroci, med katerimi je bil najmlajši. Po upokojitvi je Benjamin Leskošek tudi sam začel popravljati ure, saj ga je ta obrt zanimala že od otroštva. Najprej je bil nekaj let vajenec pri svoji ženi, nato pa je naredil pomočniški izpit pri Stanetu Logarju.
Gospa Marta kljub svojim 75. letom ob pomoči moža Benjamina, ki je dopolnil 76 let, še vedno z nasmehom in optimizmom opravlja svoj poklic. Ne samo, da s svojim petdesetletnim delom dokazuje, da ima rada svoj poklic, rada ima tudi ljudi, saj za vsako stranko ali mimoidočega najde lepo besedo, misel in nasmeh. Urarstvo Cerar je dokaz, da se lahko z voljo, trdoživostjo, znanjem in optimizmom veliko naredi Danes je Urarstvo Cerar z 90-letnim delovanjem postalo simbol mestnega jedra in s tem tudi občine Kamnik, s svojim delovanjem pa dviguje u^ed starega mestnega jedra in optimizem vseh nas.
Mileni Potočnik bronasto priznanje Občine Kamnik za inovativnost na področju fizioterapevtskih naprav
Milena Potočnik je svoje otroštvo in mladostniška leta preživela v Snebrjah, šolala pa se je v Ljubljani. Po končani Srednji medicinski šoli je diplomirala na Višji šoli za zdravstvene delavce
-	oddelku za fizioterapijo. Od svojega 22. leta živi v Kamniku, kot fizioterapevtka se je zaposlila v Zdravstvenem domu Kamnik, kjer dela še danes. Leta 2003 je začela razmišljati o svojem izumu
-	pripravi za razbremenjevanje hrbtenice. Njen sin Matjaž se je namreč dalj časa pritoževal zaradi bolečin v krizu. Predlagala mu je, da bi večkrat prišel na terapijo v zdravstveni dom, kjer imajo zelo učinkovito napravo »perl«, ki odpravlja tovrstne bolečine, a ji je odvrnil, da nima časa čakati v vrsti in predlagal, naj sama naredi kaj podobnega, kar bi lahko uporabljal kar doma. Tako je začela razmišljati, kako bi naredila perl za domačo uporabo. Kmalu je v ta namen priredila manjši stolček, ki se je dvigal z ročko, kasneje pa je v stol vgradila
(se nadaljuje na 6. strani)
60 let gimnazije
30 let
ekonomskega izobraževanja
šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 41a, Kamnik
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK, KO SE SPOMINJAMO NAŠEGA VELIKEGA ROJAKA RUDOLFA MAISTRA!
VOŠCIMO TUDI PRIJAZNE VELIKONOCNE PRAZNIKE!
25. marec 2010
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ
še elektromotor z reduktorjem, ki dviga in spušča stol na daljinski upravljavec. Potem pa se ji je posvetilo, da bi bilo mogoËe dodatno narediti še konzolo z obešalom - kar bi imelo takšen učinek kot fizi-oterapevtska naprava »glisson«, ki razbremeni vratni del hrbtenice. S tem pa razvoj še ni bil končan: zadnji, najbolj izpopolnjen prototip, ki ga je Milena izdelala leta 2008, ima vgrajen se merilec raztega (v kilogramih), ki omogoča večjo varnost pri uporabi.
Inovacija je torej namenjena zmanjšanju in postopnemu odpravljanju bolečin v hrbtenici in je popolnoma enako učinkovita kot obstoječe naprave, ki se uporabljajo v fizioterapiji, le da ima določene prednosti: razteg uporabnik lahko z daljinskim upravljavcem regulira sam (pri obstoječih napravah mora to ročno opraviti druga oseba z zategovanjem zajle), naprava je majhna, razstavljiva, stabilna, mobilna in uporabna za dva postopka hkrati, torej za križni in vratni del.
V letu 2008 je Potočnikova za svojo inovacijo, zaščiteno z dvema patentoma, prejela več pomembnih priznanj na mednarodnih inovacijskih sejmih. Na prvi mednarodni razstavi ženskih inovacij v Seulu v maju je prejela srebrno medaljo, prav tako srebrno medaljo na enem najpomembnejših inovacijskih sejmov na svetu lENA, ki je potekal novembra v Nurnbergu. Najbolj pomemben pa je verjetno zlati kipec »IFIA Lady Price 2008,« ki ga je po sklepu komisije Mednarodnega združenja organizacij inovatorjev (IFIA) prejela za najboljšo žensko inovacijo na sejmu v Suzhouju na Kitajskem, ki je s skupaj prek 2600 razstavljenimi inovacijami iz 42 držav predstavljal največji svetovni inovacijski sejem doslej. Ti uspehi so Mileni prip temu, da so se za inovacijo začeli zanimati slovenska podjetja.
Delo Milene Potočnik pa ni pomembno le v gospodarskem smislu. Ker je bila Milena kot osebnost v letu 2009 predstavljena v mnogih medijih, je s tem spodbudila več posameznikov, da so tudi sami začeli izumljati. S svojim zgledom je namreč dokazala, da dobrih izumov ne ustvarjajo le velika podjetja, univerze in inštituti, temveč jih lahko izumijo tudi posamezniki v prostem času in s skromnimi sredstvi, ki si jih trgajo od redne plače ali pokojnine. Pomembno pa je tudi to, da je pokazala, da izumljajo lahko tudi ženske, saj je ženskih izumiteljic na svetu izredno majhen delež v primerjavi z moškimi.
Frančišku Hočevarju bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek pri ohranjanju in obnavljanju kulturnih spomenikov v Tuhinjski dolini
Gospod Franc Hočevar je župnik v Motniku in soupravitelj župnije v Špitaliču. Rodil se je leta 1940 v Hruševki v Tuhinjski dolini. V letu 2010 bo praznoval 70 let življenja, 35 let duh 30-letnico delovanjav žuf nik in nekaj manj v Špitaliču.
Župnik Franc Hočevar ne skrbi le za duhovnost, pač pa tudi za kulturno in domoljubno zavest krajanov, je preudaren in dober gospodar kulturnih spomenikov. Ko je pred tridesetimi leti prišel v Motnik, je našel razpadajoče župnišče, po obnovi sta klicali tudi župnijska in podružnična cerkev. Ko je čez štiri leta prevzel v upravljanje še župnijo ©pitalič so ga tam čakale podobne razmere
Ni veliko razmisJ kulturnih s
liovnistva.
^^^^^^^^ nova ^^ggpoimka
Vsem občankam in občanom ob prazniku občine Kamnik iskreno čestitamo!
Ob praznovanju Velike noči vsem želimo vse dobro, upanja in miru.
Občinski odbor ZARES - nova politika Kamnik
iisljal, začel je z obnovo, čeprav takratni časi obnovi menikov sakralne vsebine niso bili naklonjeni. Z njego-
ljanje še župnijo ©pitalič, so ga tam čakale podobne razmere. išljal, ;
spome
vim prihodom se je v obeh župnijah ogromno naredilo. Obnovljeni sta zunanjost in notranjost farne cerkve v ©pitaliču in podružnične cerkve sv. Miklavža v Beli, obnovljene so orgle in zunanjost cerkve sv. Jurija v Motniku, v celoti je obnovljena podružnična cerkev sv. Magdalene v Motniku, za letos pa načrtuje obnovo strehe na cerkvi v ©pitaliču.
Toliko obnovitvenih del je za župniji Motnik in ©pitalič, ki skupaj štejeta nekaj čez 600 ljudi, pretežno starejših, velik finančni zalogaj. Župnik Hočevar se je pogumno lotil dela, saj se zna približati ljudem, prisluhniti njihovim stiskam in težavam, jim ponuditi roko. Bližino človek začuti in zato so tudi farani z veseljem priskočili k obnovi, vsak po svojih močeh. Vedno je bil hvaležen za še tako majhen dar, nikoli ni »predpisoval«, koliko naj kdo prispeva. Vedno poudarja, da ne obnavlja zase ali za nas, pač pa smo kulturne spomenike podedovali od naših očetov in dedov in zato je naša dolžnost, da jih
ohranimo za prihodnje rodove. Ljudem polaga na srce, naj se zavedajo svojih korenin, naj bodo ponosni na svojo družino, župnijo, domači kraj, lepo Tuhinjsko dolino. Dobro sodeluje z društvi v obeh krajih in z veseljem oznani tudi pridobitve, kot je npr. novi gasilski avto ali pa povabi ljudi na kulturne in druge prireditve v domačem kraju, sodeluje s krajevno skupnostjo, šolo in tudi z občino.
©tevilne obnove so mu zagotovo pobrale veliko življenjske moči, še posebej, ker je na kulturnih spomenikih treba delati po navodilih in priporočilih zavoda za spomeniško varstvo, kar terja še dodatna finančna sredstva. A nikoli ni obupal. Vedno je zaupal v dobroto ljudi in vedno je delal in še dela v dobro kraja in ljudi.
Zvonetu Kemperlu bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju športa v krajevni skupnosti Tuhinj
Zvone Kemperl je bil predsednik Športnega društva Tuhinj (ŠDT) od 1987 do 1997, v desetih letih vodenja društva je pomembno prispeval k razvoju ^orta v KS Tuhinj. Društvo je v času njegovega predsedovanja izpeljalo številne odmevne šjjortne prireditve in posodobilo športno infrastrukturo, kjer velja izpostaviti zlasti začetek gradnje športnih garderob.
Ko je Zvone Kemperl leta 1987 prevzel mandat predsednika ŠDT, se je zaključevala izgradnja športnega igrišča v Zgornjem Tuhinju, kamor je sam vložil veliko število ur prostovoljnega dela. Leta 1993 je bil eden izmed pobudnikov gradnje športnih garderob ob igrišču. Pri izgradnji je vložil na tisoče prostovoljnih ur dela in bil zadolžen za pridobitev potrebnih finančnih sredstev. V ta namen so bile organizirane številne prireditve, na katerih je ŠDT zbiralo denar za gradnjo. Zvone Kemperl sije zelo prizadeval za izgradnjo manjšega smučišča v KS Tuhinj, pridobljena je bila celo infrastruktura za manjšo vlečnico, vendar je bila pozneje zaradi zim zamisel o smučišču opuščena.
Zvone Kemperl gonilna sila pri vrsti športnih projektov in prireditev: Tuhinjski Kros (v devetdesetih letih ena izmed prepoznavnejših športnih prireditev v občini Kamnik
z udeleženci iz vse Slovenije), Tek na Slevec (v sodelovanju z ZZB NOB je potekal ob vsakoletni spominski slovesnosti na Šlevcu), smučarske tekme na Osekah, revijalna nogometna tekma znanih Kamničanov in smučarskih skakalcev (tovrstne tekme so imele velik promocijski učinek za šport v Tuhinjski dolini), tečaji za smučarske sodnike (z izšolanimi sodniki iz ŠDT je društvo pod njegovim vodstvom pomagalo Smučarskemu klubu Kamnik pri organizaciji FIS tekem na Veliki planini in Soriški planini).
Zvone Kemperl v Tuhinju velja za sinonim prostovoljstva. Je predan športnik, ki je za razvoj športa v Tuhinju žrtvoval samega sebe.
GRS Kamnik in posadki 3. oddelka helikopterske brigade Slovenske vojske posebno priznanje Občine Kamnik za pogumno akcijo odstranitve starega in namestitve novega bivaka na Velikih podih v Kamniških planinah
Z besedami je težko opisati vse, kar se je v torek, 27. oktobra 2009, dogajalo v dolini Kamniške Bistrice, točneje na posebnem prostoru pri piknik centru Pri Jurju. Posadka helikopterja tretjega oddelka 15. helikopterske brigade Slovenske vojske, ki jo je vodil major Vo -ko Leban, je opravila nadčloveško delo, ki je potekalo v ne najbolj prijaznih vremenskih razmerah, prav tako so tudi člani kamniške Gorske reševalne službe pod vodstvom Rada Nadvešnika opravili plemenito in požrtvovalno delo.
Bivak visoko v planinah pomeni majhen in urejen pokrit prostor, ki omogoča preživetje v najhujših vremenskih razmerah, ne le planincem, temveč tudi gorskim reševalcem, ko v najslabših vremenskih pogojih nesebično hitijo po pomoč. Dosedanji bivak, postavljen leta 1973, je preživel svoj čas, zato so se člani GRS Kamnik odločili, da starega odpeljejo v dolino in postavijo novega. To nalogo so več kot odgovorno opravili skupaj s posadko helikopterja 3. oddelka 15. helikopterske brigade Slovenske vojske. Tako se je še enkrat pokazala skrb za sočloveka, planinca, ljubitelja gora, ko je lahko zaradi nenadnih vremenskih sprememb močno ogroženo njegovo življenje.
SDS
SLOVENĚM
na novi poti
Iskrene čestitke ob prazniku obc^ln^e Kam^l^k!
Vsem obc^an^k^m in obc^an^om z^i^lm^o ^epo v^l^i^kon^ocn^o pra^zn^ovanj^l
SDS Kam^^i
06 o6čins^ prazni^ is^no čestitamo vsem oSčan^m in oSčanom, Še poseSej (etosnjim cfoSitni^m o6čins^ priznanj in vsem žedmo ghSo^ doživete veR^nočne prazni^.
USTA TONETA SMOLNIKARJA
LTS
Za vos smo doiegljivi no vftvw.za-kammk.si, lahko nam pišete na info^ía-kamnik.íi ati na naslov LTS-ža Kamnik, Maistrova 18,1241 Kamnik.

