ARHIVI XFX IP9G 17. prakse /a prakro 99 iz prakse za prakso Razstava dijaški dom mo- drugi dom n obdelava ankete TJAŠA MRGOLF-JUK1Č Razstavo'j« priprti vi I ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ, avtorja Tjaša Mrgole Jukie in Brane Oblak v sodelovanju s POKR^JlNSKiM MUZFJFM PTUJ (PMP\ ki je prepeval tehr.ično opremo, in ekipo, ter razstavni prostor in DIJAŠKIM DOMOM PTUJ, ki je nastopal kol nrrcčnik in plačnik razstave, ler sodelavec Razstava |C bila v odprta v času od 19. oktobra do 19. ncvcmhra 1995 v razstavnih prostorih ptujskega gradu 1 POTEK DELA IN IRIPRAV V oklohm 1994 sme v Zgodovinskem arhivu Ptuj prevzeli gradivo Dijaškega d >ma Ptuj (1046-1994, 24 škatcl, (v nadalje-a-i 'J šk.). Decembra 1994 je v Zgodovinski arh pi spela uradna prošnja, da bi ob praznovaniu letnice obstoja Dijaškega doma Plui flEnravili razstavo. Organizirala ,cm sestanek ravnateljice Dijaškega doma (Danice Starki), direktorja Pokrajinskega muzeja Piuj ("Borisa Mioeinoviča), direktorja Zgodovinskega artiiva Ptuj ('vana t-ovreneiča), kjer smo se dogovoril1 o datumu, proitorih in opremi, ter tehnični ck.p' delavcev Zgodovinska arhiv je prevzel celotno organi zacijo piojckta. Z kolegom Branetom Oblakom sva se dogovorila, da si tlelo obdelave zgodovine Dijaškega doma razdeliva tako, d^ je prv" predel čas1 od leta 1^41 do 199k (5). C~c pogledamo strukturo obiskovalec v pc narodnosti, jc bilo največ Slovencev, med tujci pa so prevladovali Nemci (113), nato Avstrijci (88), ItJijani (53), sledijo Angleži, Hrvatje (Podatki so na voljo v Pokrajinskem muzeju Ptu- ki vsak mesce opravlja analize obrika srninih zbirk, razstav in drugih ak: i vnosi i n? grajskem kompleksu. Zahvaljujem se jim za podatke ) V knjigi vlisov, ki jo hranimo v Zgodo vinskem arhwu Ptuj, smo prešteli 725 podpisov. ANAMZA OIIISKA RAZSTAVE 1. Z obiskom razstave smo lahko z-ido voljni. 2. R;.zmcrj( šoloobvezni in odrasli jc 66:34% (podatek bom analizirala kasneje) 3 Uspeli smo privabiti ci"no publiko in smo z rezultati lahko zadovoljni .prav so razstavo obiskali predstavniki iz 9 dijaških domov (od 42) pa menimo, da bi bil obisk tc publike lahko šc intenzivnejši. ANAMZA ANKETE 1. ANALIZA SPLOŠNIH FOOATKOV O ANKETI RANČI [I SPOL, STAROST, IZOBRAZBA, POGOSTOST OB7SKA Anketo o razstavi jc izpolnilo 119 naključno zbranih oseh, med katerimi jc bilo največ obiskovalcev iz dijaških domov, ker jc bila to ciljna publika, ker jc bila razstava ramen j ena njim in ker «mu prepričani, da ti najbolj poznajo tematiko. Med anketiranimi je bilo 72 ?ensk in 47 moških (razmerje 60:40%). V e sodimo obisk razstave po naključno izbranih anketirancih, lahko trdirr o, |l* sta bili najbolj zastopani kategoriji dijaki (šuloohvc/ni) in od rasli v .sturosti 30-50 let (gI. graf 1). K splošnim podatkom o anketirancu (spol, starost, izobrazba) smo dodali ludi vprašanje o tem, kako pogosto anketiranec obiskuje razstave Na voljo so bdi odgovori: - razstave obiskujem le s šolo - razstav ne obiskujem - redko občasno pogosto Iz rezultatov lahko pr-Čakovano ugotovimo, da dijaki obiskujejo razstave občasno oziroma v glavnem le s šolo Kar ena tretjina jih je zapisala, da na razstave nc bodi; pri tem moramo vedeti, da so anketo izpolnjevali d jak, (ciljna grupa), ki so prišli s posebnim namenem (kot predstavniki). Seveda pi je najmanj takin dijakov, ki na razstave hodijo iz lastnega interesa. 