Leio IIL, šiev« 113» V €c»l)u, čemefc di&e 29, septembra iL-2l* Fostntes Blaitsis v- gsfeiai. jg Licljska knjižnica ^^J^Kf jHhi^^^L I^Bi mfB HHi IBb ^HTsnfe JmHHHHM vs i.i|tiiif /^l I I ^-i b^^^^^^h ^^^^^^^^m^ ^^^^^^^^^H tf^^^H^^^^^^^HHDH^r ¦^^¦^¦¦¦¦n^^v ^^^^^^^^^^^^^^^^^^HH^Mnl^F I^HHSi^V **™*k*tdKSH* :-.;ti-.:t ceioietr;0 J2u K, «ic-secuo 1Ü K. — Oglasi 2a vsals mm »-.-Sine fTolpca 1 T\ 20 v. Reklama tried iefcstoin, osrnrtnice in rs;:v.i!c K i-50 -- P«L«a»csBMÄ &L&vUk& »Jause K i'20 Izliafa vsaJL-i ftorek, cefrteK in soboto. UreöKftilVO Strossmajtrjeva ul. Sit. 1, 1. ncdstt. Upravitišlvo STrossmajcrjevö ui. Si. 1. prii'iqe, Tük-ton št. 65 Račun kr. poštnsga čekovnega urada 5t. 10.066". Zakcnski miert o iiospc- ševan.ju zicteiija imllh stanoviiiij. Po vcčletnem delovanju raznih sta- novanjskili uradov in komisij. ki so izvr- Sile sicer nuiogo dobrega dela za olajša- njc stanovanjske bede po naših mestih, sc vračaino veiiclar ponoviio na stališče, da je edino sredstvo, ki je sposobno odpo- moei stanovanjski mizeriji — večja grad- bi'iia podjctnost. Dokler se ne bodo zidale nove hiše, ne more biti ninotfo boljse, kcr s sainini utesnjcvanjein in policijskini reguliranjeni izselitvc in naselitvc v sta- novanjih tor določcvanjem najemščin nc pridemo na zeleno vejo. Trcba jc, da dr- žava organizira pozitivno stran stanova- njskega vprašanja. Minister za socijaliio polHiko dr. Ve. hoslav Kukovec je v ta namen predlozil zakonodajnemu odboni k že obstoječiin stanovanjskim naredbam dopoluilo, ec- #ar bistveni del je /akonski načrt o P«>- speševanju zidanja inalih stanovanj. Fond za zklanjc malih stanovani. V svrho poboljšanja stanovaiijskih pogüjöv za ekonomsko. slabejše stanove (vseh vrst uradliike, uslužbencc, delavce ltd.) se osflujc pri ministrstvu za socijaliio politiko »Fond za podizanjjc malih narod- nih stanova«, iz katcrega se bo dajala po- T110Č za zidanje malih stanovanj avto- nomnim korporacijam, gradbetiim drii- štvom in zadrugam. raznim hinnanitar- iihii društvoni, ustanovam ter ekonom- sko slabejšim vobče. Pomoč iz tcica ionda .sc bo dajala z brezobrestnimi posojili, z jamstvom za posojila. najcta pri drutfih ter s subven- cijami. Razen za zjrradbo tnalih stano- vanj se ta pomoč lahko uporablja tudi Se za luikup gradbenega sveta ali pa za na- kup his, ki bi se porabile za -mala stano- vanja. Poleg državnih sainoupraviiili in pri- vatnih dotacij so glavni dohodki fonda za zgradbo malih stan&vani nosebne pri- stojbinc od stanovan.i in trgovskih loka- lov, katerih visočina se določa po vcli- kosti. legi In ekononiskem položajn na- jemnika ali lastnika, dalje posebne pri- stojbine od nezazidanih prostorov v oko- lišn mestnih obein ter posebne pristojbi- ne oil onih najemnikov stanovanj ter omoči pre- slišati. Ob bosansko-srbski meli je zbiral svoje ustaše in prijatelje, üh vežbal in bodril ter se kot Petar MrkoniiČ postavil na čelo borilcev. S svojim malim in zvestim krJelom je izvoieval par sijajnih bitk z veliko iur- .^ko premočjo ter s temi de.ianji bodril tlačene brate k vztrajnosti in odporn pro- ti turškim pašam. Po večletnem četovanju moral sc Petar Mrkonjic umakniti turSki premoči- Odmor h porabil za tcmcljito izobrazbo ter nadaljne r>rir>ravc za cfosego svojfh clIJcv. V Srbiji so se razmere med teni zela siabšale. Rots ObrenoviČev je postajal slepo oTodjc avstrijske oolitik-e. Narod je bil hlapčevanja do grla sit ter le v tragič- ni majski noči leta 1903 r>ostavil temelj ^voji ter naSi državi. Kralj Petet, ki ie sedaf prestol zasr- del, jekmalu pokazal z dejan.fi. da hoče za vsako ceno doseči cili svojega živ- Ijenja. V Srbiji\ 'ti ,c ,t .vospodarsko in kut- turno'sibio-Tazmahnila. fe kmalu vsak se- l.tak ved-el. da sta najvefja sovražnika moči. napre^V:) ;^ «-lobodp Tur^iia in \v.. stro-O.'rrsk.'i V prvih letih vladan.ja naSev-» kraiia Osvobrxjitelja pričcl ie veličastni boj na živlienje in «mrt med malim in hrnbrim srhskmi rrK^om.., ki .je strtmel za svoborto i" nood'visnoRf.To ir> ^romno- t!?ri5ko-ircr- ¦Tia^sko premo'"'; NercP!':'Tin i-i: Ti;iV!i:!