Posadka tretjega oddelka 15. helikopterske brigade Slovenske vojske je svoje delo opravila odlično, zavedajoč se siceršnjega njihovega izrednega znanja in upravljanja plovila ter najbolj odgovornega odnosa do zastavljene naloge. Major Vojko Leban je s svojo mirnostjo in zbranostjo odlično vodil posadko in usklajeval naporno in nevarno delo visoko v gorah skupaj s člani GRS Kamnik pod vodstvom vodje reševalcev Rada Nadvešnika.
Gerhardu Slamnigu posebno priznanje Občine Kamnik za aktivno delo na področju mednarodnega sodelovanja
Gerhard Slamnig je rojen v Trofaiachu materi Margarethe in očetu Othmarju. Po zaključnem šolanju na ljudski in meščanski šoli je 8.8.1970 pričel z učenjem za elektro-inštalaterja pri Mestnem komunalnem podjetju Trofaiach ter ga uspešno zaključil. Končanemu šolanju je sledil vpoklic v zvezno vojsko. Leta 1978 se mu je rodila hči Ines, zvezo pa je okronal tudi s poroko z Ingrid.
Poklicno pot je nadaljeval na različnih oddelkih občine Trofaiach. Sedaj je zaposlen v Oddelku za pomoč strankam na Občini Trofaiach, vodi obratovanje mestnega kopališča in je tudi vodja komunalnega vzdrževanja v mestu. Nekaj let je bil dejaven v sindikatu delavcev komunalnega podjetja, katerega predsednik je še danes. Leta 1990 je bil izvoljen v občinski svet Občine Trofaiach, kjer je še danes referent za kulturo, preko katerega vodi vsa povezovanja s pobratenimi mesti. Preko referata opravlja tudi funkcijo predsednika turističnega društva, društva vrtičkarjev in povezovanja med društvi držav, od koder izhajajo pobratena mesta. Gospod Gerhard že vrsto let skrbi za povezovanje med občinama Trofaiach in Kamnik, tako na področju kulture, športa, šolstva ter drugih področjih, čez celo leto pa organizira tudi različne medsebojne povezave, ki sodelovanje le še nadgrajujejo.
Gospod Gerhard Slamnig je sicer vselej nekoliko v senci povezovanja med občinama Trofaiach in Kamnik, vendarle pa je on tisti, ki vodi rdečo nit povezovanja in komunikacije med občinama.
Slovenska ljudska stranka
V OO SLS Kamnik želimo prav vsem lepo doživeto velikonočno praznovanje.
Občankam in obËanom obËine Kamnik
iskrene čestitke ob 29. marcu, občinskem prazniku.
mg Cm Nom Sioveniia
mm a^m Krščanska Uuaskastranka
Veselje velikonočnega jutra naj vas napolni z notranjim mirom in optimizmom.
Kamniški ObČAN
ZANIMIVOSTI - PRIDOBITVE
25. marec 2010
7
Župan Tone Smolnikar bo po šestnajstih letih županovanja vodenje občine prepustil novemu županu ali županji
Ob prihajajočem občinskem prazniku je župan Anton Tone Smolnikar v ponedeljek, 22. marca, sklical novinarsko konferenco, ki so se je udeležili tudi oba podžupana, direktor občinske uprave in vodje vseh občinskih oddelkov. V prvem delu je župan izpostavil najpomembnejše dogodke in dosežke ob letošnjem prazniku občine, med njimi odprtje varnih poti v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, v Srednji vasi, Lokah, Buču in na Lazah, odprtje podjetniškega inkubatorja, nove knjižnice v Smarci in prenovljenega kulturnega doma na Lazah, izdajo in predstavitev Kamniškega zbornika 2010, odprtje nove ceste Češnjice - Okrog, obnovljene strehe in črne kuhinje v Budnarjevi muzejski hiši v Palov-čah in odprtje nove rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici.
V drugem, že kar nestrpno pričakovanem delu, pa je župan Tone Smolnikar sporočil, da se jeseni, po šestnajstih letih županovanja, poslavlja od županske funkcije. Vodenje občine bo tako prepustil drugemu županu ali županji, za katerega upa, da bo nadaljeval(a) dobro zastavljene projekte. »Moja odločitev je padla lani jeseni ob okroglem jubileju. Šestnajstletno obdobje županovanja predstavlja tretjino moje delovne dobe, zato sem se odločil, da je dovolj. Ne zato, ker bi bežal pred odgovornostjo
in da se ne grem več, s sodelavci bom skušal izpeljati projekte, ki smo si jih zastavili« so bili prvi stavki, s katerimi nas je župan seznanil s svojo, verjamem, da premišljeno in težko odločitvijo. Povedal je še, da je njegovo 16-letno županovanje zaznamovalo razvoj, da si je vseskozi prizadeval za enakomeren razvoj celotne občine, tudi najbolj odročnih krajev. »Moje 16-letno delo župana ni le županovanje, to je način življenja«, je zaokrožil misli. Kot je poudaril ima še veliko energije, zato bo aktiven kot član odbora regij v Bruslju, izzive bo iskal v novinarstvu in pisanju knjige ali celo zgodovine.
Na vprašanje, ali bo podprl katerega od županskih kandidatov, je povedal, da zagotovo ne bo podprl kandidata, ki bo rušil njegovo dosedanje delo in ki bo hišo začel graditi pri strehi, prav tako ne bo podprl kandidata, ki vpije, da je čas za spremembe, saj, kot pravi, spremembe niso v menjavi župana, temveč v aktivni ekipi, ki se uspešno sooča s težavami.
Na novinarski konferenci je župan s sodelavci povzel l6-let-no delo in številne projekte, med katerimi je predvsem ponosen na uspešno delo na področju družbenih dejavnosti (področje osnovnih šol, kulture in predšolskega varstva - v zadnjih štirih letih zagotovljenih 19 oddelkov v vrtcih, letos še dodatnih 15),
cestne infrastrukture (urejanje varnih poti v občini, nove cestne povezave in razbremenitev prometa), veliko je narejenega na področju gradnje vodovodov in kanalizacije (reka Kamniška Bistrica danes sodi v I. kakovostni razred) - to je le nekaj uspešno izpeljanih projektov v štirih mandatih županovanja. Ob tem je opozoril na dolgotrajne in zapletene birokratske postopke, saj se na ravni države ustavljajo za občino veliki projekti.
Javno mnen e: Delo župana Smo nikarja je uspešno
Zanimiva je bila županova predstavitev rezultatov javnomnenjske raziskave, ki jo je za Občino Kamnik izvedla agencija Ninamedia. S to raziskavo, ki je potekala med 23. in 28. februarjem med 500 naključno izbranimi občani, so želeli pridobiti mnenja občanov o uspešnosti delovanja Občine v zadnjih šestnajstih letih.
Rezultati javnomnenjske raziskave so pokazali, da sta skoraj dve tretjini občanov mnenja, da je občina Kamnik v minulih šestnajstih letih napredovala, delo župana kar 74 % anketirancev ocenjuje kot uspešno.
Skoraj dve tretjini anketirancev je mnenja, da je občina Kamnik v minulih šestnajstih letih napredovala, slaba petina je mnenja, da
je nazadovala, šestina pa meni, da je ostala na enakem. Ko gre za zadnja štiri leta, je 45 % anketirancev mnenja, da je občina napredovala, 29,6 % je mnenja, da je ostala na enakem in 19,6 % meni, da je nazadovala.
Med anketiranci, ki delo župana ocenjujejo negativno, je največ takšnih, ki menijo, da ne dela v interesu občine, da je predolgo na funkciji in da ni izpolnil predvolilnih obljub. Kot največji županov uspeh so anketiranci navedli urejanje cestne infrastrukture, sledita čistoča mesta in stanovanjska problematika. Največ anketirancev bo županovanje Toneta Smolnikarja pomnilo po njegovi dostopnosti za ljudi, po ureditvi cestne infrastrukture v občini in po urejanju stanovanjske problematike.
Če bi jih župan povprašal po mnenju ali naj ponovno kandidira ali ne, bi mu 44% anketirancev svetovalo naj kandidira, 43,6% pa mu tega ne bi svetovalo. Dobra desetina je neodločenih. Da ponovno kandidira, bi mu svetovalo največ žensk, starejših, poklicno izobraženih, nezaposlenih, volil-cev iz VE 1 in pristašev Liste Toneta Smolnikarja, Zares in NSi.
Kot trenutno največji problem v občini so anketiranci izpostavili zaposlitvene možnosti, urejenost vrtcev in šol ter cestno infrastrukturo in gospodarstvo.
SAŠA MEJAČ
Trgovina Tuš na Kranjski cesti ponovno odprla vrata
Samopostrežna trgovina na Kranjski cesti, pod okriljem različnih trgovcev, je bila dolga leta priljubljena pri kupcih, zato se z njenim zaprtjem pred dobrimi tremi leti kar niso mogli sprijazniti. Vsa ta leta so »nergali«, da si te trgovine v strnjenem blokovskem naselju želijo in jo potrebujejo in včeraj se jim je želja izpolnila. Vrata kupcem je odprla franšiz-na trgovina podjetja Tuš s prepoznavnim kamniškim imenom Veronika. Uradnega odprtja se je udeležil tudi župan Anton Tone Smolnikar s sodelavci. Pozdravil je ponovno odprtje trgovine na Kamničanom poznani lokaciji, kolektivu Tuš marketa Veronika pa zaželel uspešno poslovanje.
Po besedah Alojza Dornika, direktorja franšiznega podjetja Politex d.o.o. iz Radomelj, so v
Tuš marketu Veronika poskrbeli za pestro ponudbo, pred marke-tom pa so ob razumevanju občinskih služb uredili parkirišče. Kot nam je povedal, s Tušem dobro sodelujejo že več kot desetletje, saj je poleg marketa v Radomljah in Smarci to že njihova tretja fra-nšizna trgovina. Ob prevzemu franšize za deset let so trgovino na Kranjski cesti z lastnimi sredstvi temeljito obnovili in sodobno opremili. Ob vhodu v market našo pozornost pritegne stenski motiv kamniške Veronike, sedeče na skali sredi jezera, v ozadju so grajske razvaline - reprodukcija znamenitega dela Maksima Gasparija iz leta 1909. Zanimivo je, da je Maksim Gaspari živel in delal v Kamniku kot trgovski vajenec pri znanem kamniškem trgovcu Ivanu Murniku, vse do-
kler njegovega slikarskega talenta ni odkril Kamničan Josip Nikolaj Sadnikarja, njegov dolgoletni me-
Začela se je gradnja oskrbovanih stanovanj »Pod skalco«
S položitvijo temeljnega kamna v sredo, 17. marca, je bil tudi uradno obeležen začetek gradnje 147 oskrbovanih stanovanj v bližini Doma starejših občanov v Kamniku. Temeljni kamen sta položila direktor podjetja Dolenjgrad Ivan Samotorčan in župan Tone Smolnikar, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se uresničuje zazidalni načrt M1 - »Pod skalco«, ki so ga na Občini sprejeli pred šestimi leti in je že takrat vključeval gradnjo infrastrukture, namenjene starejšim. Oskrbovana stanovanja za starejše so pomembna pridobitev za Kamnik, zato je župan investitorjem zaželel uspešno gradnjo. Ti so v začetku meseca začeli s pripravljalnimi deli, prestavitvijo komunalnih vodov in dovozne poti.
Kompleks oskrbovanih stanovanj sestavlja šest objektov, ki bodo zgrajena v treh fazah. V prvi fazi potel<a gradnja treh objel<tov, v l<aterih bo sl<upaj 90 stanovanj s sl<upnimi prostori, parl<irno hišo in lol<ali za potrebe osl<rbovancev, zgrajena pa bo do l<onca marca 2011. Prvi stanovalci naj bi se tal<o vselili maja prihodnje leto. Druga in tretja faza zajemata tri objekte s 57 stanovanji, ki bodo zgrajena do septembra 2012. Bližina Doma starejših občanov bo stanovalcem omogočala osnovno oskrbo in dodatne storitve, ki jih nudi Dom proti plačilu.
Stanovanja različnih velikosti, garsonjere, enosob-na in dvosobna stanovanja, bodo izdelana po merilih za bivanje starejših oseb, kopalnice bodo izdelane in opremljene tudi za gibalno ovirane osebe. Po besedah Ivana Samotorčana, direktorja investitorja, kvaliteta gradnje celo presega standarde glede zvočne in toplotne zaščite, približno 25% energije za ogrevanje tople vode pa bo zagotovljenih iz alternativnih virov. Po njegovih besedah je posebnost gradnje tudi ta, da so to prvi tovrstni objekti v Sloveniji, kjer bodo parkirišča grajena pod zemljo. Zunanje površine bodo Temeljni kamen za gradnjo oskrbovanih tako v celoti namenjene stanovanj Pod skalco sta položila župan sprehodu ali počitku na Anton Tone Smolnikar in direktor podjet- svežem zraku. ja Dolenjgrad Ivan Samotorčan.	SAŠA MEJAČ
Kolektiv Tuš marketa Veronika in franšizerja - podjetja Politex d.o.o. iz Radomelj je kljub obilici dela z urejanjem trgovine z nasmehom pričakal kupce ob včerajšnjem odprtju.
APRIL 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 3. april 10h - SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Lutkovno gledališče Maribor Waldemar Bonsels: ČEBELICA MAJA lutkovna predstava
četrtek, 8. april 20h - GALERIJA DOMŽALE DOMINIK OLMIAH KRIŽAN
»Z neba prihajajoči, iz serije Vzporedne resničnosti, Arheo-utopije^< Razstava bo odprta do petka, 23. aprila, VSTOP PROST
I I
ponedeljek, 12. in torek, 13. april 20h
SNG Drama Ljubljana
Ernst Lubitsch: KO SEM BIL MRTEV
burleska
režiser^ Diego de Brea; nastopajo: Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman, Boris Mihalj; pianist Jože Šalej / Davor Herzeg
sreda, 14. april 20h - MESTNI KINO DOMŽALE UMAZANE LEPE STVARI (2002) Dirty Pretty Things, angleška srhljivka
petek, 16. april 20h - MESTNI KINO DOMŽALE MOŽ, KI JE PREMAGAL AMAZONKO (2009) Big River Man, ameriški dokumentarec
sobota, 17. april 10h - SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Plesno gledališče Melite Osojnik
SONCE GRE NA POTEP
plesna predstava
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si
q
župan Anton Tone Smolnikar je novinarjem, svojim sodelavcem in podžupanoma na ponedeljkovi tiskovni konferenci sporočil, da na jesenskih volitvah ne bo več kandidiral za župana naše občine. »Z dvignjeno glavo bom zapustil občinsko hišo, a misli, ki so se nabrale v teh šestnajstih letih mojega županovanja, ostajajo ...«
cen in mentor, ki mu je pomagal na umetniški poti.
SAŠA MEJAČ
Turistično-lnformacljskl center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
Petek, 26. marec, ob 19. uri, Matična knjižnica Kamnik
Filmska šola: Filmska estetika skozi psihoanalizo.
Predava: dr. Dušan Rutar
SREČANJA s knjigo:
Četrtek, 1. april, ob 19. uri, Malograjski dvor
Vladimir Bartol, ALAMUT:
dogajanje romana je pisatelj oprl na zgodovinsko izpričane dogodke v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva. Vodi: Tadeja Rode Teran SREČANJA s knjigo: Torek, 6. april, ob 17. uri, OŠ Motnik Bernhard Schlink, BRALEC:
ljubezenska zgodba med mladeničem in starejšo žensko, za katero se izkaže, da je bila paznica v koncentracijskem taborišču. Glavna tema pa je spraševanje o nemški krivdi za vojne dogodke. Vodi Ivanka Učakar
V	mesecu aprilu je Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik pripravil naslednja potopisna predavanja: Kje: Matična knjižnica Kamnik
Kdaj: sreda, 7. april, ob 19.30
Kdo: Matjaž Reisner
Kaj: PAKISTAN (Baltistan in Hunza)
Matična knjižnica Kamnik ob občinskem prazniku objavlja literarni natečaj z naslovom Kamniška Veronika: včeraj, danes, jutri.
Nagradni literarni natečaj namenjamo osnovnošolcem, srednješolcem in študentom, ki jih želimo spodbuditi k odzivnemu odnosu do kamniške preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, k literarnemu ustvarjanju in branju. Več na spletnih straneh knjižnice in www.kamniskaveronika.net Začetek: 15. 3. 2010, zaključek 3. 5. 2010
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
Četrtek, 25. marec, ob 16. uri
EDA - ZGODBA BRATOV RUSJAN Neda R. Bric
Slovensko mladinsko gledališče za Šolski center Rudolf Maister Četrtek, 25. marec, ob 19.30 EDA - ZGODBA BRATOV RUSJAN Neda R. Bric
Slovensko mladinsko gledališče za Maistrov abonma in izven Vstopnina: 12 / 15 € Petek, 26. marec, ob 17. uri Občina Kamnik
SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Za izven
Nedelja, 28. marec, ob 20. uri
KUOD Bayani, SKUPINA ZA INDIJSKI PLES SHKATI,
V	SODELOVANJU S KPD MOONSUN IZ KOPRA KUNDALINI
Indijski plesni spektakel Za izven
Vstopnina: 12 €
Četrtek, 8. april, ob 18. uri
Gledališče Fru - Fru
TRIJE PUJSKI
Za abonma Kam'nček in izven
Vstopnina: 5 €
Petek, 9. april, ob 20. uri
KUOD Bayani, SKUPINA ZA INDIJSKI PLES SHKATI
V	SODELOVANJU Z KPD MOONSUN IZ KOPRA KUNDALINI
Indijski plesni spektakel Za izven
Vstopnina: 12 €
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA:
Kontakti: www.domacija.com, 031 528 747 Nedelja, 28. marec od 14. ure dalje
Delavnica izdelovanja belokranjskih pisanic in kokošk iz slame.
Na mizi vam bomo postregli z velikonočnimi dobrotami.
25. marec 2010
ZANIMIVOSTI
Pirhi - živobarvne male umetnine
Največji krščanski praznik veliko noč in pomladni čas spremljajo poslikana oziroma pobarvana jajca. Prav posebne pirhe je pred petnajstimi leti priËela ustvarjati 72-letna Vida Rosulnik iz Nožic. S tempera barvami in čopičem je naslikala nešteto raznovrstnih motivov direktno na izpihana jajca, ki jih na koncu še polakira. Vsako poslikano jajce je unikat, eden lepši od drugega. Ne enem izmed njih je nazorno upodobila tudi prepoznavni motiv
Komedija KD Laze v Tuhinju
Niti tat ne more pošteno krasti
® T I K A/S

GLAVNI TRG 21, KAMNIK n TELEFON 01/839 11 36
VAM PODARJA BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLED OB NAKUPU OČAL IN

30
Velja pri nakupu nad 100 eur. Vnovčljiv do 01.05.2010. Popusti se ne seštevajo.
IZBIRATE PA LAHKO TUDI MED SONČNIMI OČALI IN KOREKCIJSKIMI OKVIRJI ZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK GUCCI, MAX MARA, HUGO BOSS, CARERRA...
OD PONEDELJKA DO PETKA : 8 - 12, 15 - 18 SOBOTA : 9 - 12 SAMOPLAČNIŠKA OKULISTIČNA AMBULANTA TOREK : 15 - 18
Vida ima poseben dar in smisel, vedno je rada risala, ves čas zaposlitve v prodajalni Kočne v centru Kamnika je z veseljem skrbela za urejenost izložbe. Ob našem pogovoru se je z nostalgijo spominjala, kako so včasih doživljali velikonočne praznike. Po II. svetovni vojni je bilo veliko pomanjkanje, zato so ta praznik željno pričakovali, saj sta bila vsaj takrat na domači mizi boljši kruh in potica, če že ne orehova ali
	