102 Iz. prakse zajirakso AliHIVI XIX 19% GRAF 1: STAROSTNA STRUKTURA OBISKOVALCEV RAZSTAV 0- Lt)].LT M aiLtiT :i-30UiT 31'40U:T 41 ■ SolJiT 51 • MlUäT ffl + IJ-T Odrasli so se v veliki večini opredelili, da razstave obiskujejo OB ASNO, ostali pa so se v enaki men razvrstili v kategorijo pogosto in redko (gl. graf 2). GRAF 2: PRIMFRJAVA POGOSTOSTI OBISKA RAZSTAV IN IZOBRAZBA. odrasli ie OliijVSNO iyk.-OSKI Zanimva je primerjava kategorije izobrazbe in obiska razstav Ponudijo se nam grafi, ki naka zujejo na linearen odnos teh dveh kategorij, da torej intenzivnost obisku (ne glede na ciljno publiko) raste z. višino izobrazbe SKLEPI IZ UVODNEGA DKI,A ANKRTF, I. Po starostni strukturi obisk a razstav sc bistveno (po podatkih obiska razstave Dijaški dom. moj drugi dom) ne ločimo od rezultatov analiz, v razvitem svetu. 2 Razmerje dijaki odrirsli (66:34%) je nor malno, Čc ga primerjamo z. raziskavami opravljenimi v slovenskem prostoru fsiecr za muzejske razstave in stalne zbirke). Na njih je 60-70% šoloobvezne, mladine. Večletne raziskave v Pc krajinskem muzeju Ptuj kažejo, da obiskuje razstave okoli 60% šoloobvezne m'adinc. (Podatke r,u jc posredoval direktor m.izeja B. Miočinovič, za kar sc mu zahvaljujem.) Ti podatki sc pokrivajo tudi z rezultati nase ankete. 3. Čc so raziskovale v Ncmčij? in ZDA ugo tovili, da imr. k;ir 85% obiskovalcev visoko ali vi.sjc izobrazbo (podatke glej T. gol«. Prema totalnom muzeju, str. 153), potem se tudi z. rcz.uf tati naše ankete lahko pridružimo trditvi, da obisk razstav linearno raste z izobrazbo. 2- ANALIZA PODATKOV O RAZSTAVI Na vp.ašanji ALI VAM JE RA7ST\VA UGAJALA * in ALI SE VAM ZDI KORISTNA? smo dobili pozitivne odgovore, ki dajo slutiti skora: idealno razstavo. Napaka pa jc v slabo izbranem vprašanji", ki nc dopušča večje palete nians odgovorov iz odgovorov vemo. da jc bila razstava dobra toda, ali jc bila odlična, zelo dobra. dob™. še kar v redu? Enako lahko trdimo o vrašanju in odgovorih o koristnosti raz.slavc. Gotovo jc vsaka razstava koristna, toda potrebno jc zmeriti occno koristnosti. ki jo obiskovalci pripisujejo razstavi. (Sc-vedir pa jc nekaj drugega oecna strokovnjakov, ki tikov. Zarimivo jc dejstvo, da sc nam lahko f ipet ujeli; da kr\iki {Kenijo razstavo zelo slabo. publika pa odlično, ali obratno!) Pa si oglejmo Jobljenc rezultate: ARHIVI XIX 199o Iz prakse za prakso 103 Od dijakov, ki sodijo v ciljno publiko, sc jih jc 92Vo odločilo, da jc razstava dobra, 87r pa nc oz. nc vedo; K.ei% dijakov occnjnj % da jc ta razstava koristna. Menim, da smo kljub slabo zastavljenemu vprašanju z. dobljenimi odgovori vendar uobili nek odziv n;t vtise, mnenj;r in oceno obiske valccv o razstavi Vprašanje ZAKAJ SE VAM ZDI RAZ STAVA KORISTNA? nam ponudi paleto odgc vorov Največ anketiranec v sc jc odločilo, da je razstava zanimiva, poučna in da so spoznali nekaj novega (gl. graf 3). GRAF 3: Z^KAJ SE VAM ZDI RAZST/VVA KORISTNA? N Sg h -t o B > G k? a < g Učilnica Dijaškega doma Zgodovinski arhiv Ptuj, Vuria, teto 1919, šk. 9, ovoj 143 Če p« izzvzamemo samo dijake, io sc ti odločili za naslednic kalcgoi jc: razstava jc zanimiva1 54 odgovorov spoznal sem nekaj novega: 41 odgovorov - razstava jc poučna: 38 odgovorov 104 I 7, p rakce a* prakso ARHIVI XIX 1996 graf 4: opišitf, kaj vam je bilo na razstavi posebej všeč Spalnica za g Na vprašanje, ki gaje bilo polrtbno vpisal: po želji (¿orrj niso b'li ponujen odgovori), sem dobljene odgovore lahko /.družila v naslednje kategorije: 1 Sturi det prikuz zgodovine, lo je odgovor, nke Mladike ki je prinesel največ točk. Obiskovalec torej zanima zgodovina, posebej p;p takrat, kadar je prikazana na mikaven način, Ta odgovor je zasedel na|višje mesto pri obeh spolih in ne glcdv na slarosl obiskovalcev, \tiHIVt XtX 1996 tz prakse za prakso 105 2, Na obiskovalec jc naredila vciik vti:; pri-merjiivii stiir.'