Še.nje s k.-iteriin >c mala SrWfa vrgla v boi za svn-je i- cJe-ilc. Povso>i in na nyibol? ogrofemh tnčknh pn fc v«Ino vidcti naScra Pctra Vsem nam ie Se, živo v sporn inn a- n'eksiln Bosne in Herce^nvin-c po Avstro- OffTs^i. SHen rMarec ie bil to. «anonen proti Srbiji. Pana je nekin: Peter in nie- govi pa so stlsniH zobe ter se mrzlično p^oTfiviialf r.a veflVI rtan osvonojertja. Oibanfe je nar^S^lo kot vnl ter j^'a tudi i'Koriec prih.) Stran 2. .N 0 V A D «> Ü A v. so »šliviijaki«, vinogradi in koru/.a. Slive so letos obrodile tako, da jc vse kar >si- njc« od plodov; tudi vinogradi obetajo o- bik'ii pridelek. Znacilno je. da na slemenu pobrdja ni znanih nonosnili zidanic in o- nili pohlcvnili viniearii kakor v sloveH- skih ozir. ljiitomerskih goricah. V meji o- koli njiv ali pašnikov sade seljaki akaci- jo, ki clajc les za kurjavo in goričiio kolje- Pred vaškimi kočami je stalo .polno sclja- kgv in seljakinj, ki so nas navdilšeno po- z-clravljali. ponekod pa nas jc iznenadila šolska mladina, na ecln ii vrlo ncilcli- stvo. Tukaj stno imeli priložnost ogledati in proueiti selske hiše, narodno nošo se- Ijaka in seljakinje, stopnjo kmetijstva in — marsika.i. Te selske hiše so zidane iz cloiim žgane opeke ali pa tudi iz kanicnja, če stojc sola pod goro, kjer jc niožiio dobili kamenje. Tloris jc ali kvadrar ali pa pra- vokotnik. Stene so prcprosto ometane. V notranjščini jc a!i ena sobica in kuhinja aU pa ena soba, kuhinja in »soavaca-. V tej »spavaei« jc toliko stisnjcnih ležišč, kakor jih k pae treba. Ako ni »spavače% tedaj leže rnenda na tleli. Sobe (sianice) so majhne <-- 9 do 10 m"! V sobi se naha- jajo statve, kjer inati in hči tketa »robo« za domaeo obleko in čilime; to delo jima gre urno izpod rok- Hiše iniajo skozin- sko/. nizki. čveterostranski piramidi po- dobnc strebe, na srccli dhnnik. ali pa je sireha taka: podolžni strani trapeca, po širini pa cnakokraka trikotnika. Strešna opeka je debela, najčešče žlcbasta. in da- jc str.ehi in celi hiši okorno zunanjost. Po- hištvo v sobali je pri seljakili bolj skroin- no. Blizu zidane hiše je priprost, eesto iz hlodov zgrajcn. z blatom ometan (oma- zan) hlev ter «lwruznjak«. Razunic se, da so hiše po trgih in mestih več.ie in bolj moderne, nahaia pa se v n.iih tudi lepa, Oesto elegantna oprema. Tržan in mesean sc tudi po modi o- blačita, zato v njunili sobali ni najti sta- fev. Reklo se nani je tudi. da se je pod prejŠnjimi vladarii bore malo skrbelo za izobrazbo seljaekc dece, sedaj pa da je boljše. Srbski ueitci.i je pre.i dobival po 60—-70 D na mesec, zato se .ie pcčal z raznirni drugimi rečtni. samo da je mogel nekako životariti. 'Dandanes .ie v precej ugoduem gmotuem položaiu. zato more vse svojc moči posvečati vzkoü in pouku mladine. Dobri uspchi se žc kažejo. Naj- tepši pojav na polju šolskejrfi dela pa je ta, da šrbski uciteli in pravoslavhi pop složno in edinstveno pola'gata tcžišce v nacijonalno - patrijot'cno vzgojo naroda: pri tem delu pa nista morda kaka sepnra- tista, marveč se ozirata dosledno na e'e- lokupni troedini^iarod Srbov. Hrvatov in Slovencev v naši kralicvini. o čeniur smo se mogli povsod prepričnti. Iz tejra razloga je v srbskein narodu cut za dr- žavno edinstvo, 2a našo skupno »otadž- hino« in riieno veiiko bodočnost zelo raz- vit. Istotako je uzorna ijubezen in uda- höst do vladarja. Oa bi bilo i)ri nas po- vsod tako! Veliko vloffo ijrra pri tern ne- oporečno «rbska narodna cerkev. Cesto smo imcii priložnost prcpričati se o poli- tični zrelosti seljaka in o tijejarovi jrovor- ni^ki sprctnosti. Čenčanja vobče ue po- 7.