/	
íí	
	
	
■wm

Vida Rosulnik iz Nožic je s tempera barvami in čopičem naslikala nešteto raznovrstnih motivov direktno na izpihana jajca.
Maksima Gasparija, ko žene v jer-basih nesejo velikonočne dobrote k žegnu. Takšna poslikava zahteva veliko mero potrpežljivosti, natančnosti, veselja in volje. Sodelovala je na razstavah pirhov in velikonočnih aranžmajev v Ljubljani, Kranju in drugod, predvsem pa s svojimi pirhi razveseljuje sorodnike, prijatelje in znance. Pravi, da so tudi njej lep spomin, kajti vid ji je opešal in zadnja leta ne ustvarja več. Še vedno pa rada fotografira.
Na enem izmed pirhov je Vida nazorno in mojstrsko upodobila tudi prepoznavni motiv Maksima Gasparija - žene v jerbasih nesejo velikonočne dobrote k žegnu ...
Vsako poslikano jajce je unikat, eden lepši od drugega.
rozinova, pa vsaj rožičeva, ker je bila cenejša. »Ce smo imeli srečo, smo od sorodnikov dobili tudi pomarančo, s kotalikanjem pirhov pa smo priigrali kakšen dinar«, se spominja.
Slovenska velikonočna jajca se imenujejo tudi pisanice (Bela krajina) ali pisanke, v Prekmurju jih imenujejo remenke, in se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi. Pisanice in remenke odsevajo značilnosti slovenskega vzhoda, zato so zanje značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje izrazito naturalistična ornamentika,
ki posnema naravo, največkrat rastline in cvetove. Včasih so barvali pirhe samo z naravnimi barvami: rdečo je dala zavrelica pražiljke, čebula je dala rjavo, rumeno žafran in češminove korenine, črno jelševo in hrastovo lubje. Pobarvano in okrašeno jajce so ponavadi namazali s špehovo kožo, da se je lepo svetilo. V povezavi s pir-hi nastopa tudi velikonočni zajec, ki prinaša (zlasti otrokom) pobarvana in pisana jajca. Naj bo v prihajajočih dneh čimveč sonca, naj živahne pomladne barve v naravi, butarah in na pisanicah prinesejo veselje in srečo!
ANITA MEJA»
Odličen imitator in dramski igralec Marjan Šarec iz Šmarce je superfinalist oddaje Piramida
Kulturni dom na Lazah je prvo soboto in nedeljo v marcu gostil premierno uprizoritev nove komedije »Niti tat ne more pošteno krasti«, ki so jo številnim obiskovalcem predstavili igralci domače gledališke skupine.
Drzni tat, ki ga kar preko telefona od doma usmerja žena, se ob prihodu lastnika stanovanja in njegove spremljevalke nenadoma znajde v ljubezenskem trikotniku, ki se do konca predstave razvleče v šestkotnik prevar, nesporazumov in komičnih prizorov. Odlična igra občinstvu dobro poznanih igralcev da piko na i komediji enodejanki, delu Nobelovega nagrajenca Daria Foja.
Igralci so se suvereno prebijali skozi prizore situacijske komike in pred gledalci slikali značaje treh parov, ki so se po spletu naključij v napačnem času znašli na nepravem mestu, to pa je kar najboljše izhodišče za mojstrski vozel zapletov, ki jih je z nekoliko nenavadnim koncem razrešil šele zadnji akt igre.
Pod budnim očesom režiserja Primoža Kožlakarja, ki se je (s sicer kratkim vložkom) znova izkazal kot mojster giba in obrazne mimike, so se gledalci lahko srečali še s tatom Matevžem Hribarjem in njegovo ženo Ljubo Lajmiš. V zakonskem paru se je publiki tokrat prvič, a zato nič manj odločno predstavila Nika Klopčič, ob strani ji je v vlogi moža stal stari maček amaterskega gledališča Matej Bajde. Da je bila zasedba popolna sta poskrbela še Brane Vrankar in Marta Vrankar. Slednjo si bo občinstvo zanesljivo zapomnilo po izvrstni interpretaciji lika zapeljivke iz višje družbe.
Za svetlobne in zvočne učinke je skrbel Primož Pančur.
MONIKA JEGLIČ Foto: Primož Pančur
^BRAVO, BRAVO - MARJAN šAREC, TI SI »UDO PRAVO, HITER JEZIK IMAŠ IN BRIHTNO GLAVO...!«
finala. Skupina Tangels mu je zapela: »Bravo, bravo, Marjan Sarec, ti si čudo pravo! Hiter jezik imaš in brihtno glavo, bravo, bravo, ti si Piramidin hit!«
Drugouvrščena Angelca Likovič mu je čestitala, a se je videlo, da je težko prenesla poraz, ker je takoj po oddaji odšla. Superfinalist Marjan, Vinko Šimek, ustvarjalci oddaje in navijači pa so se poveselili s poštarjem Joškom, ki je praznoval rojstni dan in je za vse prinesel odlične ribniške dobrote.
Marjan Šarec je v Piramidi prvič zmagal v vlogi Ivana Serpentinška, ki je, kakor sam pravi: »Skupek oseb iz mojega okolja in otroštva, nastal pa je spontano na eni izmed oddaj radia GaGa. Priimka se je spomnil Sašo Hribar.« Ta lik mu je najbližji, saj je le-ta tisti, ki si upa izustiti vse tisto, kar sam raje zamolči. Sicer pa nastop na Piramidi ni tako lahek, kot se nekaterim zdi. Oddaja teče v živo in ni časa za razmišljanje in popravljanje. Marjan se je izkazal kot izredno inteligentna osebnost, ki zna misliti s svojo glavo in zna svoje misli tudi ubesediti. Za to so ga gledalci nagradili.
Tekst: M. MOŠNIK foto: V. REPANŠEK
Je še kdo, ki ne pozna Marjana Sarca iz Smarce, diplomiranega dramskega igralca, radijskega novinarja in odličnega imitatorja številnih slovenskih politikov in estradnikov, pa tudi izmišljenih likov, kot je Ivan Serpentinšek? Kjerkoli se pojavi, s svojim nastopom navduši.
Tako je bilo tudi v Piramidi, tedenski informativno-razvedrilni oddaja na TV Slovenija, ki jo vodi novinarka Erika Žnidaršič. V njej sodelujejo trije znani gostje različnih profilov, ki tekmujejo v govorniških spretnostih. Vsakokrat komentirajo štiri aktualne informativne vsebine.
Marjan Šarec je v vlogi Ivana Ser-pentinška v pustni Piramidi s 83% glasov gledalcev premagal Jureta Mastnaka v vlogi Salome in Nejca Mravljeta v vlogi Arturja Šterna. Po oddaji je povedal, da je vesel zmage, da pa je Nejcu Mravljetu, ki ima Arturja Šterna naštudiranega v piko, zagotovo veliko glasov zapravil prav Artur s svojim obnašanjem na tribuni.
V polfinalni oddaji sta bila njegova sotekmovalca turistični novinar Drago Bulc in vremenoslovec Andrej Pečenko. Ko je voditeljica Marjanu za začetek postavila vprašanje: »Je Ivan Serpentinšek, kmet z Gorenjske, tako zelo pisan na kožo Slovencem, da je tako priljubljen?«, se Marjan ni pustil sprovocirati in je odgovoril: »Bomo videli, kakšna bo odločitev gledalcev danes; ali imajo radi mene ali Serpentinška.« V odmoru je svojim navijačem na tribuni, med katerimi je bilo veliko Kamničanov, povedal, da bi lahko Eriki odgovoril s Serpentinškovimi besedami: »Kva je zdej babe!« in bi takoj dobil sto glasov, a tokrat ni v vlogi imitatorja, zato tega ne bo počel. Seveda so tudi nekateri navijači pričakovali podobne odzive kot v pustni oddaji, zato so mu nekateri kar na glas prišepetavali, da bo moral pospešiti tempo. »Kakšen tempo! Bom jaz tudi v sredo rekel TEMPO, pa bomo videli, kako bo!« Pri tem je mislil na sredino sejo občinskega sveta.
Teme so bile težke in socialno obarvane. Razprodaja Postojnske jame. Delavci, ki ne dobijo plač. Razprtije v vrhunskem športu. »Premisliti moraš vsako besedo, ki jo izrečeš Ena napačna beseda te lahko pokoplje,« je rekel pozneje, v oddaji pa jasno in glasno povedal: »Pri nas je na vseh področjih preveč zdraharstva, vse se rešuje preko medijev. Kaj pomaga lep nov stadion, če bodo na njem igrali sprti igralci? Ta kratko bodo potegnili delavci, ki za svoje delo ne dobijo plačila. Vsak lump je bolj zaščiten kot žrtev...«, so bile njegove misli. Vendar smisla za humor mu tudi tokrat ni zmanjkalo, še posebej, ko so govorili o shujševalnih dietah, gibanju in rekreaciji: »Na kmetih smo včasih drva sekali. Gospod Serpentinšek bi rekel, da je to prava dieta: prvič te pogrejejo, ko jih sekaš, drugič, ko jih skladaš, tretjič ko jih kuriš in četrtič, ko ti jih kdo ukrade!«
S svojo neposrednostjo, odprtostjo in iskrivimi mislimi je ponovno premagal konkurenco in se uvrstil v finale, kjer sta ga čakala zagovornica tradicionalnih vrednot Angelca Likovič in humorist Vinko Šimek. Marjan je rekel: »Tokrat bom pa pogorel...«. Svoje sotekmovalce spoštuje in jih ne podcenjuje. Tudi Likovičeva je na začetku oddaje rekla, da ima tremo, ker ima v tekmovalcu številka 3 (Marjan Šarec) ves politični vrh: predsednika države, predsednika vlade, ministre, poslance... Pa sploh ni vedela, da jih ima res! Navijači so namreč pred finalom staknili glave in s seboj prinesli slike z Marjanovih nastopov v različnih imitatorskih vlogah. Tako so se za njegovim hrbtom (brez njegove vednosti) pojavili: predsednik države, Serpentinšek, Werner, gospa Greta... Vzdušje je bilo zelo razgreto, saj je predvsem Angelca tako hitela govoriti, da je komaj lovila sapo. V temi o vrnitvi cvekov v šolske redovalnice je Marjan zatrdil, da je cvek za učenca ali dijaka lahko tudi vzpodbuda za učenje: »Zame je bila petica čisto majhna, dvojka pa zelo velika. Sem bolj družbosloven
tip in že v septembru sem vedel, da bom imel na koncu leta v matematiki ali fiziki popravni izpit!«
Oddaja je bila razgibana, navijači glasni, vmesni rezultati so bili zelo izenačeni. Marjan pa nadvse resno navijačem: »Tonemo. A smo vpod-mornici!« In na koncu je Marjan Šarec prišel v superfinale, kjer se bo jeseni pomeril s športnim komentatorjem Andrejem Staretom in zmagovalcem spomladanskega
Navijači Kamničana Marjana ©arca so pred finalom staknili glave in s seboj prinesli slike z Marjanovih nastopov v različnih imitatorskih vlogah. Tako so se za njegovim hrbtom (brez njegove vednosti) pojavili: predsednik države, Serpentinšek, Karel Erjavec, Werner, gospa Greta...



poh/sf^
dabor
Kamnik
Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
ZA VAŠ flUJETEIS DOm
KUHINJESVEA'
do 50% POPUST
+ gratis delovni pult globine 60 cm do 12. 4. 2010
//A	50% POPUST
f f f ^ na posteljo ob nakupu spalnice ali mladinske sobe iz aiples programa Balada nad 1.000 € od 25.3. do 30. 4. 2010
vzmetnice Meblo jogi s 15% gotovinskim popustom
*
PRAZNIKI IN NASA DEDIŠČINA
25. marec 2010
PRAZNIKI SO BILI NEKDAJ LEPŠI
Ob dišeči kavi in domačem jabolčnem zavitku je v prijetnem ozračju Šančeve kuhinje v Zgornjem Tuhinju stekelpogovor o pletenju izdelkov iz ličkanja, o izdelavi brezovih metel in o tem, kako so nekdaj potekale priprave na veliko noč in seveda velikonočno praznovanje. Gostiteljema Jožetu in Fani Baloh seje pridružila še Mihela Kadunc in spomini so oživeli.
COPATI IZ LIČKANJA IN BREZOVE METLE
Fani in Mihela sta sestri, doma v Obršah pri Zlatem Polju, obe pa z družinama že nekaj desetletij živita v Zgornjem Tuhinju. »Doma, po domače se reče pri Stražarju, nas je bilo osem otrok. Že od otroštva smo sestre spletale kite iz slame, mama je iz njih izdelovala cekar-
se v Zgornjem Tuhinju še uporabljajo metle iz brezovih vej, ki jih izdeluje Jože. »Z njimi se dobro pomete po dvorišču in v hlevu, včasih smo z njimi pometali tudi listje za steljo,« pravi Jože in doda: »Pa še ekološke so. Ko se obrabijo, jih vržeš v peč, pa ni nobenega odpadka.« Pozimi so doma včasih naredili vse ročaje za sekire, cepine, grablje, delali so koše, košare
Sestri Fani Baloh in Mihela Kadunc ohranjata izročilo in tradicijo domačih ročnih del spletanja kit iz slame, izdelovanja predpražnikov in copat iz ličkanja.
je. Kite smo tudi prodajale, rabili so jih za izdelovanje slamnikov. Iz laksa smo pletle trpežne nakupovalne mreže, ki jih danes nikjer več ne vidimo,« sta se spominjali. »No, jaz imam eno še doma,« pove Mihela, »eno pa sem pred časom dala sosedu, ki je po stari navadi v njej nesel živo kuro porodnici z novorojenčkom.«
Izdelovali so tudi predpražnike in copate iz ličkanja. »Ko smo ličkali koruzo, smo ta lepše, bele liste prihranili, jih posušili, pozimi pa pletli.« Ličkanje je bilo vsestransko uporabno, tudi v posteljah - spanje na ličkanju je bilo zagotovo bolj zdravo, kot je na današnjih modernih vzmetnicah. »Pred petdesetimi leti smo otroci copate iz ličkanja nosili tudi v šoli,« pravi Mihela. Iz ličkanja se naredi tudi »glava« metle, s katero se pomete pepel v krušni peči, preden vanjo damo peči kruh. Fani in Mihela taki »pečni« metli uporabljata še danes, prav tako pa
- vse, kar so čez leto potrebovali pri delu na kmetiji. Danes te izdelke in njihovo izdelavo prikažejo le na sejmih in prireditvah.
VELIKE NOČI SE VSAK KOT VESELI
Ko pa je zadišalo po pomladi, so se nekdaj na kmetih začeli skrbno pripravljati na Veliko noč. Teh praznikov so se veselili predvsem otroci, pa čeprav je bilo treba hišo in njeno okolico temeljito pospraviti od vrha do tal. »Moja mama je rekla, da se velike noči vsak kot veseli,« se spominja Mi-hela. Včasih ni bilo električne razsvetljave v vseh prostorih, zato so se temeljitega čiščenja lotili pred veliko nočjo, ko je bil dan že daljši. Tla in stopnice po hiši - vse je bilo leseno in ženske so kleče na lesenem klečalniku s sirkovo krtačo ribale in brisale tla in so imele potem še nekaj dni rdeča kolena. Vodo so prinašale v lesenem škafu in velikokrat je bilo treba vstati, jo
V Zgornjem Tuhinju še uporabljajo metle iz brezovih vej, ki jih izdeluje Jože Baloh. »Z njimi se dobro pomete po dvorišču in v hlevu, včasih smo z njimi pometali tudi listje za steljo,« pravi Jože.
natpra^iTiËniimn^iii
Mesaastva Renet!
Vesele vetikonocne
prazni^ke! \
zamenjati, še posebej če vemo, da se včasih kmetje niso sezuvali, ko so prišli iz hleva, v glavnem prostoru, v »hiši« pa so pozimi tudi izdelovali koše, mizarili. Ja, ženske so nekdaj resnično trpele, pa še prale so na roke...
NOVE OBLEKE ZA VELIKO NOČ
Kljub vsemu pa je bilo pričakovanje velikonočnih praznikov veliko bolj doživeto, kot je danes. Če je le bil denar, so za veliko noč vsi otroci dobili nove obleke. »Veljalo je pravilo, da gredo dekleta ob veliki noči v cerkev samo v bluzi (brez jakne ah plašča), pa če je še tako mraz,« se spominjata Fani in Mihela, Jože pa doda: »Z bluzami so se dekleta postavljala.«
Tudi cvetne butarice so delali doma. Ponavadi jih je naredil gospodar. Leskove šibe so povezali z vrbo, zanje zataknili pušpan in bršljan - najlepši je tisti z jagodami - v vrh pa nekaj vejic brinja. Butari-co so okrasili s pisanimi »pangelci« iz krep papirja in nanjo pritrdili še kakšno jabolko. Te butarice so kasneje nadomestile kupljene, narejene iz pobarvanih oblancev, a se tradicija doma narejenih butaric, k sreči, spet vrača.
»Včasih smo se »štricali«, kdo bo imel večjo butaro,« pravi Jože. »Fantje so se postavljali z njimi, pa čeprav je bila včasih kakšna tako težka, da so jo do cerkve kar za vrh privlekli.« Mihela in Fani se v smehu spominjata, da so se po poti iz cerkve domov z brinjem butali, včasih tudi stepli. Fani pa ima še eno zanimivo izkušnjo: »Ko sem bila še otrok, je bilo do cerkve na Brdu eno uro hoda. Pot nazaj je bila še daljša, pa sem butaro naslonila na ramo. Dež je rosil, jaz pa sem imela ramo čisto rdečo od krep papirja in ko me je mama okregala, da sem uničila obleko, sem jokala.«
Z LESNO GOBO PO OGENJ
Jože se spominja, da so v Zgornjem Tuhinju na Veliki petek zvečer »Boga strašili.« To je bil običaj, ko so pred cerkvijo ob molitvi tolkli po dilah. Na Veliko soboto zjutraj so iz tega lesa zakurili ogenj, ki ga je župnik blagoslovil. Ponj so ponavadi prihajali otroci z bukovo gobo, pritrjeno na žico. »Bukova goba najlepše diši. Vsak les ima svoj vonj, zato so tudi za sušenje mesa najboljša bukova drva, meso lepo diši po bukovem dimu,« pravi Jože.
Pri Šančevih v Zgornjem Tuhinju je bilo do cerkve blizu, drugače je bilo v oddaljenih vaseh. Sestri se spominjata, da so otroci vstali že pred peto uro zjutraj, da so bili ob šestih pri cerkvi. Po blagoslovu ognja pa so se hitro podvizali domov, kajti kdor je bil prvi je še do sosedov nesel ogenj in dobil pirhe. »Če smo se peljali s kolesom, je velika lesna goba »fajn« gorela. Včasih kar preveč, pa smo jo pomočili v kakšno lužo, da smo jo malo pogasili, sicer ogenj ne bi zdržal do doma.«
KOLAČ, PIRHI...
Na Veliki petek se je ponavadi pekla potica za žegen, ki je bil naslednji dan. »Mama je spekla velik kolač in še toliko malih kolačkov, kolikor je bilo otrok, ki sta jima bila ata in mama botra. Za žegen jedi je pripravila jerbas, vanj položila veliki kolač, dodala še domače suho meso, hren, oblate. Jerbas je pokrila s prtičkom, na katerem je bilo izvezeno jagnje.« Jerbas se je nosil na svitku na glavi. Tudi jer-basov ni več, gospodinje pa jedi nosijo k blagoslovu v pletenih košarah.
Na Veliko soboto je bilo v navadi čaščenje na tla položenega križa z Jezusom ob Božjem grobu. Jože se spominja, da je bilo otroke strah, ko jim je mama naročila, da morajo poljubiti vse Jezusove rane. »S strahom sem jo pogledal nazaj, mama pa je rekla: To moraš narediti, pa fertik!« Otroci si takrat niso upali ugovarjati, pa tudi globlje so dojemali velikonočno dogajanje.
Ta dan so barvali jajca z barvo, ki so ji rekli »pržilka«. Če se je prijela prstov, so bili le-ti še ves teden rdeči. Že takrat pa so barvali tudi s
čebulnimi lupinami, kasneje pa so pred kuhanjem in barvanjem na jajca pritrdili cvetove trobentic, da so bili pirhi bolj zanimivi.
NOSITI BANDERO JE BILA »AST
Čeprav je na veliko soboto dišalo po vsej hiši, se do velikonočnega jutra nihče ni smel dotakniti mesa in drugih dobrot. »Ves post, od Pepelnice do Velike noči se ni jedlo mesa, na Veliko noč ga je bilo pa toliko, da so bili vsi bolni,« pravi Jože, Fani pa dodaja: »Spominjam se, da ga je tašča, Jožetova mama, skuhala cel škaf - prekajeno svinjsko pleče, želodec, klobase... Mesa smo si res želeli, a naenkrat ga je bilo preveč.«
Velikonočni zajtrk je družina zaužila skupaj po velikonočni vstajenjski procesiji Ta je bila od nekdaj veličastna. »Fantje so se kar tepli za to, kdo bo veliko bandero nesel. Danes jih pa komaj naprosijo. To je bila nekdaj velika čast. In takrat so se tudi fantje postavili, se lepo oblekli in zrihtali.« Velikonočna procesija se je iz cerkve v Žgornjem Tuhinju vila na Laze in po cesti naokrog do Mlinarja in čez klanec nazaj v cerkev. Pot je bila dolga, bandera težka. »Pri Mlinarju so ga kar na štalo naslonili in na hitro popili dva ded, potem pa navzgor v klanec,« smeje pripomni Jože. Kasneje se je pot procesije nekajkrat skrajšáa, sedaj poteka po vasi, okrog Kolenčeve domačije in nazaj v cerkev.
Na velikonočno nedeljo so se otroci zabavali s sekanjem pirhov
-	vanje so metali kovance in tekmovali, kateri bo dlje zdržal, da ne poči. »Tiste čase velikonočni ponedeljek ni bil prost dan, pa so otroci raje šh po hišah po pirhe kot v šolo. Ko je učitelj drugi dan vprašal, zakaj jih prejšnji dan ni bilo v šolo, so vsi po vrsti odgovarjali, da so bili bolni«, se spominja Jože. Zagotovo so jim pirhi bolj dišali kot šola.
ŠKRNICELJ BONBONOV
Prazniki so bili drugačni. Lepši. Vse je bilo domače, gospodinje so v trgovini kupovale le sol, sladkor in kvas. »Pri Mežnarju je bila gostilna in majhna trgovina. Gospodinje so hodile kupovat četrt kile sladkorja, decUitrski kozarček olja, moški so šli po tri cigarete. Škrnic-Ije za bonbone so sproti zvijah. Spominjam se obiskov katere od tet, ki je prinesla en škrnicelj bonbonov za vse otroke - vsakemu je dala le dva, tri, pa smo jih bili zelo veseli,« pove Jože. Fani pa se spominja, kako je z veseljem hodila po pirhe k birmanski botri: »Dobila sem velik kolač. Na poti domov sem ga kar čez ramo obesila in ga nesla!« Kolaček, pirh, pomaranča
-	to je bilo veliko veselje, danes pa se otroci skoraj ne razveselijo več drobnega darila.
MARINKA MOSNIK Foto: SASA MEJAČ
Velikonočni sejem v Snoviku
Ohranjajo tradicionalna rokodelska opravila
■	I"!	v	■	VB|
in velikonočno izrocilo
Etnološka sekcija Turističnega društva Tuhinjska dolina je minulo nedeljo, 21. marca, že peto leto zapored pred Termami Snovik pripravila velikonoËni sejem.
Na ličnih stojnicah smo lahko poskusili in kupili praznične in druge domače dobrote: kruh iz krušne peči, potice, pecivo, domače rezance, sir in skuto, salame, med, likerje in še marsikaj.
Pozornost obiskovalcev je tudi tokrat pritegnila predstavitev tradicionalnih rokodelskih opravil, kot so izdelovanje velikonočnih butaric, košar, košev, brezovih metel, izdelkov iz lesa, pletenje copat in predpražnikov iz ličkanja ...
Društva iz doline in posamezniki so ponovno pokazali, da z veseljem in predanostjo ohranjajo izročilo in tradicijo naših prednikov.
Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je zadovoljen, da se je velikonočni sejem v Snoviku uveljavil tako med sodelujočimi kot med obiskovalci. Na eni izmed novih, ličnih stojnic sta domače dobrote in ročno izdelane tradicionalne butarice razstavila Manja in Rajko Žebaljec.
Spletanje najlepših velikonočnih butaric iz bršlina z dodanimi vejicami ciprese, brinja, resja. Marsikdo jo je odnesel s seboj, saj je pred nami cvetna nedelja, ko butare in oljčne vejice odnesemo k blagoslovu in nato v naše domove.
SAŠA MEJAČ
Zapeljivo
Pristno vzdušje kavarne za sladke radosti in drobna razvajanja. Z izbrano kavo in odličnimi sladicami.
T +3861 83031 00 F +386 1 830 3123 E info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si
hotel
★★★★