}:« m tmvegH (arhivskega 'n ambientalnega) delu. ki prikazuje način ,eia in življenja v domu. (Spioh pa so v ospredju tega mišljenja predstavnice ženskega spola, če lahko ta odgovor tudi opredelimo po spolu.) Ta primerjava je nared:la Še vceji vtis kol bi ga sicer, ec ne hi prikazali primerjave star h in novih ambicnlov Zaradi obeh, jc primerjava izredno nazorna in očitna, obiskovalce jo opa :i in nujno ludi reagira (Prav s tem mi je bilo jasno, daje muzcološKi scenarij dobro zrežiran.) 3, Vodstvo iivtorice razstiive* Ta odgovor nam nazorno pove. kako izrednega pomena jc odlično vodstvo razstave, za katero jc res pomembno dobro poznavanje tematike in odnos, ki ga ima avtor an vodič do obravnavane tematike. 4, PeMrost, (liuiiniični)st. preglednost, postil v'i(cv nizstiivc Če so 4. me.ilo zavzele te vrednote jc mogoče razmišljati tudi v tej smeri, da so obiskovalci navajen; gledati razšlavc, Ki nimajo n ne vključujejo dinamike, prcglcdnosu. perstrosli ... saj b' se sicer to obiskovalcem nc zdele posebne vrednote, pač pa nekaj razumljivega n iib ne bi posebej poudarjali. Avlorji razstav moramo zato skrbno načrtovati in razmišljat; o omenjenih komponentah, ki so za vsake razstavo bistvenega pomena. Ostali odgovori so bili še: TV fiJm ambi cnlalni del. Dijaški dom danes, stare fotografije, staro arhivsko gradivo.. Veliko odgovorov jc bilo (glej graf): všeč Pni je bilo vst. Ta odgovor lahke pove veliko, za raziskavo pa ni preveč primeren, ker n, spici-ficiran Na vprašanje KAJ VAS JE NA RAZSTAVI POSEBEJ MOTtL 07, smo prejeli največ odgovorov, da nič. To jc odgovor, ki si ga ¿nnljljki anket 'ic želimo.Rcdki odgovori, ki se jih napisali /večine dijaki, pa so: preveč doki imen tov (ki smo jih prav zato skrči.; na 1/3 razstave) vse jc prcvce lepo (Premalo smo upoštevali tudi dcjslvo prikazati na razstavi vse lepe in idealno, idealov pa ni. To m.j bo predvsem v razmislek naslednjim muzcološki.ri scenarijem razstav,) premalo inlormacij zeblo nas jc Zadnje vprašanje CE BI MORAL, DANES V DIJAŠKI DOM: a- hi se ga veselil b- b' sc ga bal c- nc ve m Na prvi pogled nc »zgleda po"czan z. razstavo. Če pa vemn, daje bn namen in cilj razstave ludi seznanitev dela in) življenja Dijaškega doma danes in njegova popularizacija (in lo nc Ic v Ptuju ampaK po vsej Sloveniji), h krni pa želja uničiti še živeč slereolip o neprijazrih (vojaško urejenih, nesvobodnib...) dijaških domovih, jc vprašanja še kako umestno, .saj nam odgovori povedo. aH jc razstava dosegla (ali vsaj poma gala doseči) cilj: (Razstava ni sama sebi namen, zalo nc more biLi ic nekaj na ogled:, pač pa mora imet vsebino, cilj in sporočilo. Lc tako zastavljena razstava opraviči čas, trud M denar, ki jc vanje vložen.) Seveda so najzanimivejši odgovori dijakov; 52% jih meni. da bi sc življenja v dijaškem domu veselila 36% sc ne more odločiti fnc ve); kar pomeni, da sicer niso posebej navdušeni, da pa hkran tudi ni;;o nasprotni 3% jc takih. K; bi sc bali. kar pome;v. da so usmerjeni proli življeniu v dijaškem domu Ta podatek je zanim v ItSli za vzgojitelje in ravnatelje dijaških domov. Čeprav en [8. September 1900 fctBrlirijBn Ipuiffmuui bes IU";ler Jranj -C^ijmnafnims. flcntfdicit StutJcirtcpfjiinis trna