\va; z r'aznhni »tuikami« pa operirn kot s teliniskinii izrazi kakor iutelitfeut: po- zna se pri tem francoski vpliv. ker skoro v'sa.k izobražen Srb .vrovori tudi frauco- šč.ino. Svoj čas sein občeval tudi s hrvat- skimi seljaki. Dasi so bile v Hrvatski pred nrcvratom Uolikortoliko urejene so1sLe razmere. - v tnislih imam liudsko solo, ipak sem dobil na tem potovanju pre- pričanje. da srbski seljak 2,'lede infelicen- cc nedvomuo nadkviljuje hrvatske^a. Srbski seljak tudi obsoja in obžaluje. da se je njegov hrvatski brat ndal utopijain RfldiccvcKa dr/avi skodljivcffa separaliz- mx. (Dalje prihodniič.' ZADOŠCENJE Zaupuica županov rogaškega okraia drin. Pirkmaierju. Rogatec. 25. septenibra. /upani rogaskega okraia. rned katc- ¦ rum je tudi več pristašcv klerikalue stranke, so soglasuo sklenili zaupnieo od Peska obrekovanemu ptujskemu okrajnemu glavarju drju. Pirkmajcrju ter so odposlali sledeči dve pismi: (jospodu dr. Otokarju Pirktrmier.ii:. vodji okraine^a ^5^ vr.r^tva v iPtuju. V zadnjih tednih smo zasledovali podlo gonjo. ki sa jo üprizorili proti Vam «leinenti, ki hočejo hničiti. ali vsaj oblatiti vse, kar je v naši mladi domovini dobrc- Ka. Podpisani župani roKaSke^a okraja poznaino že od Vasega prihoda \ lJtuj Vaše vzorno in nescbično delovanje v vsakcm oziru in Vam tem potom izri./a- ino svojc popolno zaupanjj in odkrito spoštovanje. (iospod Ivan Hribar. kr. namestnik \- l.inhljaiii. V prilogi Vam, gospod kraljevi na- niestnik. predlagarno prepis zaupnic;.'. ka- tero smo poslali našemii priljubljeiKinu vodji okrajnega glavarstva \' Ptuju. ;. Zopetno izdajanje lastne- ga stanovskega glasila, poroča društve- iii predsednik; 7. Mezdno uibanje. dragi- nja. naša obramba; 8. Volitev novega odbora; 9. Doloeitev redne mesečne čla- nariuc: 10. Sltičainosti. __ Samostojni predlogi sc m or a jo naznaniti pisineno društveneinu vodstvu pred obOnini zbo- Tom. i*oi*nost vsakeffa Claiia in Olaniee je, da sigurno in tocno dokle mi ta važcn letni obeni zbor. Aretirana je bila vsled prcpovedane- ga povratka Marija Neubauer iz Tiajdina pri Ptuju. Radi tatvine so zaprli Faniko Weinzerl Pri čuvaiiju grozd.ia ie scdel 62-!etni mizar juž. žel- Vin'oenc üolob na dreve- su; ker je zgubil ravnotežie. padel je precej globoko ter si zlomil desno nogo pod kolenom. Rešilno društvo mu je nudilo prvo ponioč. Požar v ,Rušah. Preteeeuo ucdeljo popoklne je nastal v gospodarskeni po- slopju »na Hlebičevem« v Smolniku pri Rušah požar. Zgorclo je čez 300 srotov sena. Požarna braniba Ruse je ravno vežbala ter je takoj odhitela na pomoč. Ker stoji poslopje na hribu, rnorala j^e požarna braniba brizgati vodo nad 00 m visoko, kar je bilo sila naporno'in gre brarnbi polna zahvala. da se ni požar razširil na bližr.ji gozd. IZPRED MARIBORSKE POROTE. Pri j)laninski veselici v Rušah cinc 7. avgusta t- 1. ubil je 22-letni delav-ec Anton Trnjck iz Smolnika Francetn Sc- rajnika. gimn. tnaturajiia v Maflboru s tem da ga je sunil v svoji pijanosti po predidočem sporu z noženi. V preiskavi je čin prizual in se je za.govar.ial s ten'., cia jo sunil Serajnika vsled razburjenja. in brez poniisleka, ker ga je isti vs.poru oklofutal, pri obravnavi pa ie trdil, da ie bil ob izvršeuem zločinu popolnoina vi- nien. — Porotniki so soglasrso zaatkaH vprašanje uboja. vsled Cesar je Sodni dvor obsodil Trnjeka na 3 mesecevza- pora. ' ¦' ' Na smrt obsojen je bil pred mari- borsko poroto minulo soboto Karl Čivko iz Ciglenc pri Sv. Lenärtu v Slov. gor. ker je ubil svojo ženo in prflvzročil ärhrt svojega 14 dni starega otroka. Porotttiki so ga spoziiali krivrrn z 'S tt'otj 4'^^- som. C^r^vV,!-:^ &&W *¦¦¦ ¦'¦ Vellka uiAwriw dvora^ ^<*>^ vdike!Jnd^e^eHcc.katcrc,prIr,d1O.. JepScvalno drftStvo v Ufrn, v sobofo zvečer (I. oktobra) pos ''illeiislm iiiareliOnini cvetjem, kjer se bodo vrstile l.iubk'j hisice v pristno japonskeiu slogu, okrašene s krasuimi akvarcli. ki so sc sli- kali posebno za ta veccr. Z vso gotovo- stjo se sme trditi. da tako okusiio okinOa- ne dvoraiic v Celiu še ui bilo videti. V hisicali bodo prudajlle .laponke razna o- krtpčila po zmcrnih conah. Priiatelji do- brc kapljice so bodo nasla.jali /. najboljsi- mi pridelki iz vinogradov g. Oajšeka. Siečolov ima pripravljcnih oii'romno le- pih in naravnost dragocenih dobitkov. Vclika »japonska« dvorana ie /.c dunes izpremenjena v raj; odmevale bodo tain iiajizbrniiejše skladl)e, katere b(J iM'oizva- jala polnost'jvilna vojaška godba iz Lju- bljane pod osebnim vodstvoni niojstra g. dr. Cerina. Naj pač nikdo m.1 zaimi:ii obi- skati te krasne in obenern dobrodeine jwi- rcditve v prid celjskcrmi OlepševahicMnu drustvii! ¦¦;;¦.; ^ Na Japoiiskeni večeni (v soboto I- oktobra) bo tudi pies v mali imionski dvorani. Vsakdo naj pride v navadni o- blcki, saj je to prava Ijudska veselica. Odbor iskreno želi, da se vdeleži tega ve- cera vsakdo. ki inn je olepšanie celjske- ga mesta količkaj pri sreu. Ta iaponski veeer niora zdni/.iti vse stanove \' prija- teljskein sestanku, najhol.iši volii in iskre- neni veseljii. Manjkati ue sine nihee bodisi inlad ali star -- /:,\ vse bo priiiier- ne in neprisiljene zabave. Pripravl.ieno je pristno japonsko strelisče. in rued drugimi se bo pokazal tudi .laponec. ki bo zapel kuplet v resničneni japonskeiu je/.iku... Ali si zamore kdo želeti še vec? Izklju- eeno! Poštno osobje v Celju ie podi>isalo drž. posojila ,-i9.600 K. Informativni sestanek v svrho uSta- novitve »Lige proti tuberkulozi — sekcJja Cel.ie« sklicujc ua iDrošn.jo Zdra\'uiškega društva v Mariboru Klub uapr. slov. a- kademikov \' Celju za četrtck. due 20. t. m. ob 8. uri zv. v malo dvorano Nar. do- ma- Predava g. docent dr. Matko >O jki- logah in kritju stroškov lige«. Prosi- mo, da se sestanka Hdeleže gg. zdrtivni- ki, zastopniki gg. prof'jsonev. učitdjev. duhovnikov, državnih in privatnih urad- nikov, bank in dnigjh denarnili zavodov. iudustrijc in trgovine, Kola jugoslov. se- ster, Splošucga slov. ženskega društva, Soltola. Bratstva, Svobode. Kat. i'zobr. drustva ter \,si,.ki ,>e za ustanovitev 'Li- ge« zanimajo. Olepšcvuhio društvo javlja. da so vabila. odposlana vseni dništveium čla- nom. Aki; bi pa kdo poniotoma wz dobil vabila, uaj ta neljub nedostatek oprosti. Vabljeni pa niso samo člani. ampak vsi sloji prebivalstva in priiatelji društva. A- gitirajte med prijatclji in znanci, da se prircditve udeleže in da bo ta veselica ob eneni sijajna Ijudska manifestaci.ia vsch. ki želijo procvit in napredek celjskega mes hi. Imenovanja ua drž. realni gunna- ziji v Celju: za profesork so hnenova- ni: Josip Napotnik (francoščina, neiu- Ščlna), Josip Oorečan (telovadba), Sreč- ko Brodar (prirodopis). Profesor Hitiko Klešnik pa jc premeščen na 1. Jrz. ginnui- zijo v Ljubljano- Iz po§tne službe. Od poštnega urada v Celju sta premeščeni poštni oficijantki .Marija Ribič in Stizuna Kogoj v podi'O.'h; poštnega ravnateljstva v Sarajevo; v Ljubljano je premeščena poštua ofici- jantka.Herma Radoiič. V C^lie pridejo poštna oficijantka Angela Qorenc iz Krš- kega, Jakobina ;Kolbe in t>oStni oficijant Mirko Hočevar iz rjubljatie. NacelWvo slavbene h\ sta«ova«iske ifjtdrwg» v Cdiu ima v petek 30. tui. ob 18. uri v prostorih davStic oksTitne ob- lasti svojo; redrto seid. Klub napr. stov. a kademlfc^ \ > ~ -¦ J j. i :-e i:::d'v'^boto. dne- 24. tin. švoi izre'dni oben! zbor, n'ä katei-im sta še izyoH'sl klubovim reviwrjetn tovarisa Rafko ^ct - tnic, cand. rer. com. in Branko -^ s;t]^: ¦tiir. Na o^nem sborK'sb'fc wtf"? ,uidl sfavrrostna'ra^eütev druS'vcniti trakoy. -¦ 'nub n>nr.-sK>v. ak^^^v v Ci%, Radeiu na Breif'i postoviltu večer, na ka- tcregä vaW^wr n^-tr <•„. ^,u.h:^ inS^stareSmc. Prl'uiM'avifelistvü Mv iavtic boiiiicc v Ce^o se razpisuje mesto iipravnega praktikanta. Pposild z tfovršeno sredrtjo solo s ^refostnim-izpitom naj vlože pfo- Jinie do18, oktobra 1921 vh Zdravstxe- nem ödsekö za Slovtmiio v Ljubliatir. ProtiioborfculiiiKnii'-'ilxa sekcija Ma- ribor se je na ineffativo docetita dr. Mat- Jca ustanovifa v Maxiboru: seStavii.se je Hi OVA »J O tf A« Stran «3. pripravljalni odbor. ki inn načirljiije o- krayni glavar dr. La.jnšič. Pripravljalni st'stanek sekcije Cel.ie se vrši po priza- deväniu dr. Matka v Celju v četrtek 29. T. m. Osrednje društvo poštnili in br/ojav- nih usluzbcnccv