GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
 Štev. 4 — Leto IV.
Murska Sobota, 24. januarja 1952
Cena din 6.—
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — čekovni račun: Narodna banka M Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din. polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek
Hlapci in dekle ter njihove pravice
   Naša zakonodaja, ki ima svoje korenine v narodnoosvobodilnem boju in se Je v času povojne socialistične graditve razširila na vsa področja ljudske dejavnosti, ščiti interese skupnosti in posameznika, mu nalaga dolžnosti in daje pravico za primerno življenje, človečanske pravice naših državljanov ščiti naša socialna zakonodaja, katera je dobila v novi državi solidne temelje in se skladno z razvojem neprestano dopolnjuje. Med odločilnimi zakoni so: zakon, o socialnem zavarovanju predpisih o pokojninah, delovnem razmerju itd. TJ zakoni so velika pridobitev ljudske revolucije in ščitijo koristi delovnih ljudi, ki ustvarjajo na vseh toriščih našega družbenega življenja.
   Čeprav veljajo za vse državljane zakoni in uredbe, smo priče brezobzirnega izkoriščanja hlapcev in dekel, izpostavljenih samovolji posameznih delodajalcev, povečini večjih in premožnejših kmetov. Na primerih v ljutomerskem okraju v
drugih okrajih ni boljše!) lahko sklepamo, da marsikdo izmed nekdaj »manjvrednih« ljudi ni 
občutil blagodara naše socialistične zakonodaje, da še vedno lahko le sanja o enakopravnosti z »gospodom«. Po približnih cenitvah živi v okraju nad 100 hlapcev in dekel (oprostite, če Jih tako imenujem, kajti gola dejstva govore, da se je njihov položaj navzlic družbenim spremembam le malo spremenil), delodajalci pa so na pobudo oblastnih organov in ustanov socialnega zavarovanja zavarovali le 19 zaposlenih oseb.
   Mnogi delodajalci se izgovarjajo, češ, nismo jih zavarovali, ker nimamo z njimi delovnih pogodb. Jože Makoter iz Babinec, pri katerem je od septembra 1951 zaposlena dekla Kristina Kraljič, se je izmikal zavatovalnim obveznostim in celo trdil, da zanje ni vedel. Drugačen izgovor je našla Marija Viharjeva iz Ljutomera Trdi namreč, da ni zavarovala 50-letno Ženico Mikličevo zaradi tega, ker ji le-ta ni prinesla oblastne odjavnice. Matilda Šurec iz Noršinec ni imela časa, da bi prijavila deklo Frančiško Škrget na zavarovalno ustanovo, Alojz Šoštarič iz Noršinec je odlašal z zavarovanjem, ker je dvomil, da bo od aprila lanskega leta zaposlena dekla ostala pri njem v službi itd.
   Mnogim delodajalcem, gotovo tudi imenovanim, je dobro znano, da bi z delovno pogodbo morali prevzeti ustrezajoče obveznosti do zaposlene osebe (delovni čas, primerna plača, določeni delovni pogoji, socialno zavaro-
vanje itd.) zato se kaj radi izmikajo sklepanju delovnih pogodb, ker vedo, da bo tako odklenkalo običajnemu izkoriščanju hlapcev in dekel. Ali bi mesar M. Makovec iz Lukavec lahko zapisal v del. pogodbo, da bo njegov hlapec prenočeval na koruznici v konjskem hlevu? — Ko so ga kontrolni organi prvič obiskali, jim je obljubil, da bo hlapca preselil v opremljeno sobo; vendar ni držal besede. Na ponovno zahtevo delavskega inšpektorja. naj preskrbi hlapcu dostojno stanovanje, se je izmikal temu z izgovorom, da hlapec ni pri zdravi pameti Tako torej — bolan človek spada med živali Kje je človekoljubje, vsaj trohica čuta do bližnjega? — Pri Francu Mundi v Sejancih se je oktobra 1951 zaposlil kot hlapec 18-letni fant Stanko Štuhec. Gospodar mu je odkazal bivališče v hlevu, poplačal delo s starimi hlačami srajco in predpasnikom, čeprav je Stanko skrbel za živino in opravljal vsa poljska dela. Za navržek je prejel nekajkrat po 30 din za cigarete Niso redki primeri, da delodajalci nastavijo svojim žrtvam navidez prijetno vabo: Ostani pri nas, dobil boš posestvo! — Na Kogu je v družini Ivana Šišeka služila od 1928. leta Angela Lukmanova. V predvojni Jugo-
slaviji je prejemala 100 din mesečne plače. Ko so za časa okupacije Nemci izselili Šišekovo družino, je Angela pridno obdelovala posestvo in obvaroval gospodarju mnogo imovine. Po osvoboditvi ji je Šišek obljubil posestvo. Angela mu je verjela in služila do 19. avgusta 1951 za 6000 din, hrano, stanovanje in dve navadni obleki. Garala je vse dotlej, ko ji je gospodar ukazal, naj v osmih dneh pobere pete in odide s trebuhom za kruhom. Verjetno bi se stvar za Šišeka srečno končala, če ne bi žrtev potrkala na vrata delavskega inšpektorja in tam zahtevala svoje pravice.
   Ko ugotavljamo obsojanja vredne primere zapostavljanja hlapcev in dekel, hočemo povedati, da je treba odpraviti tak odnos do človeka, kajti naši zakoni ga ne dovoljujejo. Iz teh podatkov smo videli, da se za opuščanjem sklepanja delovnih pogodb in zavarovalnih obveznosti skrivajo škodljivi nameni posameznikov. ki se niso odrekli izkoriščanju cenene delovne sile Prav danes, ko se na vseh področjih bojujemo za osebno svobodo človeka in izkoreninjenje izkoriščanja človeka po človeku, je čas, da odpravimo tudi to navlako preteklosti.
   Tu nam pomagajo socialistični zakoni!
Lažna propaganda - in resnica
   Budimpeštanski kričači so znova spustili raco v svoje vode: »... zaskrbljeni smo nad usodo naše manjšine, živeče okrog Lendave, ki jo s terorjem gonijo na frontne občne zbore.  V Jugoslaviji ni svobode ... Na zborih sprejemalo sklepe, ki so v očitnem nasproti ju z demokracijo ... Frontovci, ki neredno plačujejo članarino ali po se ne udeležujejo članskih sestankov, so podvrženi  
najostrejšim kaznim jugoslovanskih teroristov ... Na dnevnem redu so kazni od 1000 do 2000 din...« itd. (Radio Budimpešta dne 16. jan. t.l. v oddaji za Jugoslavijo).
   Naše delovno ljudstvo, pa tudi pripadniki madžarske narodne manjšine (nad katerih usodo točijo v Budimpešti krokodilove solze!) so se iz bučne informbi-
rojevske propagande marsikaj naučili; oni prav dobro vedo, da je to hrana, namenjena trpečemu madžarskemu ljudstvu; njih pa so ogabne laži in klevete še bolj oklenile okrog našega državnega vodstva in Partije ter ojeklenile v ljubezni do svoje domovine in v boju za resnico Madžarski informbirojevci pa naj se prepričajo, kdo sprejema napovedane sklepe na frontnih občnih zborih. — Kdorkoli je zadnje čase obiskal madžarske vasi v lendavskem okraju, se je lahko prepričal, da se njihovi prebivalci množično zbirajo na frontovskih sestankih, da živo govore o Fronti in svojih uspehih ter napakah. Morda želijo prepričati naše Madžare, da sprejemajo sklepe v svojo škodo? Naj jih poslušajo.
   Oglasil se je frontovec Mirko Veg: »Ali je to pravica: Imam 35 arov zemlje in družino ter nisem prejel živilske nakaznice za dojenčka. Morda zato, ker nisem hodil na delo k Vidovim?« V dvorani je završalo. Dvignil se je starejši možak in z zategnjenim basom pristavil: »Poznam moža, ki je prejel sedem živilskih nakaznic. Poklonila mu jih je uslužbenka ljudskega odbora Anica Vida, ker je delal namesto nje na polju« Mnogo so imeli povedati o Aničini samovolji, saj si je često lastila pravice voljenega odbornika, delila podpise na važne listine itd. Na koncu je padla odločitev »Anica naj vzame motiko in gre na polje!«
   Sproščen pogovor dolinskih frontovcev na zboru se je končal z volitvami novega vodstva. Zdaj, ko so Dolinčani uvideli, da lahko sami pometejo z napakami, so trezno izbirali med kandidati. Izvolili so najbolj delavne frontovce in glasovali za rekorderja, globinskega vrtanja Franca Gerenčerja, vrtalnega mojstra bližnjega podjetja »Proizvodnja nafte«. Med 10 kandidati, od katerih so izvolili pet odbornikov, je bil tudi Janez Vida, ki je sklical zbor. Vendar so se ga frontovci odkrižali, ker ne uživa ugleda med vaščani. V svoji sredini so pogrešali učitelja Jožeta Kepeja; iskali so ga z očmi po dvorani in v seznamu frontnih članov. Vse zastonj, njega ni bilo blizu! Kakor je Kepe razočaral svoje frontovce, je škodoval tudi svojemu ugledu Zato ga frontovci po pravici vprašajo: »Ali ni mesto ljudskega učitelja tam, kjer se zbirajo ljudje?«                  -sk.
Vsa Dolina jim odgovarja ...
   Navzlic dejstvu, da se Fronta v tej madžarski vasici še ni razmahnila, se je zadnjega občnega zbora udeležilo 80 vaščanov, t. j. vsi frontovci in 5 volivcev, ki so prvič stopili v frontne vrste. Tokrat so na zboru pazljivo ugotavljali vzroke nedelavnosti svoje frontne organizacije, ki se lani ni mogla premakniti z mrtve točke. Mar-
sikatero ostro besedo so naslovili na stari odbor, meneč, da se je premalo brigal za članstvo.
  Spor zaradi odmere davka med Janezom Vidom in Francem Kišom, ki je izbruhnil že na zboru volivcev, je razkril boleče mesto, zaradi katerega je šepala Fronta v vasi. Frontovci so odkrito nastopili; iz spora so izluščili bistvo in ugotovili, da
 sta stranki za 40.000 din premalo obremenjeni z davkom. Prisotni tajnik ljudskega odbora v Dolini je moral poslušati zdrave očitke o nepravični odmeri davvka. Frontovci so uvideli, da je ljudski odbor popuščal velikimi kmeti, medtem ko je z 
vso ostrino pritiskal na. male kmete in srednjake.
Kulturno življenje v naših vaseh
  Veliko število izobraževalnih tečajev in veliko število predavanj Ljudske univerze, a zlasti dober obisk tečajev in predavanj, je dokaz, da se naše ljudstvo trudi za dvig svoje kulturne ravni. Pa ne samo to. V zadnjem času se izraža ta težnja tudi v drugih oblikah Naše vasi so začele nabavljati kino aparature. S filmi bodo širili zanimanje ljudi za splošno gospodarsko. politično in kulturno življenje pri nas in v svetu.
  Brez sumnje, da je ljudstvo samo iniciator kulturnega življenja, ki potom svojih organizacij, društev in posameznikov izraža svoje želje.
                                                                                           KZ v Čepincih je izredno delavna in iznajdljiva
  Mnoge KZ izražajo svojo dejavnost le v trgovini. Kaže, da so v Čepincih najprej uvideli, da je naloge KZ veliko širša in večja. Njihova KZ je Se pred nekaj leti zgradila svoj zadružni dom. Da doma niso zidali samo zaradi doma, da s tem izražajo politično zavest, je razvidno iz tega, da so si člani KZ našli ta-
koj novo delo in da dom uspešno uporabljajo: S tem ni rečeno, da so v Čepincih dosegli vse, kar se da doseči. Toda oni so na 
najboljši poti, da se delo KZ razširi v tolikšni meri, da bo zadruga koristila svojim članom, kolikor je največ možno.
   KZ Čepinci se je najprej lotila gospodarstva Ko so zgradbi svoj zadružni dom, so reševali tudi ostale naloge. Nabirali so žir, zbirali so kože. zdravilna zelišča itd. in so bili vedno delavni. Tam, kjer bi drugi prenehali, so Čepinčani nadaljevali. Po dograditvi doma so čutili potrebo po zgraditvi gospodarskih poslopij. Pripravili so 30.000 opek ter lansko leto zgradili mlekarno in kovačnico. Zraven so dozidali garažo. V garaži so zgradili tehtnico, da bodo nalagali živino neposredno s
 tehtnice na avto.
   Sledile so nove naloge. Treba bo vzgojiti lepšo živino, ker za izkupiček za živino nameravajo nabaviti lastni tovorni avto. Treba bo vzgojiti živino, ki bo dajala več mleka, ker so zgradili svojo mlekarno. Tega se v Čepincih zavedajo in se ne ustrašijo nobenega dela niti truda. Niso imeli mostu. KZ je s sodelovanjem vsega članstva in vseh vaščanov lansko leto zgradila lep most. Ne smemo spregledati, da pri vhodu v prostore KLO Čepinci stoji grafikon, ki pove, da je vsak Čepinčan opravil do avgusta 1951 80 ur prostovoljnega dela.