\Nak^bavvašo prihodnost
Malograjski dvor
Since-Z^SO
10
25. marec 2010
MNENJA - ODMEV
Kamniški ObČAN
Iz poslanske pisarne
z zanimanjem sem na poslanskem večeru Pri IVIež-narju prisluhnila krajanom in krajankam Tuhinjske doline, Motniške kotline in krajevne skupnosti Vranja Peč. Vesela sem bila, da so predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti resne, odgovorne in izkušene osebe, ki dobro poznajo potrebe svojih sokrajanov in si prizadevajo za boljše življenje v svojih KS.
Svete KS bi močneje vključila v proces odločanja o občini
Za zagotovitev enakomernega razvoja občine bi morali biti sveti KS in njihovi predsedniki še bolj kot doslej vključeni v odločanje o občini. Krajani se lahko za rešitev mnogih problemov zahvalijo predvsem vztrajnosti predsednikov svoje KS. Ti so namreË vršili pritiske na posamezne občinske funkcionarje in svetnike, dokler se ni posamezni problem rešil.
Reševanje problemov ne bi smelo biti toliko odvisno od vztrajnosti predsednikov KS. Potrebni so sistemski ukrepi. Če bi imela moč odločanja, kot jo imajo najvišji občinski funkcionarji, bi svete KS oziroma predsednike KS močneje vključila v proces odločanja o občini. To bi prispevalo k še boljši razvojni politiki in k še boljšemu zadovoljevanju potreb občanov in občank.
Upokojencem, manj premožnim in šolarjem smo sposobni zagotoviti poceni prevoz
Tisti, ki imamo avtomobile, avtobus ali vlak vsak trenutek pri roki, si včasih težko predstavljamo težave ostalih, ki takšne sreče nimajo. Veliko je starejših ljudi, pa tudi šolarjev, študentov in drugih, ki jim kljub občasnim avtobusnim povezavam vsak dan zagreni skrb, kako priti poceni in hitro do zdravnika, šole, službe, trgovine ipd.
Nekateri moji kolegi župani in podžupani so v svojih občinah prisluhnili tovrstnim potrebam občanov in občank. Si predstavljate, kako bolj kakovostno je življenje ljudi v takšni občini? Verjamem, da smo tega sposobni tudi v Kamniku. Da smo sposobni ljudem omogočiti poceni občinski ali celo medobčinski prevoz, ki bi jim približal zdravnika, šole, službe in trgovine. S tem bi se zmanjšala uporaba osebnih avtomobilov, kar bi prispevalo tudi k čistejšemu okolju.
Poslanci Državnega zbora Prijatelju nismo podelili imunitete
Poslanci Državnega zbora poslancu Prijatelju nismo podelili imunitete. S tem smo omogočili, da se proti njemu nemoteno nadaljujejo vsi kazenski in sodni postopki. Tudi sicer poslanci nismo naklonjeni varovanju tistih poslancev, ki kršijo zakone. Menda poslanska imuniteta že več let ni bila podeljena.
Morda ste zasledili informacijo, po kateri naj bi telefonski prisluh pogovora med poslancema Jelinčičem, Prijateljem in ministrom za kmetijstvo Pogačnikom odkril sum korupcije, ki naj bi vplivala na izglasovanje Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
Sama sem bila med tistimi štirimi poslanci, ki smo glasovali proti spornemu zakonu. Vsak mesec se poslanci odločamo o okoli tridesetih zakonih in drugih aktih. Vsega ni možno prebrati. Pri odločanju o zakonih, ki jih ne uspemo prebrati, se moramo zanesti na svoje kolege, ki delajo v posameznih odborih Državnega zbora. Na ta zakon sem postala pozorna zaradi peticije uglednih okoljevarstvenikov (tudi Nobelove nagrajenke Lučke Kajfež Bogataj). Zato sem zakon podrobno proučila in se pri glasovanju tudi pravilno odločila.
Kako realni so finančni načrti za dograditev in adaptacijo šol?
Občani in občanke smo že desetletje zaskrbljeni zaradi neustreznih in po nekaterih informacijah potresno ne najbolj varnih šolah v centru Kamnika. Že zelo dolgo se veselimo izpolnitve obljub o novih oziroma dograjenih in adaptiranih šolah v centru Kamnika. Pa vendar vsakoletni drugačni zneski v občinskih gradivih, potrebni za izvedbo te drage investicije, ne vzbujajo zaupanja v realnost načrtovanja te investicije.
Kdor je v občinskih gradivih spremljal investicijo K-9 (gradnjo osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca), je namreč lahko opazil, da se je večina ogromne finančne investicije vse bolj odmikala v obdobje po novih občinskih volitvah. Velike so tudi razlike v finančnih načrtih izvedbe projekta po letih v različnih občinskih gradivih. Tako je bila za to investicijo v občinskem gradivu iz decembra 2009 predvidena v letu 2011 poraba 3,6 milijona evrov, v gradivu, objavljenem le tri mesece kasneje, pa je v istem letu predvidena poraba preko 10 milijonov evrov. Tako velike razlike porajajo dvome o načrtovani investiciji.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
O ločenem zbiranju odpadkov in stroških
Moj blog
V lanskem letu se je na področju komunalnih storitev v Kamniku zgodilo kar nekaj novosti, ki zadevajo nas občane. Največji napredek je bil prav gotovo v začetku ločenega zbiranje odpadkov. Moramo reči, da vsi toplo pozdravljamo takšne rešitve, ki imajo za posledico izboljšanja kvalitete življenja in okolja, v katerem živimo. Še posebej spodbudno je bilo poročilo podjetja Publicus, ki je bilo objavljeno v Kamniškem občanu v zvezi z rezultati ločenega zbiranja odpadkov. Po navedbali naj bi se masa odpadkov bistveno zmanjšala, predvsem na račun zbránili odpadkov, ki jih je moč reciklirati.
Pojavlja pa se kar nekaj vprašanj, na katere bi radi dobili ustrezno tolmačenje. Račun za storitve Publicusa ima običajno tri postavke, ki v seštevku predstavljajo konËni obraËun in ga mora obËan meseËno poravnavati. Te postavke so predstavljene v tabeli 1 z vrednostmi v posameznih obdobjih, ko je prišlo do spremembe cen. Za lažjo predstavo so vzete cene brez DDV z dne 1.1.2009 in veljajo za 1 liter odpadkov. Povečanje je izračunano za obdobje enega leta, se pravi sprememba cene od 1.1.2009 do 1.1.2010.
Tabela 1. Cene nekaterih storitev Publicusa za gospodinjstva, podane brez DDV in enoto 1 liter:
0,1400 0,1200 0,1000 j; 0,0800
!;[ 0,0400
(U
o
0,0200 0,0000
0,1176
0,1008
0,0809
m
b
1
□	Zbiranje + odvoz ■ Odlaganje
□	Okoljska dajatev
□	Skupaj_
Postavka	01.01.09	01.07.09	01.01.10	Povečanje cene
Odlaganje kom. odp.	0,0381	0,0381	0,0464	17,9
Zbiranje in odvoz kom. odp.	0,0366	0,0565	0,0650	43,7
Okoljska daj. za ones. okolja	0,0062	0,0062	0,0062	0,0
Skupaj	0,0809	0,1008	0,1176	31,2
Cena za zbiranje in odvoz odpadkov v gospodinjstvih se je s 1.7.2009 dvignila za 35,2% na račun uskladitve cen med pravnimi osebami in gospodinjstvi. Podlaga tej uskladitvi je bila v zakonodajni določbi (Uradni list RS, št. 79/08), ki prepoveduje obračunavanje diferenciranih cen (ene za gospodinjstva in druge za gospodarstvo). Po podatkih naj bi v Kamniku gospodinjstva plačevala 65%, gospodarstvo pa kar 123% potrjene povprečne enotne cene za zbiranje in odvoz odpadkov. Po tej uskladitvi se je cena zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov za gospodarstvo znižala na povprečno enotno ceno. Če predpostavimo, da ob izračunu te cene po vsej verjetnosti Publicus ni subvencioniral gospodinjstva, je bila ta uskladitev previsoka. Preprosto zato, ker izpad dela dohodka, ki je nastal na račun znižanja cene za gospodarstvo ni bil tako velik, kot je Publicus s to uskladitvijo pridobil.
Ne smemo pozabiti še dejstva, da je bilo 28.1.2009 s sklepom Občinskega sveta občine Kamnik potrjeno povečanje cen storitev zbiranja in odvoz odpadkov za 15%, storitev odlaganja odpadkov pa za 21,78%. Uveljavitev tega sklepa je stopila v veljavo januarja 2010, ko smo prejeli višje položnice. Zahteva po povečanju cen je bila narejena na podlagi strokovne stroškovne kalkulacije, ki jo je podjetje Publicus pripravilo za obravnavo na Občinskem svetu Občine Kamnik.
Izhodišča za povečanje cen so bile takrat veljavne cene (glej tabelo 1, datum 1.1.2009) in na podlagi takratnih cen so svetniki to povečanje tudi potrdili. Ne glede na to, zakaj je podjetje Publicus šele letos povečalo cene svojih storitev glede na sprejet sklep Občinskega sveta Občine Kamnik, je po našem mnenju s to potezo potegnilo za nos naše občane.
01.01.09' 01.07.09' 01.01.10' Datum spremembe
Že leta si veliko občanov prizadeva, da bi storitve Publicusa plačevali glede na dejansko količino odpadkov in ne po nekih ključih, ki so nam vsiljeni. Z novim načinom zbiranja odpadkov lahko sedaj ločujemo tudi tiste odpadke, ki smo jih še pred časom metali v en koš. Biološki odpadki so pri gospodinjstvih, ki imajo poleg hiše tudi svoj vrt, lahko dobro dopolnilo za organsko gnojenje. S takšnim ravnanjem se količina odpadkov, za katere lahko trdimo, da z njimi obremenjujemo okolje, zmanjša na minimum. In seveda vprašanje odgovornim, ali ni možno nagrajevati tistih, ki se trudijo zmanjšati količino odpadkov.
Trenutni način zaračunavanja je po našem mnenju nedemokratičen in diskriminira tista gospodinjstva, ki želijo zmanjšati obremenjevanje okolja z odpadki in prispevati k usmerjenemu zbiranju sekundarnih surovin. Način, po kakršnem plačujemo sedaj, je nestimulativen in nemalokrat sem slišal: »Zakaj pa bi ločevali odpadke, saj od tega nimamo nič drugega kot samo višje položnice!«. In res je tako. Skoda, da s takšnim pristopom od-
vračamo tiste, ki bi za okolje lahko kaj storili, predvsem mlade judi, po drugi strani pa so usta marsikaterega veljaka polna ekologije.
Naslednje vprašanje, ki se pojavlja kar samo po sebi, je tudi to, ali niso smeti tudi vir zaslužka. Ne smemo pozabiti, da po sedanjem sistemu zbiranja podjetje, ki se ukvarja s to dejavnostjo, lahko dodatno služi z odprodajo sekundarnih surovin.
V teh dneh smo od Publicusa dobili tudi bone za prevzem kosovnih odpadkov. Takšna prizadevanja po eni strani pozdravljamo, po drugi pa se bojimo, da si bo podjetje nakopalo dodatno administrativno delo ob odpiranju pošte, komuniciranju s strankami in logistiki. Mislimo, da je bil dosedanji način zbiranja kosovnih odpadkov, ki smo ga bili občani vajeni, povsem ustrezen. Z novim načinom se bo po našem mnenju povečala le zmeda in nejevolja, zato bi prosili, če še enkrat dobro premisijo o ustreznosti tega načina.
Za konec bi dodali le to, da bodo uspehi glede zmanjšanja odpadkov veliko večji, če bo vsak občan dobil potrditev, da s svojim ekološkim ravnanjem lahko vpliva tako na zmanjšanje stroška v gospodinjskem proračuna kot tudi na dobrobit gospodarstva in okolja.	oo SLS Kamnik
mag. Janez Jeretina Franc Orešnik
Lepe in poštene misli
Brez Vas ni Kamnika
^Dajte vse rože tega sveta, vse rože ženam, ki bodo rodile!«
Izposodil sem si verz pesnika Toneta Pavčka, da bi lahko vam, mamam, ob materinskem dnevu iskreno čestital.
Ob prvem pomladanskem soncu so naše ulice preplavili vozički, iz katerih kukajo naši najmlajši občani in občanke. Kar 1284 malih Kamničanov in Kam-ničank se je rodilo v zadnjih štirih letih in pomladilo mesto.
Otroci prinašajo novo energijo in življenje ne le v svoje družine, temveč tudi v našo občino, med vse nas. Navdajajo nas s ponosom in upanjem, obenem pa nam nalagajo, da kot občina še posebej pozorno skrbimo za otroke, matere, mlade družine. Tako se odgovornost in obenem priložnost naše občine še zdaleč ne konča le pri zagotavljanju zadostnega števila mest v vrtcih, čeprav je to ena od pomembnih prioritet tega mandata - zagotovili bomo preko 550 novih mest, kot se nikdar doselj, in za predšolsko varstvo v 4 letih namenili 17,5 milijona evrov. Prav tako se odgovornost občine ne konča pri gradnjah, dozidavah in prenovah osnovnih šol. V letih županovanja Toneta Smolnikarja smo zgradili OŠ Šmartno, povečali in prenovili OŠ Stranje in Marije Vera, delno ali v celoti so prenovljene tudi nekatere podružnične šole in zunanje šolske površine, v naslednjih štirih letih bosta dozidani in obnovljeni OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta. In ni je občine, ki bi, glede na število prebivalcev, v šestnajstih letih toliko vložila v šolstvo (cca 34 mio evrov).
Pa vendar o odprtosti občine do otrok in mladih govorijo tudi projekti, ki jih ne merimo v milijonih evrov, a so pomembni, saj poskušamo z njimi zagotoviti čim bolj enake izhodiščne možnosti za vse otroke in mlade ne glede na socialni in ekonomski položaj njihovih staršev. Če omenim samo nekatere projekte, kot so sofinanciranje zimske šole v naravi, nakup informacijske opreme za šole, sofinanciranje izvedbe raznovrstnega programa šol, ki so jih do sedaj v celoti plačevali starši, zagotavljanje sredstev za strokovne delavce v šolah, ki skrbijo za jutranje varstvo ali varstvo vozačev, sofinanciranje različnih šolskih prireditev, zgodnje uvajanje naravoslovja v vrtce in osnovne šole, brezplačne Cici-banove urice in Montessori program, poletne rezervacije v vrtcih, sredstva za plačo logopeda ter učitelja poučevanja citer in diatonične harmonike, finančna pomoč ob rojstvu otroka, sofinanciranje počitniškega varstva, začetek UNI-CEF-ovega projekta varne točke, brezplačne vozovnice za otroke na Veliko planino, finančna pomoč za študij ter subvencioniranje dijaške in študentske vozovnice, več sredstev za šport otrok in mladih, financiranje mladinskih in otroških programov ter MC Kotlovnica, sofinanciranje prostovoljstva med mladimi, ipd. Vse to so projekti, ki dajejo našim otrokom možnost razvoja, da bodo skupaj s svojimi družinami občutili varnost, ki jo daje spoznanje in zavedanje, da živijo v družbi, ki spoštuje vrednote in ji ni vseeno za soljudi. Počasi se bomo morali namreč od merjenja bruto družbenega proizvoda kot edinega merila uspešnosti družbeobrniti tudi k merjenju zadovoljstva ljudi in zadovoljevanja njihovih potreb. Če smo v državi pri enakosti spolov naredili velike korake naprej, pa smo na področju skrbi za otroka obstali na mestu. Ženskam moramo namreč, poleg vpetosti v delovne in družbene procese, omogočiti tudi, da so mame. In moškim, da so tudi očetje. Zato bi si morali ob prazniku mater in žena obljubiti, da bomo še naprej stremeli k temu, da zagotovimo okolje, v katerem bo zadovoljstvo ljudi na prvem mestu. In ena izmed temeljnih nalog občine bo, da še v večji meri zagotavlja enake možnosti za vse otroke in mlade. In je ob tem prijazna tudi do njihovih družin.
Ob prazniku žena in mater vam želim vse najlepše, veliko sreče in zadovoljstva in kot pravi naš pesnik : »Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.« Kajti tudi brez Vas ni Kamnika.
BRANE GOLUBOVIČ
V zadnji številki Kamniškega občana sem prebral članek gospe Marinke Mošnik, občinske svetnice županove liste, in se zgrozil. Iz članka je razbrati, da smo vsi, ki se ne strinjamo z delom g. župana, nedemokratični provokatorji, ki si želimo za Kamnik samo najslabše in ki želimo priti na oblast.
Resnica pa je ravno obratna. Aroganca vladajoče večine je brezmejna. Gospa Mošnikova tako pozablja, da je prav pisec tega sestavka v letu 2007 predlagal, da je nujno potrebno ponovno preučiti možnost izgradnj e vrtca v Mekinj skem samostanu. Prav tako sem predlagal, da bi odprli vrtec v nekdanji Tuševi trgovini na Kranjski cesti. Sprašujem se, kako to, da g. župan in njegova neverjetno dobro delujoča uprava ter njegovi svetniki na moje besede niste reagirali. Ob tem dejstvu vaše zagotavljanje, da so vrtci vaša prioriteta, postanejo prvovrstna šala in cinizem. Vaša aroganca pa je trajala le toliko časa, dokler se ni formirala civilna iniciativa, ki legalno in legitimno zahteva izpolnitev zakonskih dolžnosti. V tistem trenutku ste se namreč ustrašili, da boste izgubili volivce. Takoj ste postali nervozni in tu se vidi, koga je strah za volilni neuspeh.
Moji predlogi niso bili nikoli konkurenca županovim idejam. Moji predlogi so bili samo želja, da skupaj s svetniki SDS pomagamo ustvarjati dobre pogoje za vse prebivalce Kamnika. Pa nismo bili uslišani. Meni osebno je povsem vseeno, kdo si bo za novi vrtec ali šolo pripisal zasluge. Kot sem že povedal tudi na Občinskem svetu, bo trakec na vseh otvoritvah prerezal župan in takrat bo zasluge za novo pridobitev pripisal sebi. Pa me to nič ne moti. Samo da bo narejen nov vrtec. Opozarjal sem, da je nesprejemljivo, da gremo v gradnjo povezovalne ceste, dokler nimamo rešenih osnovnih problemov naših sokrajanov. Lahko me zaradi tega
imate za nekoga, ki ni za napredek Kamnika. Vendar pa sem tudi sam eden izmed staršev, ki sem občutil, kaj pomeni biti zavrnjen pri vrtcih. Vem, kaj to pomeni za nekoga, ki nima nobene resne alternative. Brez rešitve pa so vsekakor ljudje, ki jih je g. župan z novogradnjami privabil v Kamnik, pozabil pa je, da k vabilu spada še kaj drugega kot plačilo komunalnega prispevka. Ko torej tehtamo, kaj narediti: povezovalko ali nove vrtce in šole, se razlikujemo. G. župan, lista Toneta Smolnikarja in LDS podpirate gradnjo povezovalke, vredne skoraj 4 milijone evrov, za vrtce in šole pa vam bo zmanjkalo denarja. SDS pa bi najprej poskrbela za osnovne potrebe ljudi, šele nato bi se spustili v projekte povezovalnih cest. Tu se razlikujemo in to ni nič hudega. Samo ne sprenevedajmo se. Povejmo, kaj kdo zagovarja. Ne pa lagati, da so vaša prioriteta vrtci, na tem področju pa naredite bore malo ali nič. Za to, da niste naredili skoraj nič, pa nikar ne krivite opozicije. Glasovalno razmerje je absolutno na vaši strani in če kaj ne naredite, je to plod vaše nesposobnosti.
Eden izmed osnovnih problemov delovanja naše občine je točno v tem, da sistem deluje kot v Državnem zboru. Tak primer je bilo koalicijsko glasovanje za nove trgovinske centre na območju Stola. Kot verjetno veste, zazidalni načrt ni dobil zadostne podpore. Pa je g. župan nezveste koalicijske svetnike poklical »k nogi« in ve se, kako je bilo na ponovnem glasovanju. Na lokalnem področju se to ne bi smelo dogajati. Ker lokalna skupnost deluje na povsem tehničnih rešitvah (vrtci, šole, kanalizacija, voda, zdravstveni dom, prometna ureditev,...), sploh ne bi smelo prihajati do zapletov. Upoštevati bi morali samo najboljše predloge. Kdor se spomni županovega inavguracij-skega nagovora bo vedel, da je bila dana obljuba o sodelovanju in o
tem, da bodo upoštevane tudi dobre pripombe opozicije. V končni fazi ne morem pomagati, če mojih predlogov niste upoštevali. Dovoliti pa mi morate, da bom to tudi povedal in o tem tudi pisal. To je moja ustavna pravica in ne spustite se na nivo g. župana, ki je že večkrat kršil ustavo. Najbolj eklatanten primer je seveda gradnja mesarskega mostu, ki je bil narejen, ne da bi bila zanj namenjena sredstva v občinskem proračunu, kar bi po ustavi moralo biti.
Strinjam se, da marsikateri govor v našem občinskem parlamentu ni najbolj okusen. Med take govore pa spadajo tudi govori župana, npr. g. župan je vse, ki smo glasovali proti zazidalnemu načrtu Titan - Svit, okarakteriziral kot nasprotnike podjetništva. Pred tem sem obrazložil, zakaj bom glasoval proti predlagani rešitvi. Pohvalil sem del, ki se nanaša na industrijo. Proti pa sem glasoval zato, ker je g. župan vnesel v industrijsko cono stanovanjske objekte. To pa s podjetništvom seveda nima nobene povezave. Kdo
sedaj žali? Zato vam, gospa Mošnik, predlagam, da si najprej preberete knjigo Svet pred domačim pragom, potem pa se šele vtikate v legitimne pravice anonimnežev, civilnih združenj in nenazadnje tudi občinskih svetnikov. Časi enoumja so mimo. Pravico do izražanja imajo tudi tisti, ki mogoče v življenju niso veliko naredili. Ne vem sicer, kdo ima pravico soditi, koliko je kdo naredil. Sam si te pravice ne bi vzel v svoje roke. Mogoče pa prihajajo časi, ko bo tudi vladajoča koalicija našla kako lepo besedo za opozicijo ali pa še bolje, da se bomo nehali deliti na koalicijo in opozicijo, ampak samo na ljudi z različnimi rešitvami za sodobne izzive sveta. Torej: ne bodite vedno proti vsem našim predlogom in ne obtožujte nas kar tako, na pamet. Kot vidimo iz tega članka, imamo tudi mi zelo dobre in uporabne predloge. Samo slišati jih je potrebno. Svet torej ni črno - bel. Pa srečno.
Robert Kokotec, občinski svetnik SDS
Popravek
Opravičujemo se Ireni Vidic, ker je »računalniški škrat« izbrisal del besedila v njeni izjavi, s tem pa je prišlo do vsebinsko spremenjene izjave. Celotno besedilo se glasi tako: »Moj 'prvi solo ' v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani leta 2005pod glasbenim vodstvom Nade Žgur in s sodelovanjem z mladimi kristjani (Life Teen) je bil zame nepozabno in mogočno doživetje z močnim vplivom na mojo poznejšo glasbeno pot. Po končani maši je namreč k meni pristopila Ema Prodnik in najin pogovor je po dolgem premisleku posledično vplival na mojo odločitev za prekinitev sodelovanja z narodno zabavnim ansamblom Alpski kvintet pod vodstvom Janeza Pera.«
Nina Irt
SUBVENCIJA ZA ZAVRNJENE OTROKE LE KRATKOROČNA REŠITEV
Tam, kjer je volja, tam je tudi pot! Z drugo besedo, v občinah, kjer so imeli voljo in posluh za težave staršev, so kljub dodatnim stroškom zagotovili prostor v vrtcih za vse otroke. V kolikor kdo ne verjame, si lahko pogleda dobre prakse reševanja otroškega varstva v bližnji kranjski občini oziroma v občinah Piran, Murska Sobota, Nova Gorica, Kranjska Gora (Vir: Dnevnik, 10. avgust 2009, Anja Hreščan, Slovenski vrtci polni, str. 6), kjer teh težav starši nimajo in so vsi otroci sprejeti v vrtec.
Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je lokalna skupnost dolžna zagotoviti pogoje za izvajanje in zagotovitev kapacitet predšolske vzgoje za vse kamniške otroke. Izgovori, da bi država morala kaj ukreniti, so v tem momentu brezpredmetni, saj je jasno definirana odgovornost in pristojnost. Dokler tudi v Kamniku to ne bo prioriteta odgovornih, žal ne bo tako in lahko upravičeno rečemo, da bodo njihova razmišljanja, ki ne sledijo trendu težav, prišla z veliko zamudo.
Svetniki Samostojne svetniške skupine podpiramo prizadevanja civilne iniciative staršev zavrnjenih otrok in zato smo tudi na zadnji seji podprli vse predlagane ukrepe s strani župana. Ker pa smo tudi sami skeptični, da se bodo predlagani oddelki odprli pravočasno, smo kot kratkoročno rešitev predlagali, da se pripravi rebalans proračuna in zagotovi dodatna finančna sredstva za izplačilo mesečne subvencije staršem otrok, ki niso dobili svojega prostora v vrtcu, v višini 150 EUR. Vsem svetnikom, ki so podprli naš predlog sklepa o dodelitvi subvencije, se zahvaljujemo za podporo, saj smo po naši oceni tako sprejeli edino kratkoročno rešitev, ki bo zagotavljala enakopravno in nedi-skriminatorno obravnavo vseh otrok.
Strinjamo se s trditvijo, da je popolnoma vseeno, ali starši niso vpisali otroke v vrtec ali pa otrok ni bil sprejet, subvencijo v višini 150 EUR bi morali dobiti vsi, ki ne hodijo v vrtec. Obremenitev za proračun je približno enaka, če ne še manjša kot graditev novega vrtca. Izhajati moramo iz dejstva, da so vsi otroci pred zakonom enaki. Občina in država prispevata za vsakega otroka približno 20% prispevka, tisti, ki so v varstvu kje drugje, pa ne dobijo nič.
Svetniki Samostojne svetniške skupine podpiramo prizadevanja civilne iniciative staršev zavrnjenih otrok in močno upamo, da obljubljeni oddelki odprejo svoja vrata pravočasno, starši zavrnjenih otrok pa prejmejo mesečno subvencijo 150 EUR.
Samostojna svetniška skupina Robin MAJNIK
0,0600
POGLEDI - ZANIMIVOST
25. marec 2010
OBČNI ZBOR NOVE SLOVENIJE KAMNIK
V petek, 5. marca, je v galeriji Veronika potekal 8. redni občni zbor Nove Slovenije Kamnik. Zbralo se je okrog 50 članic in članov Nove Slovenije iz občine Kamnik. Pregledali so aktivnosti stranke in njene svetniške skupine v letu 2009, največ pozornosti pa so namenili aktualni občinski problematiki in pripravam na jesenske lokalne volitve. Z državnega nivoja se je občnega zbora udeležil glavni tajnik NSi Robert Ilc, ki je povedal, da je NSi Kamnik, tako po delavnosti, kot uspešnosti vzor ostalim občinskih odborom stranke po Sloveniji.
Po izvolitvi delovnega predsedstva zbora, ki so ga sestavljali Ivanka Učakar, Matej Slapar in Primož Zupan, so se zbrani z minuto molka poklonili dvema preminulima članoma Nove Slovenije iz občine Kamnik: skladatelju Viktorju Mihelčiču in vsestranski Cilki Plevel. Zatem je zbrane člane nagovoril glavni tajnik Robert Ilc, ki je povedal, da se NSi vseskozi odziva na aktualne družbene in politične dogodke, pri čemer zastopa jasna stališča. Tako je bilo na primer pri obravnavi zakonskega predloga novega družinskega zakonika, kjer je stališče NSi, da večino sprememb podpira, nasprotuje pa posvojitvi otrok s strani istospolnih partnerjev. Zadnji projekt, v katerega se stranka vključuje in ga aktivno soustvarja, je Zbor za vrednote, ki je po Ilčevih besedah v tem trenut-
ku, ko je Slovenija padla v hudo gospodarsko, zlasti pa moralno krizo, izredno pomemben. Glavni tajnik NSi je omenil še lanske evropske volitve, kjer so volivci po njegovem mnenju spet pokazali zaupanje v NSi, kar »nas opogumlja za delo vnaprej«, in pri tem navedel besede Ljudmile Novak, da je NSi po evropskih volitvah »ie shodila, kmalu pa bo začela še teči.«.
Matej Tonin, predsednik kamniške NSi in vodja njene svetniške skupine, je v svojem poročilu predstavil aktualno situacijo v občini Kamnik in izpostavil prizadevanja in predloge NSi na področju reševanja problematike vrtcev, šol in Velike planine. Tonin je v svojem poročilu člane seznanil tudi s postopkom evidentiranja kandidatur za župana. Kot je povedal, je stranka evidentirala štiri kandidate, od katerih sta dva kandidata podala pristanek k evidentiranju. V tem trenutku potekajo intenzivni pogovori med opozicijskimi političnimi strankami, cilj pogovorov pa je skupen županski kandidat. »Dogovor med opozicijskimi strankami je zagotovilo za drugi krog županskih volitev«, je prepričan Tonin, ki je izrazil upanje, da bi v opoziciji vendarle prišlo do dogovora o skupnem nastopu na županskih volitvah.
Primož Zupan, tajnik NSi Kamnik
Ogljicni odtis ali kako spremljati in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov
Center za razvoj Litija je v
sklopu mednarodnega projekta CO2 NeuTralp skupaj z nevladno organizacijo za trajnostni razvoj Umanotera v marcu predstavil v Kamniku eno izmed svojih pilotnih aktivnosti.
Projekt »Ogljicni odtis« je prostovoljni periodični izračun emisij, izražen v tonah CO2 na leto, s katerim ugotavljamo skupno količino CO2 in drugih toplo-grednih plinov (CO2, metan, N2O, fluoro-ogljiki), za katere smo odgovorni posamezniki ali organizacije. Izračun ogljičnega odtisa se pripravi na osnovi kvalitativnih in kvantitativnih vprašalnikov za različna področja: električna in elektronska oprema, ogrevanje, prezračevanje in
hlajenje prostorov, nabava in storitve, transport (službeni prevozi in prevozi zaposlenih na delo) ter svetila.
Izredno visoka koncentracija toplogrednih plinov, ki okoli Zemlje tvorijo ovoj, je razlog za hitro in nevarno segrevanje ozračja, posledice globalnega segrevanja pa so danes vidne po vsem svetu.
Podatki, ki jih pridobimo z ogljičnim odtisom, pripomorejo k lažjemu upravljanju z izpusti CO2. Na podlagi teh lahko določimo najpomembnejše vire izpustov, spremljamo izpuste in
nacrtujemo ukrepe za zmanjšanje le-teh. Računanje odtisa nima dosti smisla, če temu ne sledi zavezanost in delovanje
TERME
SNOVIK