za Slovenljjo, podružnica Cehie priredi v nedcljo 2. oktobra 11. ob l-=. (3.) uri v iiostilniskih proslorili Na- rodnega do ma v Celju vinsko trgatcv z srodbo. plesom, šaljivo pošto itd. Vstop- nina prosta. Prostovol.ini darovi se hva- kžno sprejemajo. kcr je čisii dobiedc namenjen v podporo obolelini elanoiu •imenovanejia društva. Svira lamburaški zbor. »Erste Kroatische Sparkassa« Fi- liale Celie razpošilja po Ccliu in ir.onda nidi drugod nemške tiskovine z : podni- sovanje 7% investicijskeffa posojila. Ker država lii sinatrala za potrcbno izdati riemskih tiskovin. jili je izdaia »firste kroatische Sparkassa«, Filiale Ceijc. Mi- slinio. da ne z dovol.ien.icm dr/.ave u o- •cobho ne z dovol.ien.ieni »Sloven, kon- zoreija za 7% investieijsko nosojüo': v I.iubljani. Zdi se nani. da poznamo bolie pretfsednika Praštedione. starega Ilirca in dobrcffa hrvatske.n'a rodoliulKi srofa KuJmerja kakor vodstvo ^Krste kroati- sche Sparkassa« Filiale Celie in mc ne dvomimo. da bi mu ne bilo po volji, da •podružnica njegovega nglednetfa hrvat- skej?a zavoda dela take Skancifilc tu v Celiii. Ce ccljska oodriiznica praštcdionc roisli samolastno in proti vseni tradieijani svoje centralc dclati take komplime^to maloštcvilni celjski neinškutariji, bode niorala v dOK'k'dnem casu kom'ati svoje cclovanje nied nanii. 2al ne bo nikoinur zu njo, še onim slovenskim strankani i.e. ki bi io še po takih dogodkih nodpiralc Za podpisovanje 770državnega investieijskega pGsojila je !e še par dni časa. Državno investieijsko poso- jllo 1921 nosi sedem odstetkov! UESTNO OLEDALIŠČE V CELJU. DramatiCno.društvo v Celju je otvo- ii:o svojo letošnjo sezono 1921-22 s Finž- garjevo l.uidsko i&ro »Razvalina življe- Tija*. Premijera je dne 2-4- tin. napohiila glodališče, pri reprizi dne 25. tin. so bile kože pra-znc, tndi sedeži v parterju 'e ra- po-5 zasedeni. Pisatelj Finžgar črpa v v>-h svojih dramatienih spisih snov iz kmečkeffa življenja in postavlja na oder realno življenje s pristnimi slovenskimi tipl. Tndi »Razvalina življenja« predstav- lja.kos slovenske tragedije. ki se tak ) po- «osio (idigrava na kmetih. Pohlepnost po zemlji in denarjn, brezsrenost napram ljn- bezni, ki klije v mladih sreih. hladno pre- računjaioča fflava in trmasti kmečki po- Tios so vzroki, ki upropastiio tako pogo- sto srečo otrok in cele obitclü. Pijača pri tein pospcSujc korake. ki vodi.io v pogu- bo Zganjarnar Kante sam ne oije. ho^ati se pa od nesreče svojih sovaščanov. O- niadežnje na ta način denar in zemljo. s katero hoče osrcčiti svojo hčerko edinko. Sosed Martin in hči Lenčka. ki pred za- konom nista pila, iščeta v svo.ii zakonski nesreči nteho takisto v žffaniu. Pijača do- vede končno do tra.uicnev;a konca do umora. Rc/iserjn u'. PlaJiiiti gre najvecje pri- znanje. Insceniral je igro z na.iboüsim ra- zumevanjem in osvežil na več inestih bolj c-psko zasnovano dramo z zivaluiini temponi in s prav primerno scenerijo. O- petovano, zlasti pa v zadnji i«ri je poka- zal. da je pri nasih razmerah tožki, po- gosto tudi nc-priietni nalogi. voditi rcžijo. popülnoma kos. Pri razdelievaniu vlog je v bodoöe «rlcdati na to, da ie igralčcva zunanjost v iJouolnoui skladu z diainsko vsebino- Ncbrzdano kip^če življenie si moreino na primer lnisHti ie v temu pri- me rni postavi. Ako ljubi kmečko dekle svojega fanta bolj nego niegovoRa tek- nieca, ki ogroža njeno satnsko življenje. mora biti prikupljivejši in telesno čilejši. Igralci so igraii z najlepšim uspehom. Po vcčini težke vloffe so bile v sreenih ro- kah. 2ganjarnar Kante (g. Jurtnan) je n- stal na pravi višini skozi cclo igro in žel za svojo eksaktno kreaci.jo trdosronega in grabezlüveiKa očcfa zasluženo piitrje- vanje. Hei Lenčka (ffdč. Jnrnianova) ic bila priknpljivc zunaiiiosti. linbezniva na- pnnti svojemu Ferjan«, nrimerno odurna proti svojemu inožn MaTtinu. ki jo začne tern hujše sovražiti, cim tesnelse se okle- pa Ferjaiia. Malo igralk imamo v Cejju. ki se znajo tako dobro poglobiti ravno