   V preteklem letu so že misilli na nabavo filmskega aparata. Veliko truda, jeze in težav so imeli, preden so ga nabavili. Najprej so ga iskali v coni B. v Ljubljani in končno še v Zagrebu. Da manifestirajo tudi svojo politično zavest, so prvi film vrteli na Dan republike 29. novembra. Tako so v enem dnevu proslavili svoje uspehe na gospodarskem, političnem in kulturnem polju.
                                                                                                Prosenjakovci sledijo Čepinčanom
   Madžari v Prosenjakovcih so napredni ljudje, ki se ne bojijo težav in dela. Lansko leto so 29 novembra manifestirali svojo politično zavest Odprli so svoj
velik in lep zadružni dom, kakršnega še niso postavile ostale vasi. Da se jim ne bi Čepinčani preveč odmaknili, so takoj nabavili kino aparaturo in vaščani že gledajo filmske predstave.
  Prav tako kakor ljudje v Čepincih, so v Prosenjakovcih vedno vestno izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti, bodisi da so bile gospodarskega ali političnega značaja. Tudi oni so imeli precej predavanj, kakor so jih imeli v Čepincih. Naloga te zadruge bo, da na osnovi svojega dosedanjega dela razvija še ostale gospodarske panoge in skrbi za izobrazbo svojih članov.
                                                                                         Tudi severozahodni del Prekmurja noče zaostajati
  Ob torkih je vse živo v dolinici, skozi katero vodi cesta v Dol. in Gor. Slaveče ter Kuzmo. Ljudje v vseh vaseh poslušajo predavanja. Imajo tečaje in predavanja Ljudske univerze. Letos so močno oživeli. Gornji Slaveči so potrošili mnogo svobodnega časa in dela, da si zgradijo lepo često. Dom v Dol. Slavečih napreduje, a Kuzma in Dolič sta že na najboljši poti, da se bo vse gospodarsko in politično življenje  osredotočilo v njihovih domovih. V Kuzmi se borijo za kino aparat, da bi si 
v kratkem zavrteli film. Ta del Prekmurja se močno prebuja.
  Navedel sem samo nekatera dela v teh vaseh z željo, da bi z začetnimi uspehi nadaljevale in dosegle še večje. Obenem sem hotel nakazati delo ostalim zadrugam v soboškem okraju in vsem Prekmurju. Kajti take ljudi, kakor so v Čepincih, Prosenjakovcih, Kuzmi, Doliču, Gornjih in Dolnjih Slavečih imamo v vsaki vasi, le da iz nekih razlogov niso tako delavni, kakor so ljudje v teh vaseh. Ko bodo uporabljali svoje zmožnosti v koristne skupne namene bomo radi napisali to v našem listu.
Volitve občinskih odborov OF
  Priprave za volitve občinskih odborov OF so v polnem teku. Skoraj po vseh vaseh so že zbrali kandidate, v prihodnjih dneh pa bodo sklicali sestanke članov Fronte in si izvolili občinske odbore OF ter odbore sekcije žena. Volili pa ne bodo na občnih zborih Fronte, kot smo napisali pred 14 dnevi, temveč na rednih organizacijskih sestankih vseh članov Fronte. Med občnimi zbori in organizacijskimi sestanki je namreč razlika. Občni zbori, kakor jih nekateri poznamo že iz drugih organizacij in društev in kakršne so imele frontne organizacije pred tedni, so navadno le enkrat na leto — le v izjemnih primerih se lahko skliče izredni občni zbor. Ker pa so naše frontne organizacije imele svoje občne zbore pred
kratkim, ni povoda in osnove za nov občni zbor. Kajti nova občinska vodstva si lahko izvolijo na rednih organizacijskih sestankih vseh svojih članov.
   Med tem časom pa morajo frontne organizacije rešiti še drugo važno nalogo. Doslej smo ponekod imeli v sekciji žena žene, ki niso bile članice Fronte. One so sicer delale, ker so to smatrale za svojo dolžnost, nihče pa ni pomislil na to, da bi dejansko postale članice Fronte in prejele legitimacije. To je pač ostalo iz tistih časov, ko je AFŽ bila še samostojna organizacija. Odkar pa te ni več, pa bi žene prav tako morale postati članice Fronte. S tem gotovo ne bodo imeli posebnih težav, kajti vsaka delavna in poštena žena bo z veseljem postala članica Fronte.
Zaslužek sezonskih delavcev
   Vsako leto odhaja na sezonsko delo v Baranjo in Vojvodino vcčje število poljedelskih delavcev. Za uspešno zbiranje delavcev za razna posestva so potrebni skupinovodje (palirji), katerih naloga je, da preskrbijo potrebno število delavcev za državno posestvo, s katerim so sklenili pogodbo.
   Ker je v naši državi še pomanjkanje delavcev, so se nekateri skupinovodje včasih posluževali raznih nedovoljenih in nepoštenih metod kot obljubljanja večjega zaslužka, dodatkov v žitu in podobno To pa se v današnji družbeni ureditvi ne bi smelo dogajati. Zato smo se obrnili na Poverjeništvo za delo v Murski Soboti, katero sklepa delovne pogodbe med skupino vodji in državnimi po sestvi, in prosili za pojasnila, da bi lahko z resnico seznanili vse, ki se za to zanimajo. Dobili smo sledeča pojasnila:
   Vsa pogodbe državnih posestev vsebujejo točke, da se v letu 1952 oddajajo vsa dela v akord ali po pogodbi Skupine bodo delale na določenih zemljiščih do konca sezone. Če bodo delavci bolje obdelovali zemljo, bodo tudi več zaslutili in bodo imeli zagotovljen dober zaslužek. Novost Je tudi v tem, da bodo delavci in delavke, ki bodo ostali na posestvu do konca
sezone, soudeleženi tudi pri delitvi dobička posestva ob koncu leta. Kajti način gospodarjenja državnih posestev je izenačen z ostalimi podjetji.
   Glede zaslužka žitaric je tezenskim delavcem zagotovljena mlačev, vsak delavec pa si lahko kupi žito na posestvu po proizvodnih cenah, ki so nižje od tržnih, kar je v korist delavcem.
   Ker je letos vsako posestvo samostojen obrat in je rentabilnost posestva odvisna od delavcev, kakor tudi sam zaslužek delavcev, se ne more govoriti o nekem zagotovljenem zaslužku delavcev. To bi bile le nepoštene obljube, da bi nekoga zapeljali v zmoto. Kajti zaslužek bo odvisen od vsakega posameznika, od njegovega dela.
   Posredovalnica za delo ima strogo naročilo, da vse poskuse poedincev, ki bi z lažno propagando poskušali zavajati ljudi, prijavi pristojni oblasti.
                                   V kratkem bomo pričeli graditi še 1200 km novih prog
  V Beogradu so razpravljali o raznih problemih železniškega omrežja in prometa in pri tem govorili tudi o gradnji najnujnejših novih železniških prog. V perspektivnem načrtu je, da bomo v prihodnih letih zgradili še
1200 km novih železniških prog Najvažnejše nove proge bodo Beograd-Bor. Bihač-Karlovac, Knin-Zadar, Sarajevo-Kardeljevo ob Jadranskem morju, Breza-Vareš itd.
   PARIZ. Predstavnik libijske vlade je prvič govoril na zasedanju Generalne skupščine OZN Pričakujejo, da bo Libija v kratkem sprejeta za rednega člana OZN Libija je v gospodarskem odboru zahtevala povrnitev vojne škode. Verjetno bo v Libijo poslana posebna komisija.
   ATENE. V Grčiji so nedavno odkrili tajno radijsko oddajno postajo. V zvezi s preiskavo so doslej zaprli 29 oseb, večinoma člane KP.
   DUNAJ Nekateri avstrijski časopisi poročajo, da so sovjetski vojaki ob odhodu iz Deutsch Vagrama iz 85 hiš, kjer so bili nastanjeni, odpeljali s sabo vso pohištvo, inštalacije, radijske aparate itd. — tako kot so to delali leta 1945.
Ljutomerčani protestiralo proti zasedbi našega otoka na Muri
   Pretekli petek so Ljutomerčani proslavili obletnico smrti Vladimira Iljiča-Lenina. Na komemorativni proslavi, ki je bila v dvorani Doma kulture, je govoril predsednik mestnega odbora OF tov. Slavko Janc, ki je prikazal življenjsko pot in veličino dela največjega revolucionarja Po predsednikovem govoru sta nastopila mešani pevski zbor in godba na pihala mestnega SKUD.
   To akademiji Je spregovoril navzočim predsednik mestnega ljudskega odbora tov. Štebih in v svojem govoru opozoril na vojnohujskaško gonjo informbirojevskih držav proti naši domovini. S ploskanjem je bila sprejeta protestna resolucija, ki 
so jo poslali zunanjemu ministru FLRJ tov. Edvardu Kardelju in v kateri protestirajo proti zasedbi otoka na Muri po madžarskih oboroženih silah V resoluciji je med drugim rečeno:
   Zbrani na protestnem zboro-
vanju, odločno protestiramo proti agresivnemu početju madžarske vlade in njenega pokrovitelja ter zahtevamo, da madžarske čete takoj zapustijo nas 
otok na Muri. V slučaju, da madžarska vlada ne bo sprejela naših miroljubnih predlogov. Vas pozivamo tov. minister, da sprožite zadevo pred Organizacijo združenih narodov, o
                                                                                                   Sovjetski delegaciji ne verjamejo
   Združeni narodi so v Parizu zavrnili s 45 glasovi proti 5 sovjetski predlog, da se Atlantski pakt razglasi kot napadalen. Zavrnjeni 60 bili tudi predlogi, da bi naj pogajanja o premirju prenesli s korejskega bojišča na diplomatsko področje. Le nove predloge glede zmanjšanja oborožitve za tretjino in prepoved atomskega orožja so delegacije sprejele oz ga predale v proučevanje posebni komisiji za razorožitev. Delegacije se načelno strinjajo s tem predlogom ne strinjajo pa se s tem, da bi nadzorstvena komisija ne smeta delovati stalno, temveč začasno kot je predlagala delegacija SZ. Če bo delegacija SZ pri tem predlogu vztrajala, verjetno ne bo nič z razorožitvijo.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 24. januarja 1952
Živinorejski odseki - živinorejski selekcijski odbori
   Petletni načrt postavlja pred naše kmetijstvo težke in odgovorne naloge s posebnim poudarkom na živinorejo. Vsakomur mora biti jasno, da naša živinoreja Še vedno ne daje to, kar bi bilo želeti. Poleg posledic dolge in težke vojne, ki ni prizanesla niti živinoreji, imamo opravka z zaostalo dediščino preteklosti — predvojnim oblastem ni bilo na tem, da bi dvignile živinorejo. Kakšno je bilo stanje naše živinoreje pred vojno, povedo sledeče številke: Po
uradnih statističnih podatkih so naši kraji v živinoreji nazadovali od leta 1910 do 1931 za približno 27 tisoč goved, 31 tisoč prašičev, 12 tisoč ovc ter 46 tisoč perutnine. Navedene številke dajejo jasno podobo predvojnega gospodarstva. K temu je prispevala svoj delež splošna razdrobljenost kmetijstva — samo pri nas smo imeli 150 tisoč individualnih kmečkih gospodarstev — kar je privedlo kmečko prebivalstvo v težke socialne razmere.

Živahna povojna dejavnost
                                                                                                              živinorejskih društev
   Prekmurje ima z ozirom na ugodne terenske prilike in primerno podnebje izredno dobre pogoje za dobro živinorejo. Posebno predeli vzdolž Mure so bogati sočnih travnikov in pašnikov, kar daje dovolj krme za živinorejo. Močna razdrobljenost, ki je menda v Sloveniji dosegla višek v Prekmurju, je povzročala Prekmurcem težke pogoje za življenje. Drobni živinorejci so iskali vseh mogočih izhodov — to dokazujejo pred vojno delujoča živinorejska društva v Šalovcih, Turnišču, Beltincih, Strukovcih in ostalih predelih Prekmurja. Po vojni so ob široki podpori ljudske oblasti zaživela vsa ta društva, po kmetijskih zadrugah pa so ustanavljali tudi nove živinorejske odseke. V razmeroma kratkem obdobju 1946—1948 je delo živinorejcev pognalo plodne klice. Samo v soboškem okraju so imeli v rodovniških knjigah do 3000 priznanih goved, na terenu je obstojalo 20 mlečnih kontrolorjev, z eno besedo živinoreja se je vidno dvigala.