tkosvct tc-rmdnih užitkov
Pomlad v Termah Snovik
Paket Moja družina
•	4-urno kopanje v cermalnih bazenih
•	kosilo in plastenko votle Snovik
•	telovadbo v vodi ter animacijo m otroke po pm^amti
•	ccnc paketov že od 24,00 EUR za dve nsebi Ponudba velja od ponedeljka do sobote do 31,"i. 20H),
POMLADANSKI PAKET (30-minutna energetska masaža in pedikúra) za samo 44,00 EUR
15 % popust pri nakupu prenosljive vstopnice za občane Kamnika, Komende in Mengša
organizacije za zmanjševanje emisij in izboljšanje učinkovitosti. Izračun ogljičnega odtisa je lahko koristen pripomoček za vzpostavljanje celovitega sistema okoljskega upravljanja organizacije. Ogljični odtis kaže tudi na okoljsko odgovornost organizacije/posameznika, na zavedanje da problem z izpusti CO2 obstaja. V prihodnjih mesecih bo za Občino Kamnik izračunan ogljični odtis, kateremu bodo sledili ukrepi za zmanjševanje izpustov. Ponavadi ukrepi, ki jih izvedemo v praksi, pomenijo tudi zmanjšanje stroškov organizacije/posameznika in bolj kakovostno delo.
V tujini z ogljičnim odtisom svoje izdelke opremljajo tudi nekatere trgovske verige in s tem svojim potrošnikom ponujajo možnost izbire izdelkov tudi na podlagi njihovega vpliva na okolje.
Kako si izra-cunamo ogljicni odtis?
Svoj izračun CO2 odtisa lahko naredi tudi vsak posameznik in s tem ugotovi kakšni so njegovi letni izpusti. Vsak Slovenec letno
Informacije in rezervacije: Tel.:+386(1)63 41 100 E-mail: info^terme-înovik-si w ww.la rma-snovik.tî
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo od 26. 3. 2010 dalje na spletni strani www.kamnik.si
objavljen
javni razpis za sofinanciranje prireditev in projektov v Občini Kamnik v letu 2010.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Vi sprašujete, župan odgovarja
O podjetniškem inkubatorju
R. K. iz Kamnik sprašuje: »Na vaši spletni strani sem prebral, da se 31. marca v Kamniku uradno odpira podjetniški inkubator. Zanima me, kaj je podjetniški inkubator in komu je namenjen?«
Podjetniški inkubatorje namenjen delujočim malim in srednje velikim podjetjem, podjetjem, ki so v začetnem obdobju rasti (do 3 let), podjetjem z inovativnim projektom ter uspešnim podjetnikom, inovatorjem, samostojnim podjetnikom in obrtnikom s podjetniško idejo. Omogoča različne storitve, kot so telekomunikacijska infrastruktura in storitve, čiščenje, pravno svetovanje, računovodske storitve, finančne informacije in administrativne storitve po nižjih cenah. Hkrati je naloga inkubatorja, da išče možnosti ter načine za pridobivanje nepovratnih sredstev, pridobivanje potencialnih partnerjev ter konkurenčne prednosti, usmerjene v nadaljnje poslovanje mladih podjetij. Univerzitetni inkubator pa je v prvi vrsti namenjen akademsko - raziskovalni sferi na fakultetah Univerze v Mariboru ter njihovim študentom.
V	novembru 2009je v Kamniku potekala javna tribuna na temo predstavitve podjetniškega inkubatorja. To je bil prvi korak na poti, da Kamnik pridobi podjetniški inkubator, katerega cilj je vzpodbujati razvoj in ustanavljanje novih podjetij ter pomagati potencialnim podjetnikom realizirati inovativne poslovne ideje v uspešna podjetja.
Občina Kamnik se je tako lani odločila, da skupaj z zasebno iniciativo ter že uveljavljenim Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Savinjske regije - Mrežni spin-off inkubator univerze v Mariboru (v nadaljevanju: MPI Celje) preuči možnost odprtja poslovne enote v Kamniku. V novembru smo v sodelovanju z MPI Celje objavili javni poziv »Borza idej Občine Kamnik 2009«, katerega cilj je bil zbiranje in ocenjevanje podjetniških idej posameznikov, samostojnih podjetnikov in podjetij v občini Kamnik. Na razpis se je odzvalo 18 posameznikov in podjetij s projekti, katere bo novoustanovljena poslovna enota MPI Celje v Kamniku, ki svoja vrata uradno odpira 31. marca 2010, preučila ter jim pomagala razviti njihovo poslovno idejo.
V	poslovni enoti Kamnik se bo v povezavi z MPI Celje ustanovila visoko strokovna skupina, ki bo pokrivala različna področja inovacij ter podjetniških idej. Ta skupina strokovnjakov bo ocenjevala strokovnost projekta, možnost za poslovni uspeh, primernost za kamniško območje ter možno število bodočih zaposlitev na območju naše občine. Če se projektprebije skozi sito zahtev, se takemu projektu omogoči pravna zaščita ideje oziroma projekta - patent. Občina je že zagotovila sredstva v proračunu v letu 2010 za kritje stroškov začetnega patentiranja, ki se bodo razdelila na podlagi pravilnika in javnega razpisa. Po načelu daš - dam pa bi se ob nakazilu potrebnih sredstev za patent podpisala pogodba, ki bi obvezala podjetnika - inovatorja, da bo svoje podjetje razvijal na kamniškem območju. V tem letu je Občina zagotovila tudi za sredstva za zaposlitev vodje poslovne enote v Kamniku ter za tekoče stroške obratovanja.
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
v povprečju izpusti 10 ton CO2. Meja, pri kateri bi bil izpust vzdržen za planet, pa znaša približno 2 toni. Posamezniki si lahko izračunajo svoj ogljični odtis na spletni strani www.umanotera.org ter ugotovijo, kako lahko zmanjšajo svoj vpliv na okolje. Večino izpustov na ravni posameznikov in tudi organizacij predstavljajo prevozi, kar do 2/3 vseh.
Po besedah podžupana Braneta Golubovica so na Občini zainteresirani za izdelavo ogljič-nega odtisa, v izdelavi je energetski koncept občine, izdelali pa so tudi energetski pregled občinske stavbe, ki je bil opravljen v zimskih mesecih, ko so temperature nizke. Golubovic ob tem dodaja: »Za izdelavo energetskega pregleda občinske stavbe smo se odločili, da naredimo vzorčni primer, ki se bo v naslednjih letih prenesel na vse javne stavbe v občini. Obstajajo pa tudi velike možnosti pridobitve kohezijskih sredstev, saj so bile nakazane možnosti učinkovite rabe energije (zmanjšanje stroškov ogrevanja, porabe električne energije, zemeljskega plina in vode). Poleg tega smo naredili tudi analizo stroškov in koristi, v kateri je predstavljena tudi doba vračanja vloženih sredstev v energetsko prenovo.«
OBČINA KAMNIK Odnosi z javnostjo
Drugi del poročila z 31. seje OS Občine Kamnik
Na Duplici bo manj smrdelo
O sprejetih sklepih s področja predšolske vzgoje z 31. redne seje občinskega sveta Občine Kamnik 10. marca smo že pisali v prejšnji številki Kamniškega Občana. Zato tokrat o sprejetih sklepih Kviaz-a o volitvah in imenovanjih ter o sprejetju Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) B 23 Jata v prvi obravnavi. Sprejet je bil Pravilnik o sofinanciranju domoljubnih društev v občini, predlog Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Kamnik za leto 2010 ter Predlog sklepa o opustitvi javnega dobra. Ostale točke dnevnega reda pa so svetniki prestavili v obravnavo in odločanje na včerajšnjo sejo OS, o kateri prav tako poročamo v tej številki časopisa.
Volitve in imenovanja
Občinski svet je dal pozitivno mnenje g. Borisu Jemcu, kandidatu za ravnatelja Osnovne šole Stranje, in ga s tem potrdil za ravnatelja te šole. V Svet zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik je kot predstavnike Občine Kamnik imenoval: Braneta Goluboviča, Mateja Slaparja in Matjaža Juga.
Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu B 23 Jata
Po predstavitvi projekta s strani izdelovalca OPPN B 23 Jata Janeza Kuzmana, u.d.i. a., predstavnika družbe Genius loci, d.o.o., so svetnice in svetniki kljub maratonsko raztegnjeni seji pripeljali to točko dnevnega reda do smiselnega konca in sprejeli zazidalni načrt B 23 Jata v prvi obravnavi.
Ureditveno območje OPPN je namenjeno oblikovanju objektov in ureditev za proizvodno - skladiščne dejavnosti ob Korenovi cesti na Duplici. Območje je razdeljeno na dve funkcionalni enoti; F1 bo namenjena za ureditev objektov za potrebe reje živali, kmetijske proizvodnje in distribucije, F2 pa bo namenjena izgradnji logističnega centra s spremljajočimi objekti. Logistični center predvideva na začetku zaposlitev za približno 60 oseb, v nadaljevanju pa do 110 oseb, medtem, ko Jata ohranja število delovnih mest (40). Na celotnem zemljišču je predvidena tudi ureditev prometnih in zelenih površin ter komunalna ureditev.
Svetnik Ivo Stražar (NSi) ocenjuje, da je omenjeni OPPN velik korak naprej, saj bo okoliške prebivalce rešil hudega smradu. V razmislek je predlagal širitev te cone proti bližnji železniški progi in proti Podgorju.
Na glasovanju je bil OPPN B 23 Jata sprejet z 20 glasovi za in 2 proti.
Literarni natečaj ob občinskem prazniku
Kamniška Veronika: včeraj, danes, jutri
Leto 2009, ki je za nami, sta zaznamovali dve pomembni obletnici. Praznovali smo 780-letnico mesta Kamnik in 60-letnico Matične knjižnice Kamnik. Kamnik je mesto preteklosti z bogato zgodovino, mesto sedanjosti, ki ga sooblikujemo tudi mi tukaj in zdaj ter mesto prihodnosti, ki ga čakajo novi izzivi in priložnosti. Je mesto, v katerem lahko mladi iz kulturnih korenin črpajo bogastvo za svojo življenjsko pot, in je mesto številnih zgodb. Zgodbe, zapisane v času, nas učijo o življenju in nam ponujajo zrcalo, v katerem lažje prepoznamo svoje napake ter se trudimo za prihodnost prijaznih in srečnih ljudi.
Matična knjižnica Kamnik tako vabi vse osnovnošolce, srednješolce in študente, da se pridružijo zgodbi, ki smo jo začrtali. Ob občinskem prazniku razpisujemo literarni natečaj z naslovom Kamniška Veronika: včeraj, danes, jutri.
Na natečaju lahko sodelujejo mladi treh starostnih kategorij (osnovnošolci, srednješolci in študentje) s svojo kratko zgodbo. Natečaj traja do 3. 5. 2010, prispevke sprejemamo na poseben elektronski naslov (natecaj.mkk@gmail. com). Vse izdelke bo pregledala strokovna komisija in na posebni slovesnosti konec meseca maja nagradila najboljše. Izbrani izdelki bodo objavljeni tudi v posebnem zborniku in na spletnih straneh www.kamniskaveronika.net.
Skupaj lahko pokažemo svetu, da je bogastvo besede večji zaklad kot Veronikine kadi z zlatniki.
Za Matično knjižnico Kamnik Monika Jeglič
12
25. marec 2010
MED MLAD
Kamniški QbÍIKN
KVIZ O RUDOLFU MAISTRU POSTAL TRADICIONALEN
V šolskem letu 2009/10 na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik praznujemo 60 let od ustanovitve Gimnazije in 30 let ekonomskega izobraževanja v Kamniku. Ker šolski center nosi ime po rojaku pesniku, slikarju, bibliofilu in generalu Rudolfu Maistru, smo se v prazničnem letu odločili pripraviti kviz o poznavanju življenja tega velikega Slovenca. Kviz se nam je zdel primerna oblika, da dijaki poglobijo znanje o kamniškem rojaku in na tekmovalni način pokažejo svoje znanje.
Oblikovali smo organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Mar-
jeta Kralj, Ožbej Vresnik in Bernarda Trstenjak. Pripravili smo program, vprašanja in pravila tekmovanja. K sodelovanju so bile povabljene šole iz nekaterih slovenskih krajev, kjer je Rudolf Maister bival: Kamnik, Kranj, Ljubljana in Maribor.
Na kvizu so sodelovale ekipe treh dijakov Gimnazije Kranj (Blaž Blažič, Jaka Kregar, Rok Rožič), ki so se pripravljali pod vodstvom mentorja prof. Gašperja Markiča, Srednje upravno administrativne šole Ljubljana (Marija Andonova, Marina Dejanovic, Tjaša Grum), ki jih je pripravljala prof. Stanka Golob,
Prve gimnazije Maribor (Mateo Hočurščak, Petja Labovic, Irena Mesarič) pod mentorstvom prof. Borisa Hajdinjaka, III. gimnazije Maribor (Nina Dajčman, Nika Krampl in Slavica Zafošnik) pod mentorstvom prof. Tineta Strmška in Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik (Tina Pirc Faflek, Lara Sadar in Jernej Bezjak), nad katerimi je skrbno bedela prof. Tinkara Grilc. Poglobili so se v literaturo o Maistrovem življenju, delu in njegovih zaslugah.
Tekmovalce je pred začetkom kviza nagovorila ravnateljica mag. Tatjana Novak in jim zaželela
uspešno tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Med odmorom je tekmovalce in prisotne nagovoril g. Niko Sadni-kar. Navzoče je posebej pritegnil s svojo pripovedjo o njegovem srečanju z Rudolfom Maistrom in mladim položil na srce, da je domoljubje potrebno gojiti, saj bo le tako slovenski narod še naprej živel.
Na Kvizu o Rudolfu Maistru je prepričljivo zmagala ekipa Gimnazije Kranj. Dogovorili smo se, da bo kviz postal tradicionalen. Vsako leto naj bi ga organizirala zmagovalna šola, tako bodo v prihodnjem letu kviz organizirali na Gimnaziji Kranj. Vsi udeleženci smo se strinjali, da nas je kviz povezal tudi zato, ker je bilo tekmovanje izvedeno prijetno in korektno.
Marjeta Kralj, prof.
Državno tekmovanje v skokih z male prožne ponjave
ITl^^^^^^Uji^; ^ Šolskega centra Rudolfa Maistra.
Vse nastopajoče Kamničane trenira Tamara Bračič, ki že približno 15 let navdušuje mlade za to, da del svojega prostega časa posvetijo temu športu. Ekipa OŠ Frana Albrehta v sestavi Tim Ver-bole Zavasnik, Gašper Vrhovnik, Luka Strajn, Jan Pibernik, Domen Leskovec, Klemen Bergant in Jernej Leskovec je osvojila odlično 2. mesto. Med posamezniki si je 2. mesto priskakal Tim Verbole Za-vasnik. Med gimnazijci sta prvo in drugo mesto pripadli Kamniča-noma Petru Kurbusu in Andražu Koritniku, 6. mesto med gimnazijkami je osvojila Ines Vidmar.
Ekipa OS Frana Albrehta v sestavi Tim Verbole Zavasnik, Gašper Vrhovnik, Luka Strajn, Jan Pibernik, Domen Leskovec, Klemen Bergant in Jernej Leskovec je osvojila odlično 2. mesto. Na sliki s trenerko Tamaro Bračič.
V športni dvorani osnovne šole Frana Albrehta Kamnik se je 11. februarja odvil pomemben športni dogodek - državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave za osnovne in srednje šole. Tekmovalo je 347 tekmovalcev - 45 ekip iz 27 šol, 33 šol pa so na tekmovanju zastopali posamezniki. Osnovnošolci so se na državno tekmovanje uvrstili preko predtekmovanj po vsej Sloveniji, srednješolci pa so se nanj uvrstili neposredno.
Priprave so se začele zgodaj zjutraj. Učenci so skupaj z učitelji pripravili orodje in sceno. Ekipe so na prizorišče začele prihajati že kako uro pred tekmovanjem. Po ogrevanju so se na kratkem organizacijskem sestanku zbrali trenerji, mentorji in spremljevalci. Slovesnemu mimohodu ekip in posameznikov ter himni, ki jo je zapela učenka Katarina, je sledil uvodni program, ki so ga z mentoricama Tamaro in Jano pripravili sedanji in nekdanji učenci osnovne šole Frana Albrehta. Po krajšem nagovoru, v katerem je tekmovalcem zaželel veliko sre-
če in jih pozdravil tudi v imenu župana Toneta Smolnikarja in podžupana Braneta Goluboviča, je ravnatelj šole gostiteljice Rafko Lah tekmovanje tudi uradno odprl.
Gledalci na tribunah smo imeli kaj videti. Tekmovalci so pokazali, da so na treningih dobro in pridno delali. Videli smo množico raznolikih in visokih skokov. Sodniki so podelili kar pet desetic; trem dijakinjam za obvezni skok in dvema starejšima učencema za sklonjeno salto z obratom za 180 stopinj.
Da je tekmovanje teklo brez zastojev in nepotrebnega čakanja, je skrbela ekipa učenk z učiteljico Jano, za vzdušje je z izborom dobre glasbe skrbel DJ Rožle, za zdravstveno varnost pa študent medicine Nejc Gantar. Tekmovalci so se v preddverju lahko okrepčali s čajem, klovna pa sta delila krofe.
Kamniški tekmovalci iz OŠ Frana Albrehta so nastopili v kategoriji starejših učencev, pridružili so se jim tudi trije gimnazijci iz
Odličja je podeljeval vrhunski športnik Rok Benkovič - skakalec na smučeh, nekoč tudi učenec šole gostiteljice in član ekipe v skokih z male prožne ponjave.
Danica Mati Djuraki
IZ KOTLOVNICE
Sedaj, ko smo tudi koledarsko stopili v pomlad, bomo lahko pričeli uživati v pisanih dnevih, ki so pred nami. Tudi v mladinskem centru Kotlovnica se v teh dneh obeta pravi kolaž raznobarvnih aktivnosti.
Ekipi mladinskega centra se je pridružil se drugi prostovoljec - poleg Au-stre iz Latvije gostimo tudi Cema, turškega prostovoljca. Cem se bo ukvarjal predvsem z multimedijo - fotografija, snemanje in montaža bodo zapolnjevali njegove dni, sebe, svoj projekt in turško kulturo pa bo predstavil v Kotlovnici na turškem večeru 9. aprila, kamor ste toplo vabljeni. Dogodivščine prostovoljke Austre že lahko spremljate na spletu na strani http://austra.evs. kotlovnica.si/, Cemov spletni dnevnik pa bo luč sveta ugledal prav kmalu. Medkulturne vezi se tudi letos v Kotlovnici tkejo s podporo programa Evropske komisije Mladi v akciji.
Še nekaj dobrih novic nam je natrosil prihod pomladi - kotlovniška impro skupina Blage veze, ki se v gledališki improvizaciji kali pod vodstvom mentorja Gorana Završnika, je preteklo soboto v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna že drugič zmagala in se uvrstila v četrtfinale Improgojnice.
Že v petek, 26. marca, pa bodo podzemlje Doma kulture zavzeli break dance plesalci iz Slovenije in tujine, ki se bodo med seboj pomerili ob spremljavi DJ-jev. Poleg drugih zanimivih dogodkov, o katerih več izveste na www.kotlovnica.si (namig - obeta se vikend, zapolnjen z metal in dru-m'n'bass ritmi), se v prostorih mladinskega centra odvija tudi brezplačna učna pomoč za osnovnošolce. Vsak četrtek do konca leta se nam od 17. ure dalje pridružijo prostovoljke društva Varius in v okviru projekta »Učimo se skupaj« pomagajo osnovnošolcem s težavami pri učenju.
Želim vam čim lepšo pomlad in upam, da se kaj vidimo v Kotlovnici - kjer se žge!
Tjaša PetroËnik, MC Kotlovnica
TENIŠKI KLUB KAMNIK
Jan Rode tretji na odprtem prvenstvu Ljubljane
še ne desetletni član teniškega kluba Kamnik Jan Rode se je udeležil odprtega prvenstva Ljubljane za dečke in deklice od 8 do 10 let, ki sta ga organizirala Teniška zveza Slovenije in Zsport klub Ljubljana. V štirih različnih starostnih kategorijah je na tekmovanju nastopilo blizu 300 igralcev iz vse Slovenije. Jan, ki je nastopil v kategoriji do 10 let, je zaigral odlično, izgubil šele v polfinalu in s tem osvojil končno tretje mesto. Jan bi prav gotovo lahko segel še stopnico višje, a ga je četrtfinalni dvoboj proti Velenjčanu Marku Kovačeviču tako izčrpal (tekma se je po uri in pol napetega boja končala z rezultatom 7:6 za Jana), da v polfinalu proti Tinu Krstuloviču, ki je tudi član velenjskega teniškega kluba, ni imel realnih možnosti za zmago, saj je moral ponovno na igrišče le trideset minut po končani četrtfinalni tekmi. Jan se je kljub utrujenosti boril po svojih najboljših močeh, a na koncu nasprotniku le moral priznati premoč z rezultatom 6:3. »Z osvojitvijo tretjega mesta sem zelo zadovoljen, saj na tako pomembnih tekmovanjih še nikoli nisem bil tako visoko uvrščen. Upam, da bom v naslednjih letih obdržal mesto med najboljšimi slovenskimi igralci mojega letnika in se še bolj približal najboljšim igralcem v kategoriji do 12 let,« je po tekmovanju povedal mladi igralec iz Podgorja pri Kamniku.
V prejšnjem tednu je nastopila tudi Larisa Breznik, ki je prvič zaigrala v konkurenci deklic do 14 let, a na odprtem prvenstvu v teniškem centru Ljubljana izgubila že v kvalifikacijah. V finalnem dvoboju kvalifikacij je Larisa proti Mariborčanki Nini Krivec povedla s 5:2, a kot da bi se ustrašila zmage na koncu nerazumljivo popustila in izgubila z 9:5. Podoben preobrat v igri se je Larisi zgodil tudi v finalu kvalifikacij državnega prvenstva do 12 let na Otočcu in še na nekaterih drugih tekmovanjih, tako da bo moral trenerski štab očitno malo več narediti na psihološkem delu treninga. Na odprtem prvenstvu Ljubljane je v konkurenci fantov zaigral tudi Žan Žmavc, ki je uspešno prestal kvalifikacije, nato pa s 6:2 6:4 izgubil proti šestemu nosilcu Žigi Gašperšiču iz Radovljice in to v prvem krogu glavnega turnirja. V članski konkurenci je na mednarodnem tekmovanju v Poreču (tekmovanje ima nagradni sklad 10.000 ameriških dolarjev) zaigral Klemen Kovačič, a že v prvem kolu kvalifikacij s 6:3 6:3 izgubil proti Italijanu Mazzoliju; očitno je bilo, da se Klemen ni dovolj hitro spoprijateljil s podlago in razmerami, ki vladajo v tem času na prostem - turnir v Poreču je namreč prvi turnir v novi sezoni, ki se igra na prostem in to na peščenih igriščih, skoraj vsi Slovenci pa pozimi trenirajo na pokritih igriščih s trdo podlago. Klemen bo novo priložnost za uspeh na mednarodni sceni iskal že v naslednjih dveh tednih, ko bosta v Rovinju in Vrsarju na sporedu še dva mednarodna turnirja.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV			