v kmečke vloge- Martin (g. Pfeifer) je igral iiaravno in preinišljeno, s nravim tenipc- ramentoni in varijacijo svojc notranje sil'^ in razpoloženja. Žc toaleta ic kazala pra- vo razurnevanje igre. Ferjana. Lenčkine- ga ljubimea je igral g. Ranzinger dobro in premišljeno. Ciospa Založnikova v viogi Tone, ni zaostajala za drugijni, dasi v tej igri ni lnogla spraviti svojc igralske ruti- i!',1 in spretnosti do prave vcliavc. Sirk je v iji'ri predstavitelj onih pi.ianccv, ki |)u- easi. a gotovo zapijejo svo.ie premoženje. Vloga, ki jo je prevzel g. Škof. ie ena naj- težjih v igri. Igral je Sirka sijajno in s teni okrepil polek igre zlasti tam, kjer postaja dejirnje dolgočasnejSe. Naj se igra v bodoče le v enem djalektn! S prvo predstavo je občinstvo lahko zadovoljno. ne pa blagajnik. ki se niora tolažiti z bolj- šimi časi. —vij— Ljtidsko vseučilišče v Celju. Kakor prvo. tako je Mio tudi drugo i)redavanje sijajno obiskauo. Veseli nas. da prihajajo stalni obiskovalci, uosebno delavstvo in uradništvo, pa tudi trgovstvo- Dosedaj se je -- po zaslugali delavskega tajnislva — ])rijavilo za stalen obisk okoli 120 de- laveev. Njihovo Slevilo Pa bo na.ibrž še naraslo. Predavaiije o luni in solneu je bilo nad vse zaiiiniivo ter zvezauo s kra- sni-ni posknsoni in ninoKobrojnimi slika- ini. Maujka samo se skioptik. Prihodnje nadaljevalno predavaiije iz astronoinije obeta biti še zaniinivejše. Predavatelj g. naducitelj Bizjak ima razločen izgovor, krasen nastop in lep sonoren glas. Po- trebno je. da bi se pri vsakeiu preda\ a- nju po možnosti odneslo iz predavalnice par mi/, in jih nadomestilo z nekoiiko sto- li, da ne bo potrebno občinstvu pri vratih stati ozir-oma odhajati, kakor se j'j to zgodilo osobito pri prvem predavanju. Cenjeno občinstvo pa na.i skrbi saino za točnost in za izrabljcnje vsacega kotička x dvorani. Kdor hoče, da se izboljša naš promet. naj podpiše državno investieijsko posojiio. Ako daš državi, česar potre- buje, daš sam emu sebi, Zato podpiši 7u/(, državno investi- eijsko posojiio! Pomoč diihovništvu. To ie naslov u- vodnega članka. ki ga je napisal v »Slov. Narodu« vseučiliški profesor dr- Rado Kušej. Clankar se bavi z obupnim gmot- nim položajem našega dnhovnistva. Uvi- devanio. da je položaj duliovšcine, kakor jo popisan, nevzdržljiv in da politika in strankarstvo v tem vprašaniu ne smeta priti v postev. Oostavliamo le naše inne- nje, da tudi ne prihajajo strankarski raz- logi v poštev. Vsi verno. v kakih razme- rah so živele rodbine državnih name- ščencev, in vendar kako težko se je do- se^lo iiiitleiikostno izbol.iSan.ie zaiijc. V naraščajoči draginji je daues uoložaj dr- žavnih nameščencev zopet tako obupen, kakor še ni bil nikdar. vendar ne bi hotel! trditi. da se drž. uradnikoni noče poinoči iz strankarskih razlogov. Sai smo vendar imeli že tudi vlade, v kojih je imela odlo- čujoči vpliv na razmere v Sloveniji stranka, koji pripada katoliška duliov^ci- na. (klkrito reeeno ne razumeino. kako je mogoče, da je dr. Korošec tako prezrl •oni stan, ki tvori hrbtenico n.iemu in nje- govi stranki, vendar ne iz poll tike ali strankarstva! Mi smo na stališču pravice za vse, želiino iskreno, da se gmotni po- ložaj našega svečeništva nemiidoma pra- vično uredi, kakor zahtevamo, da se brez odlašanja odpomore bedi uradniskih rodbiii. ki si pri obstoječi draginji ne mo- rejo nabaviti niti najnujne.is.ili potrebscin! K notici »40-diievni spomiii kralja Petra Osvoboditelja«. Med na§imi dnev- nimi noticarni v St. 112 »Nove Dobe-< z ?ra- ittoI«. Vstopnina 2 dinar.ia za osebo. Po Hrastnlku je natepl! lastnik nekc- ga vrtiljaka plakate. kjer citaino licicde: Pasor! Pasor! (menda: pozor!) ringelšpil je tu! itd. Proti takemu nesramnemii pa- čenju nasega milega jezika na.i občina ta- koj odločno nastopi in ukaže lastnikn !e- pake nemndoma odstraiiiti! Ako hočeš, da se izboljša na- Ša valuta, podpiši državno posojiio! IMarodno gospodarstvo. VINSKA LET1NA IN VINSKI TR(i. Na kongresu vinarskih