   S pasivnostjo splošnih kmetijskih zadrug, ki so zavile le v ozko trgovsko poslovanje, je delo živinorejskih odsekov postopoma prenehalo, vsled česar se je opustila kontrola nad že uvedeno selekcijo in molzno kontrolo. Če prištejemo že razmeroma ostre odkupe, ki so vsled nezainteresiranosti poedinih KLO šli tu in tam v živo tudi pri rodovniški živini, je bil končni zaključek ta, da smo imeli v letih 1949/50 le še kakšnih 500 rodovniških goved v evidenci.
   Okrajna vodstva so kmalu uvidela napako ter že v letu 1950/51 pospešila delo živinorejskih odsekov. Po enem letu vztrajnega dela — za kar gre predvsem zasluga tov. Kovačiču,
Horvatu in drugim požrtvovalnim živinorejcem — je ponovno po vseh živinorejskih predelih uvedena mlečna kontrola, v selekcijo pa je zajetih nad 1000 goved. Pri tem odpade na zadruge 32 goved, okrajna posestva 132 goved, na ostale živinorejce (KZ) pa nad 1000 goved. Najbolje vodijo kontrolo in rodovniške knjige v vaseh: Strukovci, Puževci, Lemerje, Kupšinci, Brezovci in še drugih. Sorazmerno najslabše pa se zanimajo za delo živinorejskih odsekov v Moravcih, Beltincih, Melincih itd. Tako so se ob neki priložnosti, ko je prišel živinorejec v Moravce na pregled živine, domačini zaprli v hiše, ne da bi prignali živino na določeno mesto.
ostali kmetovalci pa 213 bikov. Na zadnjem sestanku pred dnevi so živinorejci sklenili, da se bo skočnina pobrala pavšalno. Tako bo moral letos vsak živinorejec že v naprej odriniti določeni znesek za pavšalno skočnino, ki jo bo pobirala dotična KZ. KZ pa sklepajo pogodbe z zasebnimi rejci bikov, ki dobe skočnino plačano v celoti, ven-
dar dokončno šele po končani sezoni. Navedeni ukrep ima to dobro stran, da onemogoča pripuščanje manjvrednih nepriznanih bikov, obenem pa onemogoča rejcem bikov predčasno odprodajo plemenske živali. OLO Sobota je pri nakupu bikov izdatno podprl živinorejce z denarno pomočjo v znesku 900.000 din.
Ali nas sedanja mlečnost zadovoljuje?
  Ugodne cene mleku nam narekujejo vso skrb, ki jo je treba posvečati dvigu mlečnosti goveje živine. Praksa zadnjih let nam kaže, da današnja proizvodnja mleka komaj zadovoljuje splošne potrebe, kaj šele da bi proizvajali mlečne izdelke. In vendar imamo vse možnosti za tol
  Povprečno mlečnost računamo v Prekmurju okrog 900 litrov
na mlekarico, kar Je ob ugodnih pogojih krme nezadovoljivo.
V  tem pogledu so okrajna posestva Rakičan in Beltinci, poedine zadruge kakor tudi zasebni živinorejci dosegli lepe uspehe. Tako so v Rakičanu zabeležili lani povprečno molznost nad 1500 1 na glavo, nekaj manj pa so dosegle tudi zadruge Kramarovci, Puconci in še nekatere. To pa so le prvi uspehi Upoštevati je treba, da so imeli na posestvu Rakičan še pred kratkim manjvredno mešano živino, ki so jo postopoma odprodajali in vzgajali boljšo. Najboljša krava pa je dala celo 3200 1 letno. To so uspehi, ki bi jih z vztrajnim delom lahko dosegel v nekaj letih sleherni živinorejec v Prekmurju.
                                                                                                                                                                                                Kakšen uspeh bi s tem dosegli, povedo preproste številke:
V  soboškem okraju računamo,
da rede kmetje in zadruge okrog 20 tisoč krav in junic. Če računamo, da je od tega 15 tisoč krav mlekaric, bi pomenil dvig 600l mleka letno na mlekarico 9 milijonov litrov mleka več. Računajoč današnje cene mleka bi to zneslo nad 130 milijonov dinarjev več, kot pa prejemajo živinorejci danes.
                                                                                            Več zraka in dobre krme živini
   Žival je bitje, ki potrebuje svežega zraka in sonca — oboje pa žal naša živina preveč pogreša, predvsem v zimskih mesecih. Prevladujejo nizki in temni, večkrat zatohli in slabo zračeni hlevi, v katerih se živina slabo počuti. Rezultati so vidni v razmeroma visokem odstotku tuberkuloznih goved, ki smo jih zabeležili v Prekmurju. Tu bo potrebno iti po stopinjah naprednih živinorejsko razvitih držav, kot so: Švica, Danska, Amerika itd., kjer posvečajo živinoreji mnogo več skrbi. Ne samo, da skrbe za selekcijo in dobro vitaminozno krmo, temveč nudijo živini čim več zraka in sonca. V Alpah (Avstrija) puščajo živinorejci celo v zimskih mesecih živino na pašo — seveda, če ni snega. Taka živina postane potem silno utrjena ter je odpornejša proti raznim boleznim. Za naš in za naše trenutne pogoje pa velja načelo: »Več paše od pomladi do jeseni, pozimi pa zrak in puščanje na vodo, da se živali razgibajo.«
   Povečanje živinoreje nujno narekuje gojenje krmnih rastlin predvsem detelj, pese, lucerne in podobnih kultur z visoko vitaminozno vrednostjo. V tem pogledu je treba pohvaliti zadružnike v Kramarovcih, ki so lani ..zasejali velike površine z deteljo in lucerno. Končno pa se je treba dotakniti še naših travnikov. Ti dajejo na splošno nizke donose, posebno v nižinah, kjer stalno nastopa podtalna vlaga. So primeri, kot v Krpliv-
niku in Hodošu, da pridelajo na hektar le do 6 stotov kisle krme. Z načrtnim izboljševanjem, tal bi se dalo veliko narediti. Zemlja potrebuje obdelavo in apno. Kljub vsem nasvetom in praktičnim ugotovitvam o vrednosti apnenja pa v Hodošu in še nekaterih vaseh vsa leta redno odklanjajo apnenje, kar je treba grajati. Apnenje prinaša visok donos — o tem bi lahko mnogo povedal ing. Pejnovič, direktor posestva v Beltincih. Na posestvu dosegajo rekordne hektarske donose pri poedinih krmnih rastlinah ravno vsled rednega apnenja.
     Reja drobnih živali
   V Prekmurju je od malih živali še najbolj razvito perutninarstvo, manj pa čebelarstvo, reja rac, gosi in kuncev. Z rejo malih, živali se bavijo le ženske, dočim možje na splošno odklanjajo kako večjo skrb. In vendar daje perutnina Prekmurcem lepe dohodke v izkupičku od jajc, da ne računamo prodaje mesa. Prevladujejo vse
vrste pasem perutnine od »Leghornke« do »Štajerke«. »Štajerka« ima vse prednosti, je dobra nesnica — znese do 150 jajc letno — je skromna in daje okusno meso. Zato bomo v bodoče vzgajali le to pasno.
   Obmurske vasi s številnimi mlakami in rokavi pa imajo večje možnosti reje vodne perutnine. V ta namen so v zadrugi Bakovci lani dogradili racnjak, ki pa je ostal brez rac.
   Več dejavnosti se opaža pri čebelarjih, ki so se zadnja povojna leta združili v čebelarska društva. V letošnjem letu predvidevajo ustanovitve plemenilne postaje, ki bi naj vzagaja dobre matice. Prva leta bo šla proizvodnja za domače potrebe, potem pa mislijo matice tudi izvažati (v tujini je za naše matice veliko povpraševanje). Letošnja kontrola čebeljnih panjev pa je v nekaterih mestih odkrila zanikrne čebelarje, ki so imeli okužene panje. Po sklepu čebelarjev so vse okužbe uničili, s čemer je bila okužba zatrta.
   Pred prekmurskim živinorejcem stoje velike in odgovorne naloge, ki jih bo mogoče izvesti le z 'doslednim izpolnjevanjem postavljenih načrtov. To pa ni težko, če pomislimo, da bo dvig živinoreje prinesel boljše življenske pogoje delovnim ljudem.                     -tz.
                                                                                          KLO TOMAŽ IMA PET
                                                                                          KRAJEVNIH PODJETIJ
   Doslej je imel štiri krajevna podjetja: čevljarsko delavnico, ustanovljeno pred štirimi leti, žago, gostilno in krojaško delavnico. Pred kratkim pa je ustanovil pekarno, ki jo vodi bivši pek Luci Fric. Vsa krajevna podjetja so doslej delala v korist in zadovoljstvo potrošni-kov in svojega lastnika KLO. Cene so zmerne, da so z njimi zadovoljni tudi potrošniki, kljub temu pa nekaj dohodkov daje o tudi KLO. S pekarno so potrošniki zadovoljni, čeprav je včasih kruh prečrn in grenek, ker menijo, da krivda ni pri poslovodju, temveč kvaliteta moke ni zadovoljiva.                I. O.
Iz Švice uvoženi bik »Eiger«, ki Je pustil že 12 čistokrvnih potomcev. (Last okrajnega posestva Rakičan).
Del novih hlevov — svinjske farme Nemščak. (Last okrajnega posestva Beltinci).
Izpolnili in presegli so
                                                                                          petletni plan
   Pot me je zanesla na Upravo ljutomerskih opekam. Upravni odbor podjetja je pravkar imel svojo sejo. Obravnavali so važne stvari, pa ne le kritične, temveč tudi pohvalne.
   Delali so obračun dela, pa ne le za zadnje leto, temveč za vso petletko. Častno so izpolnili svojo nalogo in jo celo presegli. Stiskalnice so izpolnile petletni plan s 103 odst., krožne peči s 106 odst. Obrata Gornja Radgona in Poreci sta ga presegla, sledita še obrata Lukavci in Puconci.
   Živahno so razpravljali o planu za 1951. leto. Po vrednosti so ga izpolnili s 104 odst., po količini pa s 100,2 odst. Prejšnja leta so uporabljali za žganje opeke premogov zdrob, lani pa so začeli uporabljati premogov prah, ki še je dobro obnese... Kvaliteta ni trpela, znižali pa so proizvodne stroške. Lom surove, in žgane opeke je bil malenkosten, le 2,2 odst. Z vzgojnim delom so znižali neopravičene izostanke na 0,2 odst. Vsa možna dela so normirali, v brigadah dela 94,8 odst. delavstva.
   V obratu Lukavci so opustili ročno izdelovanje zidakov zaradi kvalitete. Strojno izdelovanje zidakov pa so skrčili zaradi visokih proizvodnih stroškov. V Gornji Radgoni so naredili veliko racionalizacijo sušilnih prostorov. Uvedli so avtomatske vozičke za prevoz opeke, pri če-
mer 19 delavcev opravlja delo, ki ga je prej opravljalo 34. Letos bodo tudi preusmerili nakop gline za zidake, kar bo znižalo proizvodne stroške. V podjetju so število uslužbencev znižali od 33 na 24.
   Skrbijo tudi za vzgojo strokovnega kadra. Usposobili so rezače in odjemalce strešnikov, kurjače lokomobil, žgalce krožnih peči in druge. Imeli so tečaje za statistiko in delovodje ter seminar za člane delavskega sveta, da so se seznanili s finančnim poslovanjem ter splošno tehnično in komercialno službo.
   Medobratno tekmovanje za prehodno zastavico podjetja je bilo zelo razgibano. Osvojil si jo je za stalno obrat Puconci. Sodelujejo tudi s protiletalsko zaščito. Imeli so 10-dnevni tečaj, praktične vaje ter poizkusni napad na obrat Boreci. Za dobro izvedbo samostojno organizirane obrambe je kolektiv prejeli diplomo od Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije.
   Zimsko delo opekarjev se je preselilo v mehanične delavnice, kjer popravljajo stroje. Pripravljajo glino, iz katere bodo izdelovali tenko steno opeko. Ko nastopi sezona izdelovanja opeke, mora biti vse pripravljeno.
   Uspehi sami govore o dobrem delu upravnega odbora podjetja in sindikalne podružnice.
                                                   Organizacija živinorejskih selekcijskih odborov in svetov
   Praksa iz zadnjih dveh let kaže, da se je pomen živinorejskih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah izrodil — ti so v številnih zadrugah še vedno samo pri številkah, ne da bi imeli živinorejci od njih korist in pomoč. Šibka stran organizacije živinorejskih odsekov se je pokazala v tem, ker so preveč oddaljeni od OZKZ, katera jim vsled zmanjšanega kadra ne more nuditi stalne pomoči in konkretnih nasvetov. Kriva pa je tudi nezainteresiranost upravnih odborov KZ, ki jim je malo mar, kako delujejo njihovi odseki.