PROTI STEKLINI ZA LETO 2010			
PONEDELJEK, 12. 4. 2010			
	8. uri	MOTNIK, Dri Flegariu	
	9. uri	SPITALIC. Dri trgovini	
	10. uri	ZGORNJI TUHINJ. pri Kavsariu	
	11. uri	LAZE. Dri Došti	
	12. uri	SMARTNO. Dri Hvaletu	
	13. uri	PSAJNOVICA. Dri Pestotniku	
	13.30	VELIKI RAKITOVEC. Dri Zibertu	
TOREK, 13. 4. 2010			
	8. uri	SOTESKA. Dri Zlati kaDlii	
	9. uri	SELA. Dri SDruku	
	9.30	SREDNJA VAS. Dri Ustanku	
	11.15	VASENO. Dri Berlec	
	12. uri	VELIKA LASNA. Dri Zalazniku	
	12.30	VRANJA PEC. Dri šoli	
	13. uri	SPODNJE PALOVCE. Dri Kladniku	
	13.30	ZGORNJE PALOVCE. Dri Remsu	
SREDA, 14. 4. 2010			
	8. uri	SMARCA. Dri Jeranu	
	9. uri	VOLCJI POTOK. Dri zbiralnici mleka	
	10. uri	TUNJICE. Dri Jamovcu	
	11.30	GODIC. Dri Hribariu	
	13. uri	NEVLJE. Dri Novaku	
ČETRTEK, 15. 4. 2010			
	8. uri	KRIZ. Dri Cubru	
	9. uri	KOMENDA. Dri KK Komenda	
	11. uri	MOSTE. Dri zbiralnici mleka	
	12.30	PODGORJE. Dri Rožmanu	
PETEK, 16. 4. 2010			
	8. uri	SPODNJE STRANJE. Dri Hromcu	
	8.30	ZAGORICA. Dri Kocariu (nova hiša)	
	9.45	CRNA. Dri tovarni	
	10.30	PODSTUDENEC. Dri avtobusni Dostaii	
	10.45	KRIVCEVO. Dri Jurcku	
	12. uri	GOZD. Dri Mlakariu	
	13. uri	CERNIVEC. Dri Meiašu	
	13.30	PODLOM. Dri Romšaku	
SOBOTA, 17. 4. 2010			
1 7. - 11. ure 1		KAMNIK. Veterina Kamnik. Perovo 20 1	
SREDA, 21. 4. 2010			
	8. uri	MOTNIK. Dri Flegariu	
	9. uri	LAZE. Dri Došti	
	9.30	SREDNJA VAS. Dri Ustanku	
	10.30	KOMENDA. Dri KK Komenda	
	11.30	SMARCA. Dri Jeranu	
	12. uri	ZAGORICA. Dri Kocariu (nova hiša)	
	7. - 18. ure	KAMNIK. Veterina Kamnik. Perovo 20	
Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan v ambulanti za male živali Veterine Kamnik, Perovo 20, med 7. in 18. uro. Steklina je smrtno nevarna bolezen živali in ljudi, ki se prenaša z ugrizom bolne živali. Največjo nevarnost za prenos stekline na domače živali in človeka predstavljajo lisice in necepljeni psi. Vsak ugriz živali moramo zato obravnavati kot sum na steklino. Ker se letos steklino zopet v večjem številu pojavlja pri lisicah in tudi pri necepljenih psih, je potrebno preprečevanju in zatiranju te smrtonosne bolezni posvetiti veliko pozornost. V Sloveniji je cepljenje proti steklini obvezno za vse pse enkrat letno takoj, ko dopolnijo starost 3. mesecev. Ob tem se psa tudi mikročipira, razglisti in izda potni list. Lastniki psov morajo OBVEZNO s seboj prinesti KNJIŽICO OZ. POTNI LIST PSA.			
	NOVO! OBVEZNO morajo lastniki psov s seboj prinesti OSEBNI DOKUMENT LASTNIKA PSA (osebna izkaznica, potni list).		
Cena cepljenja proti steklini znaša 34,89 €. JL ^WETERINA			
Kamniški ObČAN
SPORT
25. marec 2010
13
ODBOJKARICE PRVE, ODBOJKARJI PETI
Kamniške odbojkarice so drugi del tekmovanja zaključile z dvema porazoma proti Novi KBM, a vseeno osvojile prvo mesto v modri skupini, ki prinaša boljše izhodišče v morebitnem igranju v finalu letošnjega prvenstva. Moški so v zadnjem kolu doma skoraj presenetili Salonit in po zaslugi osvojene točke na koncu zasedli peto mesto v modri skupini.
Odbojkarice Calcit Volley-balla so sicer v modri skupini zabeležile kar šest zanesljivih zmag, zadnjo proti vedno boljši Novi Gorici. V zadnjem tednu so igrale dve tekmi z Novo KBM Branik. Gre za prestavljeno tekmo petega kroga, ki bi se morala igrati že sredi februarja, a so Kamničan-
ke pristale na kasnejše igranje, kljub temu, da so poznale težave Maribora (poškodba Kočarjeve), zato bi si zaslužile nagrado za fair play in pa redno tekmo desetega kroga. Mariborčanke so v obdobju, ko so igrale brez Kočarjeve, izgubile dve tekmi tako, da so morale Kamničanke v zadnjih dveh
tekmah osvojiti le eno točko. V Mariboru jim med tednom to ni uspelo, saj so bile domače občutno boljše. Jim pa je to uspelo na domači tekmi, kjer so več kot dva seta in pol nadzorovale potek tekme in si že po dveh setih zagotovile prvo mesto. V tretjem setu jim je ob koncu zmanjkalo tudi nekaj sreče in so ga izgubile z 29:27. Mariborčanke so bile v četrtem in petem setu boljše in tako dosegle pirovo zmago s 3:2. Kamničanke bodo v četrtfinalu, ki se začne v soboto, najprej v gosteh igrale proti Jesenicam, v sredo, 31. marca, ob 19.45 uri pa še povratno tekmo doma.
Kamničani so v zadnjem času prikazali nekaj odličnih iger. Tako doma proti Galexu, kot v zadnjem kolu proti Salonitu, žal pa so v predzadnjem kolu izgubili v gosteh pri Triglavu. Tako so morali v zadnji tekmi doma osvojiti vsaj točko in upati na ugoden razplet tekme v Novi Gorici med Prvačino in Triglavom, da bi lahko upali na peto mesto pred razigravanjem. Kamničani so tekmo proti Salonitu začeli odlično in bili popolnoma enakovreden tekmec interligaški ekipi, v sami končnici pa imeli precej smole in set izgubili na 26. Še bolje so zaigrali v drugem in tretjem setu, ki so ju dobili in povedli z 2^1, in s tem osvojili želeno točko. Želja je
bila celo po zmagi, a so se gostje zbrali in tekmo na koncu dobili s 3:2. Kamničani so zaradi poraza Triglava v Novi Gorici osvojili peto mesto in se bodo v četrtfi-nalu pomerili z ekipo Marchiol iz Prvačine. Ker so Kamničani to sezono že premagali Primorce in so kamniške predstave vse boljše, bo obračun prav gotovo zelo zanimiv. Prva tekma se bo igrala v soboto, 27. marca, ob 20. uri v OŠ Stranje, saj je kamniška dvorana zaradi Županovega plesa zasedena, povratna tekma pa bo v sredo v Novi Gorici.
Tretjeligaši pa so po seriji treh zaporednih zmag v zadnjem kolu izgubili proti Brezovici in so trenutno na sedmem mestu. Odlično pa kaže starejšim dečkom, ki so zabeležili v petem krogu še dve zmagi in so trenutno drugi. Na lestvici pa so se z dvema zmagama v zadnjem krogu povzpele tudi igralke prve ekipe starejših deklic. Kadeti se bodo še kako borili za drugo mesto v A ligi, medtem ko so, kot kaže, kadetinje obsojene na zadnje mesto v A ligi.
Uspešni pa so bili tudi mali in mini odbojkarji, medtem ko so se male in mini odboj-karice že uvrstile med 12 najboljših ekip v Sloveniji.
Cico1.
Dvoransko lokostrelsko državno prvenstvo slovenskih osnovnih in srednjih šol v Kamniku
Državno prvenstvo, ki je 4. marca potekalo v športni dvorani OŠ Frana Albrehta, je po težavnosti organizacije in udeležbi najtežja in najbolj obiskana tekma v sezoni. Za Lokostrelski klub Kamnik je bila organizacija tekme pravi izziv. Gledalci in spremljevalci so imeli kaj videti. Na tekmo sta se prijavila 302 tekmovalca iz kar 108 slovenskih osnovnih in srednjih šol. Velika udeležba je odraz dela z mladimi tako v klubih kot tudi v šolskih krožkih in je hkrati pokazatelj, da je ta šport vse bolj priljubljen v slovenskem in kamniškem prostoru. K odlični organizaciji tekme je pripomogla pomoč starejših članov LK Kamnik in staršev. Klub je bil ob zaključku tekmovanja deležen številnih pohval posameznikov, klubov, šol, kot tudi sodnikov.
Kamniški lokostrelci, ki so tokrat zastopali svoje šole in ne klube, so dosegli zelo dobre rezultate, nekateri tudi osebne rekorde. Učenke in učenci od 1. - 3. razreda so streljali na razdaljo 10 m, ostali pa na razdaljo 18 metrov in sicer 10 x 3 puščice, kar pomeni, da je maksimalen možen rezultat 300 krogov.
Kamniške lokostrelke in lokostrelci so dosegli naslednje rezultate: Učenci 4. - 6. razred, ukrivljeni lok (kategorizirani):
2.	mesto: Adrian Križman, OŠ Stranje, 255 krogov
4.	mesto: Jan Vrhovnik, OŠ_ Stranje, 240 krogov
5.	mesto. Žiga Ravnikar, OŠ Preserje pri Radomljah, 230 krogov Učenci 4. - 6. razred, sestavljeni lok (kategorizirani):
3.	mesto: Jakob Jaka Pestotnik, OŠ Janka Kersnika, Dob, 91 krogov Učenke 7. - 9. razred, ukrivljeni lok ( kategorizirani):
2. mesto: Barbara Štefula, OŠ Toma Brejca, 258 krogov Učenci 7. - 9. razred, ukrivljeni lok (kategorizirani):
2.	mesto: Gašper Štrajhar, OŠ Frana Albrehta, 280 krogov 11. mesto: Luka Gjurin, OŠ Toma Brejca, 266 krogov
17.	mesto: Andrej Majdič, OŠ Stranje, 262 krogov
18.	mesto: Luka Rebula, OŠ_ Domžale, 260 krogov
20. mesto: Jure Kosmač, OŠ Preserje pri Radomljah, 257 krogov
22.	mesto; Mitja Kuret, OŠ Frana Albrehta, 240 krogov
23.	mesto: Žiga Lipovšek, OŠ Toma Brejca, 231 krogov 25. mesto: Nejc Zore, OŠ Šmartno v Tuhinju, 223 krogov
28.	mesto: Anže Planinc, OŠ Toma Brejca, 185 krogov
29.	mesto: Matej Grkman, OŠ Stranje, 183 krogov
Učenci 7. - 9. razred, ukrivljeni lok (nekategorizirani):
7. mesto: Miha Zupančič, OŠ Preserje pri Radomljah, 207 krogov
Dijakinje, ukrivljeni lok (kategorizirani):
3.	mesto: Maja Fideršek, Šolski center Ljubljana, 276 krogov Dijaki, ukrivljeni lok (kategorizirani):
1.	mesto: Klemen Štrajhar, Gimnazija Šiška, 294 krogov
2.	mesto: Gregor Rajh, ŠCRM, 293 krogov
6.	mesto: Jaka Komočar, ŠCRM, 285 krogov
15.mesto: Jan Pipan, ŠCRM, 277 krogov
18.mesto:	Anže Podbevšek, Šolski center Ljubljana, 271 krogov
19.mesto:	Žan Rode, SŠ za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, 270 krogov
Naj omenimo še kamniško ekipo iz ŠCRM v sestavi: Gregor Rajh, Jaka Komočar in Jan Pipan, ki je v seštevku rezultatov premagala vse ekipe dijakov in dijakinj ter osvojila 1. mesto in s tem pridobila naslov ekipnega šolskega prvaka slovenskih srednjih šol.
Vsem mladim lokostrelcem želimo, da bi se dobro pripravili tudi za zunanje državno prvenstvo, ki bo v mesecu maju.	LKK
Matjaž Pogačar je novi predsednik Teniškega kluba Kamnik
v torek, 16. marca, je v prostorih Občine Kamnil< potel<ala redna volilna skupščina Teniškega kluba Kamnik. Sejna soba je »pokala po šivih«, saj se je skupščine udeležilo zelo veliko članov, kar v prejšnjih letih ni bila praksa. Predsednik kluba Stojan Crnkovič je v svojem poročilu navedel vzroke, ki so klub pred štirimi leti pripeljali na rob propada, ter aktivnosti, ki jih je bilo potrebno opraviti, da je Teniški klub Kamnik spet pomembno mesto na teniškem zemljevidu Slovenije. »Svojemu nasledniku zapuščam društvo, ki šteje skoraj 100 članov, znova tekmuje v tekmovalnih sistemih Teniške zveze Slovenije in skrbi za športno rekreacijo otrok in odraslih občanov Kamnika. Zahvaljujem se vsem članom upravnega odbora, ki so mi nesebično in požrtvovalno pomagali pri delu, novemu predsedniku pa želim pri vodenju kluba veliko uspeha«, je dejal Stojan Crnkovič. V nadaljevanju skupščine je bil za novega predsednika Teniškega kluba Kamnik izvoljen Matjaž Pogačar, ki je prisotnim predstavil zelo ambiciozen program dela v naslednjih letih, omenimo naj povečanje števila članov kluba na 150 in števila otrok v teniški šoli na 100, ter uvrstitev članske moške ekipe v prvo ligo. »Seveda bomo skušali del denarja za realizacijo vseh načrtov poiskati pri sponzorjih oziroma donatorjih, zavedamo pa se težkega položaja gospodarskih subjektov, zato bomo glavnino finančnih sredstev skušali zagotoviti z lastno dejavnostjo. V naslednjih dneh bomo s člani upravnega odbora konkretizirali projekte, s katerimi želimo popestriti dogajanje na igriščih, moja največja želja pa je, da bi končno lahko zadihali (v pravem pomenu besede), saj bližina ceste povzroča velik hrup in onesnaženje zraka ter skoraj nevzdržne razmere za igranje. Selitev igrišč na novo lokacijo ali vsaj postavitev zvočnega zidu je ena od prioritetni nalog v mojem mandatu«, je povedal Matjaž Pogačar.
Teniški klub Kamnik bo igrišča za novo sezono začel pripravljati že konec marca in če bo vreme naklonjeno, bodo člani igralno podlago lahko prvič preizkusili že sredi aprila.
Družinska gostilna Pri planinskem orlu s 70-letno tradicijo je ljubiteljem dobre hrane, planincem in popotnikom dobro poznana. V kuhinji pripravljajo, tako kot nekoč, najrazličnejše domače jedi, še posebej poznani so po okusnih divjačinskih specialitetah.
Prijeten ambient v lovskem stilu je kot nalašč za zaključene družbe, za osebna in poslovna praznovanja.
Gostišče ima tudi sodobne, a prijetno domače urejene nadstandarne sobe (LCD TV, računalnik in brezplačni internet, klima, talno ogrevanje) in wellness studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotiËkom za poËitek.
V tem prijetnem prostoru, ki ga je lastnik Janez Uršič poimenoval GORSKI MIR, se lahko sprostijo tako gostje kot tudi zunanji obiskovalci, prostor si lahko rezervirajo samo zase.
»te(e® pirn
. Stahovica 20, telefon 01/83 25 410
X-	odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
Prijetne velikonočne praznike želimo!
Zmaga in poraza košarkarjev CALCITA MAVRICE ob koncu sezone
V	predzadnji tekmi v domači dvorani smo končno dočakali tudi zmago košarkarjev Calcita Mavrice proti ekipi Lastovke iz Domžal. Prva četrtina ni obetala lahke zmage domačih, ki pa so svoje izkušnje unovčili v drugem delu prvega polčasa in na odmor odšli s prednostjo enajstih točk. V drugem polčasu so nadaljevali z raznovrstno igro v napadu in odlično obrambo ter tretjo četrtino zaključili s prednostjo devetnajstih točk. Ob koncu tekme je trener domačih dal možnost tudi mlajšim igralcem, ki so priložnost lepo izkoristili in na koncu zasjuženo zmagali z rezultatom 95:72.
Že v naslednji tekmi pa so naši igralci, kot že večkrat v tej sezoni, slabo zaigrali na začetku srečanja. Gostje so po prvi četrtini vodili že za devet točk in kljub boljši igri domačih v drugi četrtini na odmor odšli z enako prednostjo. Tudi v drugem polčasu so prednost trdno držali v svojih rokah in Kamničani so zapustili igrišče sklonjenih glav z rezultatom 70:83.
Prav tako so izgubili tudi zadnje srečanje v tem delu sezone. V gosteh pri ekipi Dravograda so prikazali boljšo igro in po prvi četrtini celo vodili, nato pa po nekoliko slabši igri na odmor odšli z zaostankom petih točk. V tretji četrtini so prikazali eno najboljših predstav v tej sezoni, a na koncu le preveč popustili in izgubili z rezultatom 80:77. Košarkarji Calcita Mavrice so ob koncu zasedli 10. mesto v 2. SKL.
Zaključek tekmovanj tudi pri mlajših selekcijah
Pionirji U-12 so zasedli prvo mesto na lestvici in se uvrstili v višji rang tekmovanja. Starejši pionirji U-14 so zasedli tretje mesto v 2. SKL. ©e bolje pa so se odrezali naši kadeti, ki so zasedli prvo mesto na lestvici v krogu štirih izenačenih ekip, kjer so imeli najboljšo razliko točk v medsebojnih srečanjih. Od mlajših selekcij so se nekoliko slabše odrezali le mladinci, ki so zasedli predzadnje mesto v 2. SKL.
Fantje že pridno trenirajo za naslednjo sezono, v kateri so si postavili višje cilje.
Veseli nas, da zanimanje za košarko v Kamniku narašča. Veliko mlajših igralcev pridno trenira trikrat na teden, temu primerno pa so vidni tudi uspehi v mlajših kategorijah. Ob koncu sezone se bliža tudi skupščina ŠD Mavrica, kjer bomo pregledali delovanje v lanskem letu ter začrtali smernice za prihajajočo sezono.
Robert Prosen
Eta izgubila derbi v Celju
Celjanke so nastopile na finalu Evrolige v Srbskem mestu Apatin, kjer so naše punce dosegle največji uspeh v evropskem tekmovanju, pred tem pa odigrale tekmo predzadnjega kola prvenstva. Lanteks iz Celja je v 16. kolu gostoval v Kopru in proti Adrii doživel nepričakovan poraz. Zato je že v nedeljo potekal dvoboj za prvaka. Celjanke so tesno zmagale s 5:3 in za pičlih 32 kegljev s skupnim rezultatom 3302 : 2270. Naše punce so do sedaj zabeležile samo dva poraza, oba proti Celjankam, in en neodločen izid, vse ostale tekme pa so zmagale. V zadnjem kolu se bodo pomerile z ekipo Bela krajina iz Črnomlja.
Evroligo so Celjanke končale kot vice prvakinje, v finalu jih je premagala nemška ekipa Bamberg.
Igralci Calcita so v predzadnjem kolu doživeli prvi poraz v spomladanskem delu v Dravogradu proti ekipi Interokno z rezultatom 2:6. Od naših igralcev sta se izkazala Marko Oman s 620 in Aleš Prosen s 601 podrtimi keglji. Izkazalo se je, da so v ekipi potrebne spremembe. Potrebno pa je poudariti, da so v štirih letih pripeljali ekipo iz druge lige do vice prvaka. Za potrditev drugega mesta potrebujejo zmago doma v zadnjem kolu z ekipo Radenske iz Radencev.
Obe drugi ekipi sta igrali doma. Eta II je pričakovano in visoko premagala ekipo Kočevja z 8:0. Tako so še kolo pred koncem prvenstva na prvem mestu z 2 točkama prednosti. V zadnjem kolu potujejo na vroče kegljišče v Koper, kjer pa tudi z minimalnim porazom napredujejo v 1.B ligo.
Druga ekipa Calcit II pa je nepričakovano izgubila proti ekipi Jesenic z rezultatom 3:5. Po prvih treh igralcih je še kazalo na zanesljivo zmago. Med igralci Calcita se je izkazal Peter Jantol s 575 podrtimi keglji.
Nadaljuje se tudi Občinska liga, odigrali so 15. in 16. kolo. Po končanem rednem delu bo potekalo razigravanje v skupini za prvaka in skupini za mesta 5-8. Ekipe bodo igrale med seboj glede na pozicijo na lestvici: prva skupina 1-4 in 2-3, druga skupina pa 5-8 in 6-7. Igrali se bosta dve tekmi.
Rezultati 15. kola:
Zarja elektronika : ŠD Soteska 1:7, Kegelj team : Kam Bus 1 : 7, Calcit : Alu Alprem 3 : 5, Mladinci - ŠD Policist 6 : 2, DU Kamnik prost.
V	15. kolu ni bilo presenečenj, še najbližje so bili igralci Calcita proti vodilni ekipi Alu Alprem. Zopet se je izkazal Janko Poljanšek in v dvoboju Zarje elektronike s ŠD Soteska prinesel edino točko za svojo ekipo. Premagal je Slavka Zormana za 1 kegelj, podrl je 581 kegljev.
Rezultati 16. kola:
Alu Alprem : Mladinci 7 : 1, Du Kamnik : Zarja elektronika 7 : 1, ŠD Policist : Kegelj team 2 : 6,
ŠD Soteska : Calcit 6 : 2, Kam bus prost.
Presenečenj ni bilo. Calcit se je dobro upiral ŠD Soteska. Pri zmagovalcih je Mirjan Mlinarič dosegel 560 podrtih kegljev, izkazala sta se tudi Franci Knavs s 525 in Janez Hančič s 547 podrtimi keglji. V ekipi Calcita je pet igralcev preseglo mejo 500 podrtih kegljev, med njim se je najbolj izkazal Uroš Zupanc s 562 podrtimi keglji, Bojan Bojkov s 513, Samo Podjed s 516, Franci Grkman s 510 podrtimi keglji. Alu Alprem je rutinirano opravil z Mladinci. Po 3-mesečni pavzi je presenetil Boštjan Pohlin s 552 podrtimi keglji. Med mladinci je zopet najboljši Peter Jantol s 577 podrtimi keglji in tako samo za kegelj zaostal za osebnim rekordom. Upokojenci niso imeli večjih težav z Zarjo elektroniko, čeprav bi bil lahko rezultat z malo sreče tudi drugačen. Trije dvoboji so bili zelo izenačeni. Med zmagovalci so dosegli Roman Torkar 526, Rudi Vidic 557, Franci Poljanšek 536, Drago Leben 535 podrtih kegljev. V ekipi Zarje elektronike pa so podrli Dane Istenič 523, Marjan Golob 543, Igor Alpner 555, Janko Poljanšek 503 keglje. Lestvica po 16 kolu:
1.	Alu Alprem
2.	ŠD Soteska
3.	Du Kamnik
4.	Mladinci
5.	Kam Bus
14 14 14 14 14
13 12
9 9 8
26 24 18 18 16
6.	Zarja elek.
7.	Calcit
8.	Kegelj team
9.	ŠD Policist
15 15
14 14
10 11 10 13
Kegljaški klub Kamnik, Leon Pirman
Čestitke ob prazniku občine Kamnik! Vesele velikonočne praznike vam želimo!
Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge.
Možnost izposoje nadomestnega vozila.
Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016
	