strokovnjakov v Bukovu je bilo ugotovljeno. da znaša povprečna letna produkcija vina v naši državi: v Srbiji 356.000 hl. v Hrvatski in Slavoniji 850.000 hi, v Vo.ivodini 650 tisoč hl, v Sloveuiji 450.000 b'. v Dalma- ciji 50.000 hl, v Bosni in Hercegovini 35 tisoč hl, v Crni Gori 5940 hl. zavsem to- rej 2,861.940 hl. Z množino smo torej la- hko zadovoljni — in letos g(>tovo tudi s kvaliteto. Iz Dahnacije poroea.jo o dobiejji .sta- nju vinogradov. Peronospora r.i napra- vila znatne škode- Na trgu je radi konku- rence italijanskih vin nastopilu kriza. Ministrstvo je vsled tega dovolilo znatne olajšave za izvoz dalmatinskih vin. Bela vina so razprodana. •¦¦- Rdeča vina se dobe še krog Sibenika in na otokih. Oro- zdje je na trgu po 20 K kg. V Baranji stoje vinogradi zelo ltpo. Vilanjsko vino bo sijajno. V Srbiji je glasom poročila >'Trg. glasnika« stanje vinogradov »prekrasiio«. V Hrv. Zagorju je staaje dobro, trs zdrav; suša je uničila veliko grozdja. h Slov. Goric poročajo stalno: o do- brem stanju vingradov. Trgatev.se prič- ne vsled zgodnje zoritve že ¦Jvoncem tega meseca. Vinogradniki. ki žele dobro kva- liteto. bodo čakali do srede oktobra. Vr- še se živahne kupčije za most od: preSe. Tzpod 20 K ga ni dobiti. V Avstriji je vinska trgovida zaosta- la. Država je uvedla visoko uvoznd ca- rino.' Dunajski trgovci so se že pred 20. julijem oskrbeli z madžar. vini. Cene so poskočile: hi vina (9 %) stane 10fK)0 — 10.500 Kv Na Ceškoslovaskem počtva vinska trgovina. Država je sklenila z Italijo po- godbo, ki ponuja uvozu itaiüanskih vin znatne ngodnosti. Tako si k JaSka vinska trgovina znala zasignrati stalnega od.ie- malca svojih vin. Mi pa?! Stare šatulje in zabojc iz phočevine ima na prodaj vojna uprava". Ta matcri- jal se nahaja v intendantskih skladišcih in sicer v Ljnbljani 10.000 kg, v Mariboru 15.000 kg in v Celju 2500 kg. Materijal je spravljen pod streho ter se nahaja v dobrem stanju. Interesentie si naj ga o- gledajo in .naj javijo svoje ponudbe ko- rnandi dravske divizijske oblasfi v Ljub- liani. Tečaj za lončarje in pečarju. I1 tad za pospesevanie obrti otvori 1. novembra tl. na tehniški srednji šoli v Ljubljani dva- najsttedenski tečaj za lončarie in pečarjč. Namen tega tečaja je dati moistrotn in pomočnikom priliko, da svo.ie praktično in teore+ično znanje spopolnijo. Pouk bo celodneven in bo obsegal naslednjs pred- mete: modeliranje, risanje. tehnologijo. kemično preizkuševanje surovin, knjigo- vodstvo, obrtno zakonodaistvo in delav- nico. Interesen[i. ki se nameravajo tega tečaja udeležiti, morajo nriiaviti svojo u- deležbo najkasneje do 15. oktobra tl. pri uradu za nospeševan.ie obrti. Ljubljana, Dunajska cesta 22. Bopza 27, septembra Curih: Berlin 130 Newyork 5-80, London 21.60, Paris 41.95, A/Ulan 23.8S, Pra^a 6.20, Budimpe§ta 0.82, Zagreb 2.60, BukareSta 4.65, Varftava 0.09. Dunai 042, avstr. krone 0.32. Zagreb. Devize: Berlin 192—196, BukrreSta 175—185, Mi.an ?r,plaC. 910-915, cek 905-91O, Londoti 818 - 820, Pariz 1625, Praga 234—236 Švica 3800-3850, Dunaj 9.10—9.70, Budinwesta -34—35. Va 1 u ie: Dolarji 216-218. avsfr. krone 11—.12, rubtlji 20, napoieondori 730—735, markc 187^- 195,'Jejl.196—198, Mre 910-912. SRBSK« IN HRVATSKI PROFESOR.» V LJUBLJANI. Ljubljana, 38; sept. Danes ob II. uri dopoldne so dospeli v Ljubliano srbski in hi vatskf profesorji in profcf>orice, o- krog 250 pi) številu, iz Zagreba, Na kolo- dvoru jih je pozdravilo sredujeSolško profesorstvo Ljubljane. Pozdravu so pri- so^tvovali tudi druj?i dostoianstveniki. Med njiini je pozdravil došlec«? predsed- Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 11; Poštni ček. rač. 10.598 $>odružnica Telefon št. 75 In 76 Ljudljanstee kredttne banke v Celjii | PetniAtea gtairnica 50,000.000 Scron.*j - CEIITRALA If LJUBLIANI - j Rezervni fondl nad 45,000.009 hmn. \ Podpužnioe . — . v SpBifu, Trsfu, Sarajevti, CSoHci, Marafoom, BdFOvijah, P&uju in Brežicah. 