   Po daljši in vsestranski diskusiji so sklenili, da se s 1. februarjem 1952 reorganizirajo dosedanji živinorejski odseki v živinorejske svete odnosno odbore. Ti pa bodo povezani z enim izmed osmih živinorejskih okolišev, kjer bo deloval nekakšen predstavni organ, v katerem bodo združeni najboljši živinorejci iz vseh okoliških za-
drug. Ker bo na teh živinorejskih središčih deloval plačan živinorejski strokovnjak, ki bo živinorejcem nudil pomoč v nasvetih, vodil molzno kontrolo in po možnosti rodovniške knjige, bodo obstojali vsi pogoji za hitrejši razvoj živinoreje. Živinorejci bodo plačani iz posebnega živinorejskega fonda, ki ga bodo zadruge črpale iz določene marže ob prodaji živine.
   V takem smislu bodo postavljeni po splošnih kmetijskih zadrugah tudi kmetijski in sadjarski odbori.
   Nova organizacija ima ob združitvi KLO v večje občine široke možnosti dela in razvoja — predpogoj pa je seveda ozko sodelovanje vseh živinorejcev. Tu se je treba ozreti na izredno važnost glede vzdrževanja priznanih plemenjakov, ker je tu ključ za hitrejši napredek. Po zadnjih podatkih imamo v soboškem okraju 236 rodovniških bikov, od katerih jih drže zadruge 16, okrajna posestva 7,
Skupina kaplana Glavača
  V tej in v prihodnjih številkah bomo v podlistku objavljali sedmo poglavje iz knjige Frančeka Sajeta »Belogardizem«. To poglavje ima tudi v knjigi, ki je izšla lansko leto, gornji naslon Ker v njem opisuje delovanje našega rojaka iz Beltinec, knjige pa si vsakdo ne more kupiti, menimo, da bo naše bralce zanimalo, kakor so nam nekateri že sporočili, ko so prosili za ponatis tega poglavja v našem listu.
  Kakor navaja pisatelj v predgovoru: »To knjigo sem si zamislil kot zgodovino reakcionarne buržoazije med narodnoosvo-
bodilno vojno, ko je pod klerofasističnim vodstvom zakrivila s svojim belogardističnim izdajstvom težak zločin nad pregaže-no, razkosano in trpinčeno slovensko domovino«, se je tega tudi strogo držal. Zato knjiga ni opis nekih ugibanj ali pripovedovanj, temveč je sestavljena po raznih listinah, ki so se ohranile v arhivih. Pri tem je pisatelj uporabljal največ belogardistične in okupatorske arhive.
   Zato na koncu vsakega podlistka navajamo uporabljeno gradivo, kakor je pisatelj navedel tudi v knjigi.
  Najradikalnejša in najagilnejša klerofašistična skupina v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju je že od konca pomladi 1941. leta bilo takoimenovano Slovensko narodno gibanje, ki ga je organiziral in vodil kaplan Franc Glavač. Glavaču se je kmalu pridružil ing. Fanouš Emer z družbo aktivnih jugoslovanskih oficirjev in fašistov iz nacionalističnih krogov.
  Franc Glavač, doma iz Beltincev v Prekmurju, ja 1934. leta
stopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je rastel z novim »rodom Katoliške akcije«, od katerega si je slovenski klerikalizem mnogo obetal. Že kot bogoslovec je Glavač postal sourednik lista »Mi mladi borci«, glasila dijaške Katoliške akcije. Od 1940. do 1941. leta je bil urednik »Revije katoliške akcije« in »Domoljuba«, nato pa urednik »Slovenca«, kjer je vodil »idejno in notranjepolitično rubriko«, to se pravi — blatenje narodnoosvobodilne borbe.
   Kot urednik »Revije Katoliške akcije« je Glavač 1940. leta v članku »Med dvema ognjema« ugotavljal, da »eden (liberalni op. S. F.) sicer ponehava na razvalinah starega sveta, zato pa tem bolj visoko dviga svoje zublje drugi in mlajši: požar komunizma... Stisnjeni v ta precep smo v veliki nemoči, ako ne zberemo svojih sil v enotne vrste, prešinjene z duhom enotnosti«. In Glavač s škofom dr. Rožmanom vzklika: »Treba nam je novega Mahniča, četudi bi šel kje predaleč!«4
   Kaplan Franč Glavač ni čakal dolgo na novega Mahniča. Ker je bil prežet idej bojne Katoliške akcije in omamljen zaradi vabljivega Tisovega zgleda v klerofašistični Slovaški, je sam hotel postati Mahnič redivivus Zato je s svojimi vrstniki iz duhovniških vrst in s klerofašističnimi študenti iz kroga Katoliške akcije osnoval svojo politično frakcijo, ki jo je imenoval Slovensko narodno gibanje. Njegov program, ki ga je izdal za novo leto 1941, je bil verna kopija njegovih slovaških vzornikov:
                                                                                                                                                                                           »Slovensko narodno gibanje hoče združiti vse mlade Slovence, ne glede na sedanje politične stranke, v borbi
   za novo, samostojno in združeno Slovenijo...
     Slovenija bo zgrajena na stanovski podlagi, kakor si jo zamišlja tradicionalni krščanski socialni nauk...
     Katoliško vero smatramo za najvišjo vrednoto slovenskega naroda ...
     Prišel je čas, ko moramo ustvariti nov red v novi Sloveniji...«5
  V treh mesecih stare Jugoslavije je kaplan Glavač zbral nekaj borcev za »nov red v novi Sloveniji«, v boj pa jih še ni utegnil poslati zaradi prehitrega zloma države. Ko pa je kmalu po okupaciji zvedel, da je Komunistična partija osnovala Osvobodilno fronto, in opazil, kako se OF naglo širi po slovenskih mestih in vaseh, je takoj prešel v obrambo in v napad. Pri tem se je povezal s skupino ing. Fanouša Emra.
                                                                                                                                                                                       Ing. Emer Franc ali Fanouš, kakor so ga klicali, je bil doma iz Kranja in je tik pred vojno postal inženir montanistike. V prvih mesecih okupacije je zaradi poleta narodnoosvobodilnega gibanja kot prepričan fašist »začel zbirati okrog sebe mlade fante, ki so bili prežeti enakih idealov protikomunistične borbe, ter jih pripravljal na obračun z zločinskim komuniz-
mom.«6 Podrobneje, kako je Emer organiziral svojo skupino, je opisal njegov sodelavec ing. arhitekt Lah Boris:
     »Takoj po okupaciji sem se pri aktivnih oficirjih bratih Cotičih spoznal s Fanoušem Emrom. Sestali smo se zaradi dogovora o pripravah za borbo..kadar pride čas za to. Razdelili smo si vloge in jaz sem bil postavljen -za orožarja, Emer za voditelja, brata Cotiča pa za operativna oficirja. Bili so navzoči še nekateri drugi oficirji, ki so se pa predstavili pod drugimi imeni... Potem smo se sestajali samo po dva in sem imel jaz večino (sestanek) z Emrom.
     Kje skrivamo orožje, ki smo ga nabrali, smo vedeli samo Emer, jaz in neki študent po imenu Bojan... Bil je velik, okrogloličen in blond. Od raznih ljudi, katerih imena nisem vedel in ki mi jih je pripeljal Emer sam. ali pa omenjeni Bojan, sem dobival orožje... Na Golovcu je orožje prevzemal Bojan ...
     Komu je bil Emer odgovoren za svoje delovanje, ne vem. Kje je dobival denar za orožje, ki mi ga je izročal, ne vem. Razpolagal je vedno
z večjimi vsotami, ker je imel blagajno v rokah. Poudarjal je, da blagajne in vojaškega vodstva ne bo nikomur izročil. O Osvobodilni fronti nisva mnogo razpravljala...
  Emer je bil v vojaškem oziru zelo brutalen in brezkompromisen ter nepopustljiv in skrajno odločen. Ha mene je kot vojaški vodja naredil naravnost idealen vtis.«7
  1.   »Revija Katoliške akcije«, 1941, str. 158.
  2.  Po kartoteki, ki jo je kaplan Glavač z ostalimi belogardističnimi kulturnimi delavci 7. marca 1944 izpolnil za Vilikonjevo »Zimsko pomoč«.
  3.   »Revija Katoliške akcije«, 1940, str. 367 in 368.
  4. Prav tam, str. 369.
  5. Ljubljana, dne 1. januarja
1941, Program slovenskega narodnega gibanja; ciklostiran letak.
  6.  »Slovenec«, 3. decembra
1942. Glavačev članek »Ob obletnici smrti Franca Emra«.
  7.   Kočevski proces, zaslišanje Borisa Laha pred Področnim vojaškim sodiščem v Kočevju 10. septembra 1943.
                                                                                                    (Nadaljevanje sledi)
 Murska Sobota, 24. Januarja 1952
»LJUDSKI GLAS«
Sran 3
VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV
Življenje v Korovcih
   Tudi v obmejni vasici Korovci žive požrtvovalni, složni m delavni ljudje. Ker pa so bolj tihi, čeprav delavni, njihovi uspehi včasih marsikoga presenetijo. V zadnjih letih so mnogo naredili, posebno delavni so bili prva leta po osvoboditvi. Z lastnimi sredstvi so sl zgradili gasilski dom, na ceste navozili mnogo gramoza, sedaj pa pripravljajo gradnjo kulturnega doma. Pri svojem delu so imeli mnogo težav, pa so z vztrajnostjo vse premagali. Ti uspehi pa so bili doseženi z delom množičnih organizacij.
   Na zadnjem občnem zboru OF so pregledali delo v lanskem letu in ugotovili, da niso bili med najdelavnejšimi pa tudi ne med najslabšimi organizacijami v okraju. Pri vzgoji članstva, kakor tudi pri izpolnjevanju gospodarskih nalog so imeli precej uspehov, največ pa še pri kultumoprosvetnem delu.
                                                                                        Pričele so se gasilske letne skupščine
   V ljutomerskem okraju so pričeli z rednimi letnimi gasilskimi skupščinami. Te so zelo Živahne, saj jih je večina zelo dobro pripravljenih. Najbolj pripravljena skupščino je doslej imelo gasilsko društvo v Ivanjkovcih. Zbrana poročila, plan dela, finančni proračun, vse so dobro pripravili. Na skupščino pa so prišli vsi člani. Ne dajo se zlepa, saj imajo prehodno zastavico OGZ.
   Omemebe vreden je tudi oklep bučečovskega gasilskega društva. Za vsako ceno si hočejo v letošnjem letu osvojiti prehodno zastavico Zveze in biti najboljši. Tudi mi jim želimo uspeh.
   Na občnem zboru so se pomenili tudi o bodočem delu in naloge zabeležili v sklepe. Člani so Izrazili tudi željo, naj se mnenje frontovcev bolj upošteva ter se njihove želje in predlogi rešujejo, v kolikor bodo izvedljivi
   Pomenili so se tudi o »črni blagajni«, kakor so nekateri ljudje raztrosili vesti, češ da jo v Korovcih ustanavljajo. Ta blagajna pa ni skrita niti črna. pač pa se v njej zbira denar za gradnjo kulturnega doma. Z varčevanjem in delom si bodo vaščani zgradili svoj dom, katerega temelji že stojijo. Ko bodo dom dogradili, bodo gotovo lahko ponosni nanj.
   Korovci so znani tudi po svojih gasilcih, ki so se v lanskem tekmovanju dobro odrezali Na zadnjem občnem zboru pa so z negodovanjem ugotovili, da so v krajevnem proračunu bili prikrajšani od sosednje gasilske čete Cankova. Čeprav skrbijo, da bi sl čim več dohodkov ustvarili sami, bi jim tak prispevek tudi bil potreben.
   Tudi mladinska organizacija si Je izvolila nov odbor. Včasih je bila delavna, zadnji čas pa je malo popustila. Kakor kaže, pa bo spet postala delavnejša. To tipanje daje tudi novi mladinski odbor in uspešen zadnji sestanek.                 -ti.
                                                                                            Če prodajaš živino brez potnih listov...
   Kmetica Ivanka Ploj iz Cogetinc je prodala v Osek enega vola brez potnega lista, dočim je Janez Cigula iz Župetinec pripeljal prašiča iz Prekmurja brez potnega lista. Zato sta bila kaznovana, ker sta vedela, da je to kaznivo dejanje, vsak na 2000 dinarjev denarne kazni     -jh.
  Vez z rojstnim krajem
  V prihodnjih mesecih bo več sto naših ljudi šlo na sezonsko poljsko delo na jug naše države. Ker pa se ljudje v tujem kraju mnogo zanimajo za svoj rojstni kraj, Jim svetujemo, da se naročijo na domači list »Ljudski glas«. V katerem koli kraju naše države lahko prejemajo list za enako naročnino, kot v domačem kraju. Z ozirom na sedanjo poštnino jih bo list za nizko ceno seznanjal z novicami iz domačega kraja.
  Kdor še ni naročnik, se lahko na novo naroči, dosedanji naročniki pa nam lahko sporoče spremembo naslova. Naročilnice ni treba pošiljati v pismu ali na dopisnici, temveč lahko le pošljete naročnino na naš čekovni račun »641-90332-2, Ljudski glas uprava M. Sobota«, na zadnji strani srednjega dela položnice Pa napišete »nov naročnik«.