BIR^	
	JPRAVÔ
BIRO OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082 www.opravs.si	
	PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE HIŠE, PRIZIDKI, INDUSTRIJSKI OBJEKTI, VSE VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV, TIPSKI PROJEKTI ...
	PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA GRADBENO DOVOLJENJE, ZASTOPAMO STRANKE V UPRAVNEM POSTOPKU, UREDIMO SLUŽNOSTI ...
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
t
Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-7G GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si
ET ERIN A
KAMNIK d.o.o.
Perovo 20, Kamnik Tel. ambulante: 01/830 95 77 dežurni tel.: 051 626 941 www.veterina-kamnik.si veterina.kamnik@siol.net
Občankam in občanom iskrene čestitke ob prazniku občine Kamnik!
Prav vsem želimo tudi lepo velikonočno praznovanje!
Reenter Jurček
Domžale, Slamnikarska eesta 4 Telefon: 01/72 10 186
(v nekdanji tovarni Univerzále), odprto: 8.30 - 18h, sobota S
h - 13h
Velika pomladanska izbira!
•	semenski krompir 17 sort
•	vsa gnojila in raznovrstni zemeljski substrati
•	semenarna
•	bio lekarna
•	enoletnice, balkonsko cvetje
•	zasajamo korita in posodovke
•	sadike zelenjave in dišavnic