264 50-34 Sprefema VlOge 2ia kiijižtce in te&OČi SRJE KuPuJe in prodaja vse' vrste vrednostnih papirjev, račun proti ngodnemu obrestovanju. +%&% valut in dovoljuje vsaKovrstne kredfle. p^pr m^ MT" W" ü^odLaj» specke cli?ž»^rnes r»»:sx?©c8.M-«B lotex>ije. *"WI *TO "^W "W Preiepiftov® ui. 15 V vOljU MLajHL&J} JL J^JL A^^#JLY& itiri in pol od sto ^^* I« |o# ficSfcrvni zaklati 128.000 K. Rentnino in Invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunaia. 468—70 Hrsnilne vfoqe: 2,O00.GS0 K nik ljubljaiiskega profesorskega kolegiju dr- Korun, za prosvetni odddek pokra- jinske vlade dr. Škabernc. za mcstuo kö- rn ando polkovnik Polak. za msshio obei- jiü dr. Zarnik, za Udružeii.ic i'.u^islovaii- skih novinarjev njih urcdnik Srnodcj. Na to se ie vršila veličastna oovorka s srusl- n>cšolsko niladino do Zvczdc. na kar so si oglcdali posctniki Jjublianska nčilisča. Po banketu se podaio izletniki na Bled, cdkodcr se vrnejo iutri nazai v Zagreb in Beograd. MADŽARSKE INTRIOt:. Liubljana, 27. sept. Ksr sc niso po- srečile Madžarom nakane. tnotiti naso razmejitev v Prekmur.ju z raznim huj- skanjem našega prebivalstva i;i z umetiio uprizorknimi demonstracii. vršiti zme- do pri razrnejitvi, poslnžu.ie so inndžar- ski tisk drugih sredstev in nuimjvrov. V svet pošilja kanibalske vesti, ki so vse popolnoma iieutemciiene. Cna taka vest ki prfhaja iz Budimpešte nravi: »lz St. Ootarda: Tukaj so slovenski nrcbivalci protestirali proti odcepljenju od njihove madžarske domovine. Vsled te^a so izpo- stavljeni najhujšemu preganjariju in jc vec tisoč istib radi njihovega natrijotič- nega mišljenja zaprtih. kjer iih Srbi ne- usmiljeno trpinčiip.« ; 38 teden. IZKaZ 0 zaklanih živalih od 19. 9. do 25.9.1921 v mestni klavnici v Celju, > IfflB mesarja. ! | © >«- 1 ž >^^^ &. i Junger Lud......j------5------— Janžek Martin. . . .------2---------- Jcrič Šimon......— 2 - 1 1 - Knes Bernard.....---------:— 1 — Rebeuscheg Trane. . 1 1 3; 1| 8 1 Suppan Ivan.....—!------3J— - Zavodnlk Andrej. . — — — 3l 2 — Senič Franc.....— — 1----------1 Pavlinc Franc.....--]-- --2 3 — Frldrih Ivan. . . ,-. 1|- -j- 1 — Voisk Adolf......—j — |—| 3- _ Esih Matija.....---! 2- _ Lapornik Ivan.....— !¦— —j 2|— __ , Hohnjec ViUtor. . . . -j-l-j 2;- _| Pungeršek Ivan . . . — J~!—j— 1 _' Leskošek Ivan. . .------1------ _ ; Urbančič Adolf. ... 1.4 4 — 7 __| Zany Viktor......------7------i Lastnica in izdajateljicc. Zvesna tfskarna v Celju. Urednik; Vekoslav Splndler. TJska: Zvezna tiakarna v Celjn, Podplraite klub napr. sloven. akademiKov v Celju 8 knjigami in _____prispevKt I___ _ ¦} sfavbeni prosto^ v Celju ali v bližini Celja. Ponudbe na Milan Poljanšek. Kraljä Petra cesta 41. Kojnske oprerne, prsne in hamafne se dobijo po nizki cejii pri BVAN STRELEC, •edlap in tapetary CELJE) Samoetanska ulEoa, CELJE. Večkrat v zalogi 2010 2-2 tudi že rabljene kojnske opreme. Vzamem takoj učenca v trgovino z mešanim blagom. Pač pa mora biti zgovoren in izkazati se z dobrimi spričevali. Robert Crasselli, Slivnica pri Št. Jurju ob juž. Žel. 3—3 3 mizarske pomočnike za pottStvo ?e pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. VpraSati »mizarstvo s strojnim obratom« Sv. Pave) - Prebold. 1010 4-3 lz granita, syenila, marmorfa in drugega kamenja v najmodc--- nejših oblikah in najfinejSI !zpe!ja- vi dobite po nainižjih cenah pr- KAMNOSEŠKI iNDUSTRIJSKI DRUŽBl f Celfu. 966 10—8 CENE ZMERNE! Bliiiri id ill! TUGOVÜIA Celjey Kraija Petra e* J • se prlpoiroL:a za - ^ V zalogi vse ßove so« M üoiske potrelsScine! ^ i ' __________________ __ :_________________; t I "lIII1' ' " "l~.....'II ——— IPOSTRBŽBA TOeNa» nsesolshe if sipite najbolje p^i CELJE, K^alja Patr»a ©; 31. 944 10—10 Z^stopetvo in towas-ni k«3 zalogn -ftvrdko Franc Rf. Rhombe^g v öarnb>n (Vo^arl^»'^ __ ^^3 Podpisana na^njata, da^pr.«.!»« s.»io tr9o»äno, hater« bodet» »«»*«• '««rfla * dn.m r J • 1023 2-2 X- ofettolbr»» t. 1, .. . a ¦ ¦!-¦>* -\o hiia rin^edai .Južn oštajerska hranilnica1'. Vliod iz ¦ 't- ttÄSf^^Mraf SET- 'iz^°^^S°lJ °»