                        Razumevanje Sveta za prosveto in kulturo v Ljutomeru za podpore dijakom
  Murskosoboški dijaški dom se je s porastom števila dijakov in ustanovitvijo učiteljišča znatno razširil, saj je naraslo število gojencev od 66 na 260 v šolskem letu 1951/52 in 37 vajencev. IO in poverjeništvo za finance OLO Murska Sobota je pri tej razširitvi mnogo pomagalo, saj je odobrilo samo za opremo v letu 1950 nad 770.000 din, v letu 1951 pa je bil domu odobren najvišji budžet z zneskom 1,824.000 din. Ostali kraji, iz katerih so tudi gojenci, pa niso ničesar prispevali. Svet za prosveto in kulturo v Murski Soboti je z upravo doma stalno izboljševal celotno stanje doma, tako da je danes stanje dobro.
  Poslovanje doma s skupno 297 gojenci v začetku novembra leta 1951., ko so vse vzgojne ustanove začele s samoupravo, pa bi bilo gotovo pretežko in bi bilo na škodo gojencev, če v
tem prehodu uprava doma ne bi bila dovolj skrbna, in če ne bi dobila potrebne pomoči. Tako pa je uprava doma lahko določila primemo vzdrževalnimi, ki pa se stalno niža, kar je cilj našega celotnega upravljanja.
   Tudi ta prehod so v Murski Soboti razumeli, saj je Poverjeništvo za finance OLO v Murzadnji seji določil še 200.000 diznesek za kritje stroškov. Tovarna perila v Murski Soboti je darovala 200.000 din, Tovarna mesnih izdelkov 10.000 din za svoje vajence, IOOLO pa je na zadnji seji določil še 200.000 dinarjev.
   Uprava dijaškega doma v Murski Svboti se je obrnila na razna podjetja in Svete okrajev Lendava, Radgona in Ljutomer s prošnjo, da bi po možnosti prispevali za revnejše dijake iz svojih okrajev, ker se po »obstoječih predpisih« domovi vzdržujejo tudi iz daril in volil. Saj je v dijaškem domu v Murski Soboti trenutno iz okraja Lendava 50 gojencev, iz okraja Radgona 29, iz okraja Ljutomer 49 gojencev in iz Ptuja 7 ter Iz okraja Murska Sobota 70 gojencev, katerih socialno stanje je zelo' različno.
   Svet za prosveto in kulturo v Lendavi je na to prošnjo nakazal 60.000 din za svoje dijake, Svet za prosveto in kulturo iz Radgone 20.000 din, OLO Ptuj pa 6000 din; vsi pa so obljubili
tudi za nadalje prispevek po svojih možnostih.
   Svet za prosveto in kulturo v Ljutomeru pa je v imenu raznih svetov in poverjeništev, ki so prejeli prošnje dijaškega doma, poslal upravi dijaškega doma sledeči dopis:
   »Štev. III.-F/40. — Predmet: podpora dijakov. Na Vaše številne vloge, ki jih pošiljate na razne Svete in poverjeništva tukajšnjega okraja glede dodelitve podpore dijakom, ki stanujejo v Vašem domu, a so doma iz ljutomerskega okraja, Vam sporočamo, da po obstoječih predpisih, s katerimi ste verjetno seznanjeni, se morejo posamezni starši z utemeljenimi vlogami in potrebnimi potrdili obračati na pristojni Svet za socialno skrbstvo za pomoč. Nikakor pa ne more uprava dijaškega doma nadlegovati v imenu »revnih dijakov« posamezna poverjeništva oziroma Svete za pavšalno podporo. S. F. — S. N.
                                                                                                                                                                                                                            Predsednik sveta: A. Pirher, 1. r..«
   Če so te prošnje razumeli v ostalih okrajih, ki so tudi seznanjeni z »obstoječimi predpisi«, se nam zdi neverjetno, da se z dobro voljo tudi v gospodarsko močnem ljutomerskem okraju ne bi našla sredstva za slično podporo. Ali v Ljutomeru tako rešujejo problematiko vzgojnih ustanov in ali je tako reševanje pravilno?                    Jo.
Podjetne žene v Selu
   Sekcija žena pri OF v Selu je priredila kuharski tečaj. Največ zaslug za pripravo tečaja ima sekretarka sekcije Vilma Kerčmar, brez dvoma pa tudi sekcija žena kot celota, saj je tečaj obiskovalo 21 žen in deklet. Tečaj je začel 1. decembra lanskega leta. Do 20. decembra so se zbirale vsak popoldan, pozneje do 6. januarja, ko je bil tečaj zaključen, pa so se po ves dan vadile v kuharskih spretnostih. Tečaj je vodila učiteljica v Fokovcih Elza Čarni. Na tečaju pa je pomagal kot predavatelj tudi učitelj iz Fokovce Koloman Čarni. Predaval je dvakrat tedensko o zdravstvu, čistoči in socialistični vzgoji otrok.
   Žene in dekleta pa se niso usposabljale le v strokovnih kuharskih sposobnostih, temveč je vodstvo sekcij pokrbelo tudi za prosvetno delo. Ob zaključku tečaja so nastopile z igro »Nevihta«. Učile in vadile pa so se v večernih urah po končanem učnem načrtu za tisti dan. Zato so zaključek tečaja tudi primemo proslavile. Po odrskem nastopu so odprle razstavo kuharskih izdelkov in tako pokazale, kaj so se naučile. Sledila 
   je tudi plesna zabava. Z dohodki prireditve in zabave pa se
   Vžigalice niso za igračo
   V nedeljo popoldne je začelo goreti v Okrajni opekami Ljutomer. Zgorel je del šupe, ki je tamkaj stanujočim delavcem, služila za drvarnico. Takoj so prihiteli industrijski in mestni gasilci, ki so požar omejili, da ni zajel še ostali del sušilnega prostora in sosednjih zgradb. Požar so zanetili otroci, ki so se z vžigalicami igrali v drvarnici. Škodo trpita Milhberger in Štuhec na nezavarovani opremi, dočim so opekarniške naprave krite z zavarovalnino.             C. K.
    Kdo sme klati živino
   Zadnji čas se poraja med ljudstvom, zlasti med kmeti, mišljenje, da je s sprostitvijo obvezne prodaje mesa in živine odpadla prepoved klanja živine. Tako si razlagajo mnogi, čeprav bi morali vedeti, da se brez) predhodnega pregleda mesooglednika meso ne sme prodajati za široko potrošnjo, ker za to veljajo posebni zdravstveni predpisi. Prekupčevanje živine za črni zakol pa je šušmarstvo v mesarski obrti, kar je najstrožje prepovedano.
   Nedavno sta se zaradi takšnih prekrškov zagovarjala pred sodiščem za prekrške v Gornji 
   Radgoni brata Friderik in Janez Šlebinger, doma iz Rožengrunda. Kaznovana sta bila po 2000 din denarne kazni.
   Podoben primer je zagrešil kmet Jožef Ratnik iz Plitvice, ki je goveje meso od zaklanega! goveda prodajal po 120 din in svinjsko po 150 din za 1 kg. Tudi Ratnik je bil kaznovan.
   Podobnih primerov kaznovanja za slične prekrške Je bilo še več. Prebivalstvo se opozarja, da je prisilni zakol dovoljen samo Vsled nesreče. V takem primeru lahko lastnik prodaja meso le z odobritvijo oblastvenih organov za razprodajo mesa od zaklane živine.
krile vse izdatke, ki so jih imele na tečaju in še 1000 din poslale za ustanovitev trgovine za kostume in maske.
  Igro in razstavo so obiskale članice Okrajnega odbora sekcije žena v Murski Soboti Marta Kikec in Dragica Razdevšek ter zastopnik OLO Karel Barbarič. To priznanje jim je dalo še več poguma za nadaljnje delo. Obljubile so, da se bodo dobro pripravile za volitev občinskega odbora sekcije žena in da pridobijo vse žene, ki še niso, da vstopijo v Osvobodilno fronto in tako postanejo članice sekcije žena. Po ocenitvi njihovega dosedanjega dela jim lahko verujemo, da bodo to obljubo častno izpolnile. Saj je njihova sekcija že lani štela 36 članic, kar. v primeri z nekaterimi vasmi ni malo.       ______
                                                                                          „Domen“ na polanskem odru
  Letošnje Novo leto so vaščani V. Polane v lendavskem okraju dočakali v nabito polni dvorani prosvetnega doma. Razvedrila jih je domača gasilska dramatska skupina z Jurčičevo petdejanko »Domen«, katero je režiral tov. Križanič. Mnogi obiskovalci so pri prvi predstavi odšli na domove in si privoščili užitek, ko je družina igro ponovila. Igralci so se tokrat zelo potrudili; uspešen je bil zlasti nastop Jožeta Jeriča v vlogi Urha, Štefana Lebarja v vlogi Domena in Elizabete Pršove, ki se je kot Meta vrtela na odrskih deskah.
  Polančani so z »Domenom« uspešno nastopili v Odrancih, gostovali pa bodo še v Turnišču, Bogojini in v Lendavi. Čisti dobiček prireditve so poslali pripravljalnemu odboru za organizacijo gasilskega festivala v Ljubljani. V zadnjem času se vneto pripravljajo na uprizoritev spevoigre »Ženili se bomo«, v kateri nastopajo tudi Nušičevi odrski junaki.
                                                                                          Napredek elektrifikacije v Apaški kotlini
  Že konec minulega leta so bila končana dela pri napeljavi glavnega električnega voda visoke napetosti skozi vso Apaško kotlino. Tako so bile v letih po osvoboditvi na tem področju zgrajene štiri nove transformatorske postaje. Že prva leta po osvoboditvi so bile elektrificirane vasi Lutverci, Segovci, Plitvica, Apače, Črnci, Mahovci ter v zadnjem času Žepovci. Sedaj so v teku tudi inštalacijska dela v Podgorju in v Vratji vasi ter Konjišču.
  Tako bodo vse vasi Apaške kotline razen Nasove, Janhove in Lešan dobile električno razsvetljavo v kratkem času ter bo na ta način uresničena desetletna želja prebivalstva ob naši severni meji po elektriki. -Jh.
Kdo je kriv slabih razmer
                                                                                                                                          v KDZ Janhova?
   Janhovska KDZ v radgonskem okraju spada med mlajša zadružna gospodarstva, Ustanovljena je bila L 1949, ko so v zadrugo vložili po zakonu o agrarni reformi dodeljeno zemljo agrarni interesenti-kolonisti. Raztresenost zadružnih površin po 3 vaseh je zaradi velike oddaljenosti polj še bolj otežkočila de lo neizkušenemu vodstvu. Zato je to že spočetka prehajalo iz rok v roke. Vodstvo in zadružniki pa so se preveč zanašali na pomoč države in niso prijeli sami dovolj resno za svoje delo. Saj so nekateri člani vstopili zgolj iz špekulantskih namenov, kar posamezniki s svojim razbijaškim delom pogosto dokazujejo.
   Sam predsednik zadruge Janez Debeljak vsa leta ni dokazal, da misli v zadrugi resno napredno gospodariti v korist vseh zadružnikov. Nasprotno, preveč se zaposluje pri delu na svoji ohišnici. Prepogosto pa govori, da njegova družina ne bo stradala kruha, dokler bo on predsednik zadruge. Pošteni zadružniki janhovske zadruge pa se sprašujejo, na kak način je prišel predsednik do priznanih 150 delovnih dni v zadrugi v prvem polletju 1951, ko pa je bil pre-
težni čas zaposlen le na svoji ohišnici. Ob trgatvi na svoji ohišnici pa je dal zaklati zadružnega prašiča, od katerega so zadružniki okusili le bore malo.
   V    zadrugi je precej aktiven priganjač zadružnik Prezelj, katerega žena Frančiška skrbi tudi za svinjerejo, če se sploh lahko omenja za svinjerejo. Prašiči, ki so lani tehtali 100 kg, so celo izgubili na teži. Kljub nerednemu krmljenju prašičev pa je lansko leto v poletnih mesecih segnilo pri zadružnikih Debeljaku starem 200 kg krompirja ter .Kodrinu 500 kg zadružnega krompirja Zadružnik Prezelj, ki bi moral skrbeti tudi za konjerejo, je zaradi malomarnosti povzročil pogin 3 leta starega konja, dočim tudi ostali 4 delovni konji hirajo. Alojz Prezelj bi moral prepeljati iz mlina v zadrugo eno vrečo koruznega zdroba. Tega ni storil, temveč se je pozneje skliceval na tatvino. Sam pa prepogosto naglaša skrb za čuvanje zadružne imovine.
   V    zadrugi so v poletnih mesecih polovico pridelka trave oddali za spravilo privatnim kmetom, a za zadružno živino že sedaj primanjkuje potrebne krme. Teh sabotažnih dejanj je krivo po večini vodstvo zadruge z bivšim brigadirjem Silvom Metlikovcem.