Terenska skupina poskrbi za vaše drevje in trato.
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
www.pogrebnik.com
Vsako slovo je težko, zadnje je najtežje.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila
JOŽI GOLOB
rojena Romšak, iz Županjih Njiv
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje,
sveče ter darove za svete mase in cerkev. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred in pevcem okteta Mekinje za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Županje Njive, Spodnje Stranje, marec 2010

Kogar imaš rad, nikoli ne umre. le daleč, daleč je ...

ZAHVALA
Ob izgubi nase
MARIJE KLADNIK
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Svilanita za spremstvo na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete
mase in pomoč. Hvala dr. Ahlinu in patronažni sestri Darji ter g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni
Marec 2010

Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
ZAHVALA
V 82. letu je odšel od nas
ALOJZ BERLEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete mase ter spremstvo na
njegovi zadnji poti. Lepa hvala njegovemu zdravniku in sestri, patronažni sestri, duhovnikoma za opravljen obred in pevcem za ganljivo
petje.
Vsi njegovi
Kamnik, marec 2010
Dragi ata, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, pradedek, tast, brat in stric
RUDOLF GALIN
upokojeni rudar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in sv. mase. Zahvala pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, praporščakoma, osebju ZD Kamnik in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Nenazadnje se zahvaljujemo tudi vsem vam, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi
Marec 2010
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en človek...
ZAHVALA
V večnost je odšla naša
ANICA GLADEK
upokojena napovedovalka Radia Slovenija
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili v tako velikem številu, ji darovali cvetje, sveče ter jo pospremili na
njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Plavčevi in sestri Emi za nesebično pomoč, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem.
Zahvaljujemo se tudi govornikom ga. Pavli Markuš, g. Pavlu Jakopiču iz RTV Slovenija, ga. Metki Zupanek iz Lipe Domžale ter njeni dolgoletni prijateljici iz otroštva ga. Maji Verbole. Njeni: Marijan, Damjan in Žiga Marec 2010
Stopinj več ni, ne smeha ne besed, pustila si nam le topline boleče sled.
ZAHVALA
V 94. letu je odšla od nas draga mama in babica
LJUDMILA DOBNIKAR
roj. Žorga
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za spremstvo na njeni zadnji poti, podarjeno cvetje in sveče
ter izraze sožalja. Posebna zahvala dr. Igorju Ivanetiču in negovalkama Milojki Krivorotov in Joži Žrtek za vso skrb in pomoč.
Žalujoči: sinova Vinko z ženo Anko in Smiljan z ženo Ireno, vnukinja Vita in vnuk Juš
Marec 2010
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož, oče, stari ata, tast, brat in stric
MARJAN BURJA
iz Porebra
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, besede tolažbe
in spodbude, ter za svete maše. Hvala tudi Domu starejših občanov Kamnik za skrbno nego
in korekten odnos. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred,
neveljskim pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našega Marjana pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in za vse! Žalujoči: vsi njegovi
Marec 2010
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi brat in stric
PETER HRASTOVEC
Najlepše se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju
Doma starejših občanov Kamnik. Za nesebično pomoč in oskrbo med dolgotrajno boleznijo našega dragega pokojnika še posebna hvala Anici Uršič in
Metki Martinjak. Hvala vsem za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano
cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem kvarteta Krt za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Marec 2010
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z n^mi še naprej živiš.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANTONIJA ZELEZNIK
iz Češnjic
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, kolektivu Eta Kamnik ter vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in pomoč. Zahvala ambulanti dr. Ahlina in patronažni sestri Lojzki, gospodu župniku Francu Hočevarju za opravljen pogrebni
obred, Marinki za besede slovesa in pevcem z Vranskega. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Februar 2010
Homec, Vaška pot 38a, Radomlje
tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali
10% POPUST za čiščenje zob do konca aprila!
m
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98
www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA
ZOH^ DOMŽALE
»sJLàfck*. i
z.o.o.
KROVSKO-KLEPARSKI CENTER
V MENGŠU, Gorenjska cesta 11 tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26
www.zora.si, e-pošta: info@zora.si
VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU
■	Strešne kritine
■	Krovsko-kleparski izdelki
■	Hidro in termo izolacije
■	Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija -natur, barvni, pocinkani
■	Krovsko-kleparska dela
■	Kooperacije
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE ' Ljubljanska 72, 1230 Dominie
laluiFna.do[niaie@[ne5lnïl«kanie.«
LEKARNA KAMNIK - Šulna 7, 1240 Kamnik le)iDrna.sulna@nieilnelekariie.si
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna. tiovHrg@meitn»l«kame.li
LEKARNA MENGEŠ - Zoranitia 3, 1234 Mengd lekDrna.menges^mestnelekarne.si
LEKARNA RADOMUE - Cssta banev Sa, 123S Radomlíe I«ka[na.ra(lainlje@mei1ne lekarn« .si
LEKARNA MORAVČE -Trg »obode 1,12S1 Moravù 1ekDrn<].morav<e@mestneleliarne.s[
LeIiARNA nova litija - Par1iiat)»lia pol S, 1270 Utija lekarno. I iTijaiif@ me stnsleliarne.ii
LEKARNA LITIJA-Trg svobode I, 1270 Utijo lekorna.litiia@meslneleliorne.si
01 724 4280
01 839 70 37
01 839 70 40
01 723 74 66
01 724 07 20
01 723 27 80
01 899 50 37
01 899 50 41
Dežurne lekarne od 1. 1. do 31. 12. 2010: lekarna KAMNIK In
LEKARNA NOVA LITIJA nedelja in prozniki od 9. do 12. ure lekarna DOMŽALE soboto, nedeljo m prozniki od 17. do 20. ure
Vsem Želimo prijetno velikonočno praznovanje I
www.me5tnelekarne.si
DOM
V kamni©k:
BISTRIC
I
prrazwiOMamij
Postrežemo vam z domačo hrano in žlahtno kapljico odprtih vin.
Informacije: % 01/832 55 44 kambistrica@volja.net Dom je odprt od 8. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto.
AKCIJSKA PONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE ŽITARICE BELJAKOVINSKA KRMILA
JABOLKA PO UGODNI CENI!
SEMENSKA KORUZA, SEMENSKE TRAVE
IAGROPROMET CERKLJE i
|_Ul. 4^o^t.J0^Cerklje^tej.: 04/252 64_40_
I
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
mmmjpmRmomvHàmm
TEHNIČNA TRGOVINA

/i//

ZAMRZOVALNE SKRINJE
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-1 7-203	/
v	t i
UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA	oâ 249,90 € dolO. 4. 2010! ^ AVTOZVOĆNIKI
-15%
ELEKTRIČNO ORO UGODNE CENE	-15%
VGRADNIH PEČIC
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!

ELEKTRO GRELNA OPREMA
Gora 20 a, 1218 Komenda, tel. 01/83 41583, fax. 01/83 42 208 www.egro.net
KABELSKE GRELNE INSTALACIJE
PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA
TALNO OGREVANJE
bivalni, poslovnim drugi prostori
TALJENJE SNEGA IN LEDU
na voznih in pohodnih površinah
TALJENJE SNEGA IN LEDU
v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh


ATESTIRANO
OGREVANJE CEVOVODOV
DISKONT NEŽIVIL MO] DOM
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255
50% POPUST
PRESITE ODEJE VSEH VELIKOSTI 140 X 200, 200 X 200, 200 X 260
ŠIVANJE ZAVES BREZPLAČNO!
Vsem strankam želimo vesele velikonočne praznike!
Odprto od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 14. ure
tus
MARKET Veronika
ponovno na Kranjski c.3c od 24.3. dalje
tus
L^KROL
KOSEC ALOJZIJ S.P.
ROLETE
ŽALUZIJE
Veselevelíkonoéne j^i. 0^/723 72 84 prflzrn''«'www.sencila-kosec.com
Market Veronika vas pričakuje z bogato in raznovrstno ponudbo prehrambenih in gospodinjskih artiklov s poudarkom na odlični ponudbi na oddelkih
•	dnevno svežega kruha in pekovskih izdelkov
•	delikatese, mesa in mesnih izdelkov
•	toploteke - pečeno meso
•	svežega sadja in zelenjave
Naši kupci so deležni vseh Tuševih ugodnosti in akcij in še več, saj pripravljamo še dodatne lastne akcije.
Market Veronika (tel.: 01/831 10 41) je odprt od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 17.00, ob nedeljah od 8.00 do 12.00.
Prihodnost je na dlani -
bolj kot kdajkoli prej.
21. stoletje bo doba podobnih bioloških zdravil. V Leku, članu skupine Sandoz, smo zaupali v naše znanje, zato smo danes lahko ponosni na našo pionirsko vlogo v razvoju podobnih bioloških zdravil. Z lastnim razvojem v genski tehnologiji smo začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in si ustvarili trden temelj za vstop v biofarmacevtiko - tehnologijo prihodnosti.
Danes razvojni center v Mengšu, ki je eden od centrov odličnosti biofarmacevtike v Novartisu, pomembno prispeva k razvoju podobnih bioloških zdravil
za Sandozove trge po vsem svetu ter tudi za domači, slovenski trg. Razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil sta izjemno zahtevna, saj moramo proizvajalci v celoti izpolnjevati enake standarde kot veljajo za originalna zdravila. Nam je kot prvim uspelo priti do cilja.
Z našimi podobnimi biološkimi zdravili, ki so dokazano kakovostna, varna in učinkovita, bo še več bolnikov spet polno zaživelo. Kar se je nekoč zdelo komaj uresničljiva ideja, je danes dosegljivo vsem nam.
lek
član skupine Sandoz
Lek farmacevtska družba d.d. Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si
spoizr
TO Tne PeoPtc*
V INTERSPORT