   Spričo teh okoliščin so jeli pošteni zadružniki janhovske zadruge v delu popuščati, ker jim je tako vodstvo vzelo perspektivo za izboljšanje gospodarstva v zadrugi, od katerega je odvisno tudi izboljšanje njihovih življenjsikih razmer. Zato je lansko jesen dalo pet družin izstopne izjave. Ugotoviti moramo, da je bilo prav to zavoženo gospodarstvo zadruge, po krivdi posameznih navedenih funkcionarjev, osnovni vzrok, da so se nekateri odločili za izstop. Pričakuje se, da bo novi sistem gospodarskega računa onemogočil takim špekulantom kovati dobiček na račun in v škodo poštenih zadružnikov. Na občnem zboru svoje zadruge pa bodo gotovo tudi sami obračunali s temi ljudmi.                -jh.
                                                                                         Nevarnega vlomilca so prijeli
   Organi poverjeništva za notranje zadeve v Lendavi so pred dnevi končali s preiskavo proti Francu Koštricu iz Male Polane, ki je obdolžen, da je lani zagrešil več vlomnih tatvin.
   Obdolženi se je lotil umazanega posla pri strankah, kjer so mu bile poznane domače razmere. Tako je 15. septembra 1951 ob 8. uri zjutraj po predhodnem ogledu vdrl v. stanovanje Štefana Horvata v Nedelici in mu odnesel iz omare 27 tisoč din. Pozneje je služil pri Štefanu Šerneku v Mali Polani. Ko je izvohal, kje hrani gospodar ključe, je službo zapustil in se čez nekaj dni povrnil ter »osvobodil« 11 gospodarjevih tisočakov. Ogledal si je tudi stanovanje Ivana Špilaka iz Male Polane, izkoristil nebudnost domačinov in jim pobral iz omar 8000 din.
   Koštric, ki je svoja dejanja v celoti priznal, je z ukradenim denarjem popival in veseljačil po gostilnah. Svoje udobno življenje je končal med rešetkami, kjer čaka, da mu bo okrožno sodišče v Mariboru odmerilo pravično nagrado.
                                                                                      Bukovčanke so izprašali za gasilke
   V Bukovnici — od vseh prometnih zvez odtrgani vasici lendavskega okraja — so pred kratkim prvi končali s tečajem za izprašane gasilce. Vas, ki šteje 38 hišnih številk, je poslala 23 gasilcev pred ocenjevalno komisijo. Med tečajniki je bilo 11 mladink, skratka vsa dekleta iz vasi.
   Preizkušnjo pred komisijo gasilskih strokovnjakov je prestalo 10 tečajnikov z odličnim, 12 tečajnikov s prav dobrim in en tečajnik z dobrim uspehom. Odlikovale so se zlasti mladinke.
Pijanim ljudem se ne sme prodajati alkoholnih pijač
  V Slovenskih goricah, kjer Je mnogo vina in sadjevca, je že od nekdaj nedostojna navada pijančevanja. Vsled tega prihaja prečesto do mnogih družinskih nemirov, ubojev in sporov. Z alkoholom se zastruplja že predšolska in šolska mladina. Pijanec ne pomišlja na svojo družino, ne na svoje gospodarstvo.
  Nedavno je sodišče za prekrške v Gornji Radgoni izreklo kazen nekaj osebam zaposlenih v gostinskih obratih, ki so pijancem prodajale pijačo, ko so 
  bili že v popolnoma vinjenem stanju, iz želje po obilnem zaslužku. Kaznovani sta bili Rozika Novak, natakarica iz Gor. Radgone, ki je dajala pijačo močno pijanemu Janezu Kremplu in Marija Fišar, poslovodkinja gostilne KZ Podgrad, ki je dajala preveč pijače Francu Brezniku iz Trat. Obe sta bili obsojeni na denarne kazni po 1000 din.
                                                               V obmejnem pasu bivajoče osebe morajo imeti obmejna dovolila
  Vedno pogosteje se dogajajo primeri, da bivajo razne osebe v obmejnem pasu brez potrebnih obmejnih dovolil Marija Janežič iz okolice Celja je bivala od lanskega poletja brez obmejnega dovolila v Plitvičkem vrhu. Za ta prekršek je bila kaznovana z 2000 din denarne kazni na Sodišču za prekrške v Gornji Radgoni. Kaznovani pa bodo tudi lastniki stanovanj, če bodo imeli na stanovanju osebe brez obmejnega dovolila.
Sedaj še Tunis
   V    zadnjih dneh je prišlo v francoski koloniji ob Sredozemskem morju — v Tunisu do precejšnjih neredov. Tuniški narod zahteva vedno ostreje od Francije, da bi postala Tunizija popolnoma samostojna država. Tuniški zastopniki so se obrnili Že celo na Generalno skupščino Združenih narodov, ki pa še ni dala odgovora. Francoska vlada vsaki razpravi o tuniškem vprašanju odločno nasprotuje, češ da je to njena notranja zadeva Tuniške težnje zagovarjajo predvsem arabske države.
   V   Tunisu je prišlo v zadnjih dneh do mnogih demonstracij in celo do incidentov z orožjem. Več nacionalističnih in komunističnih voditeljev so francoske oblasti zaprle. Francija ima sa-
daj v Tunisu delegacijo, ki hoče rešiti napeto stanje v deželi. Kakor znano je tudi sosednja francoska kolonija — Moroko že vložila , pritožbo na OZN, češ da ji Francija krati nacionalne pravice in da zatira in izkorišča ljudstvo.
                                                                                      Vel. Britanija zaprla 9 konzulatov v Perziji
   Na zahtevo perzijske vlade je britanska vlada zaprla v Perziji devet svojih konzulatov. Perzijska vlada je svojo zahtevo o ukinitvi britanskih konzultatov obrazložila s tem, češ da se britanski konzulati vmešavajo v notranje zadeve Perzije. Britanska vlada bo svoje ljudi odpoklicala, perzijske nameščence pa odpustila iz službe.
                                                                                       Končno Francija spet dobila vlado
   Po petnajstdnevni krizi je radikalni socialist Edgar Faure končno uspel sestaviti novo francosko vlada Od 26 ministrov nove vlade je 22 ministrov is stare vlade in le štirje so novi.
                                                                                           Angleži preiskujejo egiptovsko mesto
  Vojaki britanske brigade so obkolili arabski del egiptovskega mesta Ismailije, kjer so sumile zbiranje gverilcev, skladišča orožja itd. Britanske čete so mesto obdale z žico in pričele preiskovati od hiše do hiše. Sumljive osebe sproti odvajajo. Med preiskavami je prišlo nekajkrat do bojev med gverilci in britanskimi četami, pri katerih je bilo ubitih več ljudi iz obeh nasprotnih sik strank. Po angleških virih so egiptovske podtalne sile ubile tudi neko ameriško opatico. Incident bo preiskala mešana komisija britanskih, ameriških in francoskih predstavnikov.
  Britanske čete so doslej odkrile na muslimanskem grobišču večje skladišče orožja in streliva, poleg tega pa tudi tajno izdelovalnico ročnih bomb. Angleži so pri demonstracijah v Egiptu pričeli uporabljati že tudi plin solzivec. O sporazumu med Vel. Britanijo in Egiptom še vedno ni nobenega izgleda.
  RIM. Italija je doslej dobila od ZDA v okviru Marshalovega plana 1290 milijonov dolarjev. Brez te pomoči bi Italijani danes zelo težko shajali.
    MALI OGLASI
Kompleten gepelj (vitelj), potreben manjšega popravila, ugodno proda Ludvik Rožman, Boračeva 14, pošta Slatina Radenci.
Kompleten diferencial za 3-tonski avtomobil kupim. Ponudbe z opisom pošljite na naslov: Martin Rubin, p. Ivanjkovci.
Preklicujem izrečene žavljlvke tov. Viljemu Kovaču, sanitarnemu tehniku, Radgona. — Rudi Farič, Radgona.
Dober in močan pisalni stroj kupim. Naslov v upravi lista.
Nove moške polčevlje, črne, št. 43 poceni prodam. Naslov v upravi lista.
Prodam tesan les za gospodarsko poslopje. Dolžina 12 m X 7 m širine. Viljem Balek, Neradnovci 38, pošta Gornji Petrovci.
Veliki izdatki za oborožitev
   Tekmovanje v oboroževanju, ki se je pričelo ob izbruhu volne na Koreji, je doseglo letos že tolikšen višek, kot Še nikoli v mirnem času. Vse zapadne države — še bolj pa vzhodne iz sovjetskega bloka — dajejo od 29 do 40 odst. vseh državnih izdatkov za vojsko oziroma oborožitev (naša država daje za vzdrževanje vojske in izgradnjo vojne industrije letos 25 odst. izdatkov državnega proračuna). Vse pa so letos prekosile ZDA, kjer so letos določili dve tretjini vseh izdatkov v proračunu za oborožitev lastne in tujih armad.
   Predsednik Truman je predložil ameriškemu Kongresu proračunski načrt za proračunsko leto 1052-53. Ta proračunski načrt predvideva 84 milijard 260 milijonov dolarjev izdatkov (dolar je 300 dinarjev). Skoraj dve tretjini tega zneska — nad 52 milijard dolarjev je Truman predvidel za oborožitev. Vlada ZDA hoče imeti ob koncu letošnjega leta že okrog 4-milijonsko armado, preko 400 vojnih ladij in 143 letalskih skupin. Današnje oborožene sile ZDA štejejo
že okrog 3 milijone mož. Od pričetka korejskega spopada so se pomnožile najmanj za 200 odst
   Za pomoč v oboroževanju drugih držav bodo ZDA izdale letos nad osem milijard dolarjev. Od tega bodo samo zapadno-evropske države prejele orožja, streliva in surovin v vrednosti 6,5 milijard dolarjev. Za bližnji Vzhod in za Afriko bodo ZDA prispevale 626 milijonov dolarjev, za ostalo Azijo in pacifiško področje blizu eno milijardo dolarjev in za Južno Ameriko 59 milijonov dolarjev.
   Truman se posebno zavzema za ojačanje evropske armade, ki bi naj postala tako močna, da bi lahko odbila sleherni napad s strani SZ. Vse to je torej rezultat politike »miroljubnih« voditeljev Sovjetske zveze. Koliko denarja bi lahko šlo za odstranitev zaostalosti posameznih delov sveta, koliko bi se lahko dalo za zboljšanje življenjskega standarda po vsem svetu, če bi moskovski generali ne računali na osvojitev sveta, če bi ne pričeli z vojno na Koreji itd.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 24. januarja 1952
Lendavsko
kulturno življenje
   Brnenje vrtalnih strojev, ki potiskajo svedre v zemeljske globine, in nič kaj prijeten vonj temnozelene tekočine, ki prihaja iz zemeljskih nedrij — vse to lahko opaziš ob visokih stolpih, raztresenih po prostranem polju ob Lendavi Tu je Dolnja Lendava — središče belih rudarjevi
   Stopamo po oledenelih lendavskih cestah. Na veliki oglasni deski nas vabi preprost lepak: Ljudska univerza... predava tov. ing Radoničič o nastanku zemlje. Vstopnina 5 din  Tov. ing. Radoničič je menda edini strokovnjak »Nafte«, ki se je potrudil in stopil pred svoje slušatelje. Najčešče poslušajo Lendavčani dr. Breznika in zdravnico, predaval pa jim je tudi tov. Rogelj (Spolna vzgoja v družini), učitelj Banfi (O nastanku živih bitij), žene pa so 
se poučile o negi dojenčkov. Po številu skromen predavateljski krožek je imel v letošnji sezoni blizu 20 predavanj.
   Zanimive so številke, ki povedo, da so predavanja na podeželju mnogo bolje obiskana, kakov pa v Lendavi. Padec števila lendavskih slušateljev od 130 na 60 pri zadnjem predavanju potrjuje to trditev. Pa ni menda kriva vstopnina ...
   Možakar, ki smo ga pobarati o SKUD »Miška Kranjca« je povesli glavo in zatisnil oči. Zdaj smo razumeli, zakaj se predsednik društva tov. Bitenc brani, da bi sklical občni zbor Vselej kadar nanese pogovor na to neprijetno zadevo, vzkipi, kakor bi hotel povedati, da ne prenese komandiranja. Sicer pa — saj ne mislimo komandiranja marveč preprosto zadevico: po polletnem »zasedanju« posameznih odbornikov bi se spodobilo da se že enkrat zbere uprava odbor.. Kaj bo poročal, to je poglavje zase. Brez dvoma bo to klavern obračun, o nepobrani članarini, o razpuščenih sekcijah in članih. Dramatski skupni —slovenska in madžarska -od katerih so Lendavčani največ pričakovali, sta se v začetku lanskega leta »praktično« razšli. Enaka usoda je doletela tudi poznano folklorno skupino in pevski zbor, ki se je »posrečeno« zreduciral na sekstet (sicer pa se tudi člani tega pevskega kolektiva neredno udeležujejo pevskih vaj). Pojemajočim življenjskim utripom v sekcijah SKUD so se postavili po roba gasilci in ustanovili svoj orkester (seveda ne pod firmo SKUD!), uvidevši, da so Lendavčani dostopni kulturnim dobrinam in potrebujejo kolektiv, ki jim bo te dobrine posredoval
   V »kamrici«, kamor najčešče zahtevajo ljubitelji knjige Ivan Horvat, Marija Hajduk, Milan Gruškovnjak, Marija Lončeva in Vlado Kojžek, najdemo zelo podjetnega knjižničarja Lindiča. »Kamrica« — da jo tako imenujemo — je mala soba brez peči, z malim okencem, in če ste visoke postave, s prenizkim vhodom. Lindiča smo našli sredi dela, oblečen je bil v zimski plašč, sicer bi nazebel. Mali prostorček, ki lahko sprejme desetino ljudi, je vzrok, da se ob
nedeljah ustavljajo ljudje v repu pred knjižnico...
   Lendavska, bolje »okrajna« ljudska knjižnica je edina sekcija SKUD, ki jo poznajo vsi Lendavčani in okoliški prebivalci. Ustanovili so jo leta 1949 Takrat je Štela 828 slovenskih in 3 madžarske knjige, letos pa je v njej shranjenih 3906 slovenskih in 750 madžarskih knjig Lani jo je obiskalo 114 mladincev in 367 rednih odraslih čitateljev. ki so si izposodili nad 8000 slovenskih in 6000 madžarskih knjig, kar je lep uspeh za malo lendavsko mestece. Izredno se zanimajo za knjige okoliški Madžari in prekmurski kmetje Najbolj čislana so dela Jurčiča, Vodnika, Tavčarja, Ingoliča, zbirki del svetovnih klasikov »Modra ptica« in »Hram« ter dela Karoline. Mladina zelo rada prebira Župančičeva knjižna dela.
   Prostori knjižnice, ki smo jih te opisali, so neprimerni za to kulturno ustanovo. Zato verjamemo tov. Lindiču, da mora imeti knjižničar železne živce, zlasti v stisnjenem in nezakurjenem prostoru ter okoliščinah, ko mestne ustanove in organizacije ne skrbijo dovolj za knjižnico Dosihmal je pomaga! knjižnici le Okrajni ljudski odbor z 31.000 din. Ljudska prosveta Slovenije z 10.000 din in Zveza borcev s 5000 din. Mestni odborniki, ki bi že radi videli etiketo »mestna knjižnica« nad vhodom, so dosedaj nanjo kaj radi pozabljali. Ali knjižnica n! ustanova, ki služi kulturnemu napredku meščanov? Mirno lahko rečemo, da je s svojimi uspehi zanesljiv barometer, ki kaže, da tudi Lendavčani cenijo kulturne pridobitve našega ljudstva in segajo po njihovih, dobrinah. Ko so na zadnji seji okrajnega odbora Ljudske prosvete sklenili, da bodo nagradili knjižničarja z 10.000 din (to jo edina nagrada za njegovo delo v lanskem letu!), so posamezniki debelo gledal! Ni jim šlo v glavo, zakaj njemu nagrada.
   »Kulturni krog« (mislimo na nekatere učitelje in izobražence) Je v preteklem letu močno zanemaril Izvenšolsko delo z množicami, in z izjemo posameznim delavnih prosvetarjev pripomogel, da je mestno SKUD lani le životarilo.
   Mnogo bi lahko napisali o vzrokih, ki so potisnili lendavsko mestece v kulturno zatišje vendar menimo, da bo o tem izrekel zadnjo besedo bližajoči se občni zbor SKUD. ki mu želimo, da bo po zgledih nekaterih podeželjskih skupin (V. Polana!) pometel s sedanjimi napakami in uspel, da bo kulturni utrip Lendave dostojen mogočno utripajočemu življenju belih rudarjev na donosnih naftnih poljanah.
                                                                                                            o
                                                                                                 Najstarejša otroška igrača
   V Perziji so arheologi našli nad 3000 let staro igračo, ki je iz kamna in ima obliko ježka. Znamenito igračko hranijo v pariškem Louvru. Arheologi pravijo, da so imeli najboljše igračke otroci starih Egipčanov. Igračke so bile tako spretno iz-
delane, da so se tudi gibale. Tako so na primer našli krokodila, ki odpira žrelo in peka, ki mesi kruh. V Evropi so izdelovali najstarejše igračke Grki Te igračke omenja že Homer. Pravijo, da so se otroci starih Grkov igrali najraje s punčkami, žogami, papirnatimi zmaji, vozički in gugalnicami.
                                    Gostovanje SKUD ,,Kajuh“ iz Rakičana
  Pretekli teden je dramska skupina SKUD »Kajuh« iz Rakičana gostovala v Soboti z Goldonijevo veseloigro »Krčmarica Mirandolina« Igro je režiral ing. Franček Cegnar, ki ni imel ravno lahkega dela. Zasedba vlog je bila v glavnem dobra. Posebno Franček Cegnar kot Marki di Ferlipopoli je dobro odigral svojo vlogo in je bil precej boljši od ostalih. Najbolj se mu je približala Eva Kobližek kot Mirandolina, ki je vložila precej truda, da bi svojo vlogo čim bolje podala. Tudi ostali so bili več ali manj uspešni. Zasedba ostalih vlog je bila sledeča: Viteza Ripafrata je odigral Tonček Bolkovič, grofa
Albafiorita ing. Matija Absec, natakarja Fabricia Koloman Smodiš, Dejaniro in Hortenzijo Danica Pihler in Anica Bagarl
   Z ozirom na skrajno neprimeren oder v telovadnici državne gimnazije v Soboti, kjer je bila veseloigra odigrana, so še kar posrečeno rešili svojo nalogo, ki je bila precej zahtevna.
   Dramska skupina SKUD »Kajuh« iz Rakičana je znana kot ena najbolj delavnih, ki se loti tudi težjih stvari. Pri tem je dosegla te lepe uspehe tudi z gostovanji izven okraja. Upati je, da bo dramska skupina SKUD »Kajuh« nadaljevala s takim delom in bo brez dvoma 
dosegla že lepše uspehe.
  SKUD »Kajuhe iz Rakičana je v nedeljo nastopil s svojo dramsko družino v G. Radgoni. O tej družini smo že pisali; toda po njenem najnovejšem nastopa moramo ponovno pisati o njej Že sam sestav družine, v kateri zraven delavca na posestvu nastopa njihov direktor, zraven nameščenke posestva predsednik delavskega sveta ali predsednik upravnega odbora, zraven vaščana iz Rakičana inženir na posestvu, nam pove, da so ti ljudje združeni ne samo v produkciji, ampak da jih tesno draži tudi kulturno društveno življenje izven delovnega časa. Tako se skupno borijo za kvalitete dela, kakor na posestvu, tako tudi v družini.
  Je pa še nekaj zelo dobrega v tej družini; to je izbira snovi s katero nastopa. Program njenega dela je od nastopa do nastopa boljši in tudi sama izvedba je kvalitetnejša. Ljudje, ki so napolnili dvorano v Gornji Radgoni do zadnjega kotička, so s prireditve šli zadovoljni. »Lepo je bilo,« »Moram jim čestitati« in slične pogovore sem slišal ob
odhodu ljudi iz dvorane po uprizoritvi »Krčmarice Mirandol-ne«. Mislim, da je to najlepša ocena za družino.
  Nimam namena tukaj govoriti o posameznih vlogah, ker bi to zahtevalo preveč prostora, pač pa moram poudariti, da je družina kot kolektiv dosegla zelo lep uspeh.
  Družina je nastopila v Rakičanu, v Gornji Lendavi, Soboti in Gornji Radgoni, a v nedeljo bo nastopila pri Sv. Juriju ter pozneje še na manjših odrih. S tem svojim delom opravlja zahvalno in vzgojno vlogo za podeželjske družine kjer nastopa Družina je do danes dosegla zelo visoko stopnjo v izvajanju pod vodstvom ing Cegnarja, ki tudi sam nastopa kot igralec. V kratkem se nam bo predstavila z novim delom, katerega so že začeli študirati.
  Želimo jim, da bi s svojim delom zajeli čim več vaščanov, da bi dosegli svoj namen, da v Rakičanu dogradijo zadružni dom ki jim je potreben za njihovo nadaljnje delo. Prepričani smo. da bodo želi vedno več usephov
ŠPORT
Tudi v M Soboti imamo planince
   Planinsko društvo M. Sobota Je pred kratkim imelo redni letni občni zbor. Število članov se je v drugem letu povečalo od 180 na 360. Od teh je preko 140 mladincev in okrog 20 pionirjev. To kaže, da je zanimanje za planinstvo pognalo svoje korenine tudi v prekmurskih ravninah. V preteklem letu je društvo priredilo mnogo izletov v bližnje in daljne planine. Planinci so obiskali Hrvatske Zagorje (planinsko kočo na Ravni gori, prelepo Trakoščansko jezero), obiskali so Plitvička jezera in prehodili divno Soško dolino in Trento ter se povzpeli na ponosni Triglav. Tudi Beltinčani go se lepo odrezali. Tov. Kološa je posnel krasne slike z naših planin, ki kažejo njegov umetniški okus. Razstavljene so v izložbenem oknu Planinskega društva in vzbujajo splošno zanimanje.
   Izvolili so si novi odbor s
predsednikom Miroslavom Rosinom, tajnico prot Ireno Mencinger in propagandistom prof. Joškom Pezdircem. V delovni program društva v bodoči ezoni so zapisali ureditev koče na Doliču, za kar bo društvo zaprosilo podjetja za denarno pomoč. Spomladi in poleti budo priredili mnogo izletov, med njimi najlepši, obisk slovenski Koroški, na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
   Želeli bi si dobiti tudi stik s Planinskim društvom v Ljutomeru, ki jim je naj bližje. Pa jim doslej ni uspelo. Tudi Dolnjelendavčanov še ni uspelo pritegniti, dasi je tam mnogo planincev.
   Zanimanje za smučarstvo pa opada vsled zadnjih slabih, orezsnežnih zim. Smučarski klub »Mura« bo v sedanji sezoni priredil večdnevni smučarski izlet in tečaj na Pohorje.
Uspehi Telovadnega društva Ljutomer
  Konec preteklega meseca je Telovadno društvo Ljutomer naredilo obračun svojega dela v preteklem letu. Čeprav mnogi ljudje to društvo podcenjujejo, je doseglo mnogo uspehov, kar je na občnem zboru prikazal zelo obširno predsednik društva tov. Tonček Žnidarič. To pa ni izjemen slučaj le v Ljutomeru, da se za telesno vzgojo in telovadna društva premano zmenijo predstavniki oblasti in političnih organizacij. Zato so se mnogi začudili, da je društvo svoje naloge še tako uspešno izpolnilo, čeprav so uprava društva in vaditelji dobivali tako malo pomoči. 
  Upravo društva so sestavljali sami mladi vodniki oddelkov, ki so delali dnevno kot strokovnjaki v telovadnici in izven nje Dela so trpeli precej, saj je dvakrat tedensko telovadilo 171 članov od naj mlajših pionirjev do odraslih mladincev in zrelih ljudi. V preteklem letu so vsi vaditelji naredili 1520 telovadnih ur. Članstvo so vzgajali fizično, kar pa vpliva tudi na duševni razvoj, in jih pripravljali na razne nastope in tekmovanja.
  V preteklem letu so člani društva uspešno izvedli akademijo, večji letni nastop, sodelovali so na nastopu v M. Soboti in Cvenu, tekmovali so za republiško prvenstvo in so mladinke dosegle sedmo mesto v Sloveniji, med člani, ki so tekmovati v orodni telovadbi pa je bil najuspešnejši Tonček Žnidarič v 11. razredu. Razne ekipe so tekmovale v namiznem tenisu, odbojki, plavanju, atletiki itd. Dru-
štvo je priredilo crosse, sodelovalo pri Titovi štafeti in še pri mnogih drugih svečanostih. V preteklem letu je nastopilo v raznih sestavah okrog 850 članov — nekateri so nastopili po večkrat —v raznih disciplinah pa je tekmovalo 85 članov. 
   Čeprav je društvo bilo brez gospodarja, je dobro gospodarilo. Gospodarstvo je vodil šara predsednik Tonček Žnidarič. Društvo je imelo 431.000 din dohodkov, ki jih je samo ustvarilo, in 425.000 din izdatkov za nabavo orodja in upravne stroške.
   To je le nekaj najznačilnejših uspehov, ki jih je društvo doseglo v preteklem letu. Za uspešno delo so bili pohvaljeni sledeči tov.: Tonček Žnidarič, predsednik in vodnik članov; 
Mira Florjančič, načelnica; Marica Šterman, vodnica mladink; Žili Prinčič, vodnik pionirjev; Zdenka Vučko, vodnica pionirk ter vsi ostali vaditelji in odborniki.
   Po teh ugotovitvah lahko sklepamo, da bi društvo lahko storilo še mnogo več, če bi imelo več sodelavcev ter če bi ljudska oblast v okraju in množične organizacije bolj cenile telesno vzgojo in nudile več pomoči.
   Društvo je na tej letni skupščini dobilo novo ime »Partizan«. Izvolili so sl tudi novi upravni, nadzorni in prireditveni odbor. Društvo bo pod sodstvom širše uprave gotovo lahko boljše delalo in doseglo še večje uspehe. Gotovo bodo vsi člani in tudi tisti, ki šele bodo postali člani, sledili besedam, ki so bile poudarjene v referatu, naj se sleherni zaveda, da z redno telovadbo koristi sebi in skupnosti, ker jača obrambne sile naše države, pri delu pa pospešuje zgraditev socializma. Kajti zdrav in utrjen človek lahko koristi mnogo več kot slabotnež.                       -ič.
Kaj bo prinesla človeštvu
                                                                                    atomska energija?
   Ne samo množično smrt, kakor nas strašijo vojni hujskači, ampak tudi mnogo dobrega, kar bo lahko spremenilo lice celih pokrajin, njih podnebje in življenje. Govore že o atomskih centralah, ki jih bodo baje lahko postavili kje sredi oceana, na dnu morja ali pa sredi kake puščave. Delale bodo brez ljudi, avtomatično. To je tudi potrebno in nujno, ker se bodo v njenih »kotlih« ustvarjale nevarne radioaktivne snovi. Že samo zato jih bo treba upravljati iz daljave in avtomatično. Znanstveniki trde, da si bo človeštvo s pomočjo atomske energije osvojilo velikanske zemeljske površine, ki so do danes popolnoma neizkoriščene. Tako utegne v temi polarne noči zagoreti luč, a Saharo bi bilo mogoče spre-
meniti v žitnico Evrope itd. S to prečudovito energijo bo človek lahko ublažil neznosno puščavsko vročino, iz zemeljskih globin ali iz morja pa bo črpal vodo in z njo namakal pustinje. Atomska energija bo spremenila tudi podnebje. Preusmerjala bo tudi množino vode in zraka. Toplota bo potovala v mrzle kraje in narobe. S pomočjo atomske energije, ki bo v prihodnje služila tudi kot kurivo, bodo zbližali najbolj oddaljene kraje, saj bo vožnja med njimi trajala le nekaj ur. Z atomskim zračnim ladjevjem — raketami — se bo človek nemara lahko napotil še na druge planete, najprej morda na Mars.
                                                                                             o
                                                                                Za kaj vse lahko porabimo sol razen za kuho
V špiritu ali salmiakovem cvetu raztopljena sol odpravi vse mastne madeže iz blaga; s slano vodo lepo in hitro očistimo pleteno opravo; v slani vodi se dobro pere tudi črno sukno, ne da bi izgubilo barvo ali se uskočilo; s soljo, raztopljeno kisu, snažimo predmete iz medi;
s prav drobno soljo čistimo preproge, in sicer tako, da jih potresemo s soljo, potem pa obrišemo z vlažno krpo; če nas je pičila čebela ali osa, položimo na kožo malo solne kaše, pa nam ne oteče.
                                                                                           Ali že veš, da v Murski Soboti pripravljajo
pustno maškerado?
GRIČKI VANC:     4
  BRATOVA KRI
   »Povasuje, kakor si tudi ti, ko si bil doma,« mu je odgovorila Marica.
   »Bog ve, če se bo kmalu vrnil!« je vzdihnil Jože. Želel je čim prej govoriti z bratom, da bi zvedel kaj o Anici. Ali naj vpraša mater, očeta? O svoji ljubezni do Anice ni nikoli govoril s starši niti jim pisal. Ali vedo resnico? Po bratovem pismu bi sklepal, da vedo — če ne vse, pa vsaj nekaj.
   »Vam je Ivan kaj povedal, ko mi je pisal zadnje pismo?« je vprašal Jože počasi in previdno.
   »Misliš glede Anice?« je oče pretrgal mučno napetost.
   »Da, glede Anice,« je pritrdil Jože in nestrpno ter sramežljivo obenem opazoval očeta. Ker ta ni takoj odgovoril, je pogledal še mater. Nestrpnost mu je pregnala vso sramežljivost, ko se mu je zdelo, da se ta trenutek odloča njegova usoda.
   »Jože, rajši ne misli na Anico,« je končno spregovorila mati utrujeno.
   »Kaj?! Kaj se je zgodilo? Povejte!« je silil Jože nestrpno. Pred očmi so mu zaplesale vse podobe iz sanj.
   »Ne bodi no taka vihrat« se je oglasil oče. Njegov glas ni bil zaskrbljen, prej bi bil skoraj šaljiv. »Saj ni nič hudega. Mati le meni, da si lahko dobiš
drugo nevesto. Če pa želiš Anico, pa poskusi, ko si že doma.«
  »Se še ni poroičla?« ga je prekinil sin
  »Kdo pa ti je rekel, da se je?«
  »Nihče, le vprašam,« je rekel Jože v zadregi in pordel v obraz.
  »Doslej se še ni poročila. Kaže pa, da jo nameravajo v kratkem poročiti,« je razlagal oče. »Ne vem, kako bo sedaj, ko si se ti vrnil. Čukov Martin se ne bo dal kar tako ugnati, in Sršenu bo tak zet gotovo bolj ugajal kot ti...«
  »Le pusti Anico, Jože,« ga je prosila mati. »Saj moraš sam razumti, da ta ni zate Kje se bo Sršen zadovoljil s takim zetom, kot si ti! Kaj si ti v primeri s Čukom, ki ima gotovo denarja, da se tebi niti ne sanja.«
  Materine besede so Jožeta hudo prizadele. Ugotovitev, da ima bogatega tekmeca in da ga celo lastna mati odvrača, ga je razjezila, da ji je, čeprav nehote, zabrusil:
  »Zakaj pa sem potem pravzaprav prišel domov?«
  Kratek in mučen molk. Nihče mu ni vedel niti upal odgovoriti. Kal mu naj sploh reče, da ga ne bi še bolj razburil? In ali ga sme sploh ozmerjati zaradi tega? Krivdo za to je čutila mati krivdo je čutil oče, zakaj sta Ivanu sploh dovolila,
da mu je pisal tako pismo. Sicer Je mati ugovarjala, le oče ni vzel zadevo dovolj resno. Kdo bi si mislil, da bo Jože takoj privihral domov. Zato je Ivan napisal.
   Molk je pretrgal Jože. Zasmejal se je kot neumen. Vsaj prvi trenutek se je tako zdelo, ker je zadeva bila tako resna, da se ni imel čemu smejati
   »Pa grem nazaj, od koder sem prišel, če vam Anica ni po volji še sreča, da sem kovčke pustil v mestu. Zjutraj še za mraka odrinem.« Še vedno se je smejal. Njegov smeh pa je bil tako zagrenjen, boleč, kot smeh obsojenca pod vešali, ko se hoče še zadnjič nasmejati, ker se pozneje ne bo mogel nikoli več.
   Oče in mati sta se ustrašila njegovih besed, še bolj pa smeha.
   »Jože!« je vzkliknila mati in ni vedela, kaj naj bi mu rekla v tolažbo ali opomin.
   »Ne bodi no smešen!« je dejal oče, ko se je zbral. »Če sl se prišel ženit, pa poskusi, saj ni še nič izgubljenega niti zamujenega. Le neumnosti ne počenjaj, da ne boš razočaran, če bi ti spodletelo!«
   »Spodletelo?« je vprašal Jože ln se nehal smejati.
   »Da, spodletelo. Na svetu je vse možno,« je nadaljeval oče resno. Govoril je počasi, kakor da je vse to še pravkar razmišljal. »Anica te še ima rada, kakor mi ie pravil Ivan. in te pričakuje Njeni starši pa so na vdušeni za Čuka, ker pač premore mnogo denarja. Mi smo
reveži v primeri s Sršenovimi, to veš sam. Toda ti si si nekaj prislužil, kar precej pomeni. Zato poskusi. Le neumnosti ne uganjaj! Če je ne bi dobil, boš dobil pa drugo. S svojim prisluženim denarjem lahko izbiraš. Sicer nimaš mnogo, toda mnogi nimajo niti toliko.«
   »Če bi to vedel, se ne bi tako hitro vrnil,« je dejal Jože skrušeno.
   »Le nič se ne žalosti, Jože! Anica sploh pogledala ne bo več Cuka, ko bo zvedela, da si se ti vrnil,« se je vmešala Marica, hoteč potolažiti brata.
   »Ali ga je doslej gledala?« je ušlo Jožetu in je skočil, kot če bi ga kdo pičil.
   »Kje! Saj se ga je vedno izogibala, čeprav so jo starši silili zanj,« je pojasnila Marica. »To vedo vsi vaščani.«
   »Res!« se je razveselil Jože.
   »To je ie res, kar je rekla Marica,« je pritrdil oče. »Toda odgovornosti pred starši se le ne more otresti popolnoma. Na to moraš računati! Dovolj star sl že, da te stvari lahko resno presojaš.«
   »Veš, da se ne more poročiti proti volji svojih staršev,« ga je svarila mati.
   »Pa se naj staršem na ljubo poroči s Čukom, ki izgleda kot pravi čuk,« jo je prekinila hči.
   »Molči ti vihra!« jo je svareče pokarala mati. »Sicer nimaš še dovolj pameti. Zato pa se vsaj ne vtikaj v stvari, ki jih ne razumeš!«
   »Bomo videli,« je vzdihnil Jože. Njegov glas je zvenel, kakor bi si hotel dajati pogum
Pred njim so vstajale stvari, o katerih prej ni mnogo razmišljeval in z njimi ni računal kot z resno zadevo. 
   »Pomisli, Jože če bi se tako na hitrem poročil, kam bi peljal ženo!« ga je svarila mati mimo, kot bi mu le razlagala svoje misli. »Zaenkrat ne moreš nikamor drugam kot domov. Pa bi Anica hotela priti k naši hiši? Si jo že vprašal? In kaj bi rekli njeni starši?«
   »Kaj me brigajo njeni starši! Da bi le Anica držala svojo besedo!« jo je zavrnil sin nejevoljno.
   »Ne govori tako! Starši jo lahko razdedijo.«
   »Sama si bova ustvarila svoj dom. Sla bova v Francijo, v svet.«
   »Nepremišljeno govoriš, Jože. Le bi Anici bilo hudo, bi ti lahko očitala, da si kriv njenih težav, ker so jo le zaradi tebe starši zavrgli... Ne smeš tako, Jože, kajti njeni starši so že sedaj neprijazni z nami. Njen oče me zadnji čas gleda zelo neprijazno in pri srečanju se mu ne zljubi niti govoriti. Gotovo zaradi tebe, ker te ne mara za zeta. Anica pa ga zaradi tebe noče ubogati... Jaz pa ne maram sovraštva, najmanj pa v sorodstvu.«
   Jože ni hotel materi pritrditi niti ji ni mogel ugovarjati. Sicer si je na tihem priznaval, da mati meni prav. Toda razmere, v katere je zašel, so zahtevale drugačno odločitev. Trma in ponos mu nista dopuščala »priznati resnico. Ali pa ljubezen, kakor se mu je zde-
lo. Zato je kljubovalno molčal.
   »Razumi nas, Jože, da ti nismo nasprotniki zaradi Anice!« je materi pomagal oče. »Toda življenje ima svoja pravila, čez katera ne moreš. Starši vedno skrbijo, da bi njihov sin dobil čim premožnejšo nevesto m hčerka čim premožnejšega ženina. To pa privede navadno do tega, da si fantje in dekleta morajo izbirati svoj par med enako premožnimi, kot so sami. Temu se morajo vsi pokoravati ...«
   »Zaradi tega pa si ni vredno razbijati glave in greniti življenja. Saj so dekleta skoraj vsa enaka. Glavno je, kaj Ji starši lahko nudijo in ob poroki dajo; pri polnem želodcu pride ljubezen sama od sebe,« je končal oče.
   »Ne vem, če ste tako govorili, ko ste bili še fant,« ga je zavrnil sin.
   »Seveda nisem. Pozneje pa sem se prepričal, da je tako. Včasih pa celo rečem, če bi to vedel, kar vem sedaj, takrat, ko sem bil še fant, se nikoli ne bi poročil. Ti pa si zaradi enega dekleta hočeš toliko greniti življenje, kakor da ne bi bilo nobene več na svetu. Je mar tega vredna?«
   Kakor da je preslišal zadnje vprašanje, je Jože odgovoril:
   »Prav; če se sedaj ne poročim, pa se nikoli ne bom.« Sicer odločitev ni bila tako lahka, kot so bile izgovorjene besede. Zato si je še vedno znovič zastavljal vprašanje, kaj storiti.
                                                                                                      (Nadaljevanje sledi)