Leto IX.	8. ohloDra 1940._Stevilha 10.
Slovesna Izročitev novomašniškega Križa pred cerkvijo
Vsi:
Pojdite po vsem svetu, vse narode učite, jih v imenu Očeta, Sina, Svetega Duha krstite! Nekateri:
In šli so dvanajsteri ribiči na trge in na ulice; šli so pred pogane in pred mislece sveta, pred kralje šli so, pred cesarje rimske, oznanjevali povsod so nauk pravega Boga.
Vsi:
Novo vam zapoved dam, da ljubite se med seboj! Nekateri:
V ljubezni sveti združeni z Gospodom so se po svetu širnem razkropili: zaprti v katakombe, v arenah mučeni, pred sodišče in v ječe tirani, do danes devetnajst stoletij za vero
Kristusovo preganjani, v Španiji, Mehiki in Rusiji ob zid
postavljeni, jatirani in mučeni
• 'oj križ prinesli so do naših težkih dni: duhovniki, izvoljenci Gospodovi, i d nas Slovencev vedno spoštovani, n vendar s težkim križem zaznamovani. Vsi:
A, vi, novomašnik(i), imate cvetje
v rokah. Kje vaš je križ?
Cvetje iz rok! Minulo je petje, osulo se cvetje, križ zdaj v roke!
(Eden izroči križ, vzame cvetje.) Tako za Gospodom ! Križ je za vas! Cvetje za nas! Trije:
V življenju cvetje vedno vam ne bo dehtelo,
na vaših potih le razpelo bo blestelo! Vsi:
Zato pa s križem k oltarju, s križem h Kristusu Kralju ! Eden:
Duhovnik Gospodov od vseh nas
najsrečnejši, na poti k daritvi presveti v najlepšem jutru
svojega življenja, od vseh nas pozdravljen !
Vsi:
Molite za nas ! Za naše mlade vzore, za naše mlade dneve, za naše mlade boje, za naše mlade zmage, molite .. . molite ...
A zdaj zavriskajte zvonovi, orgle zadonite, novomašnik naš, vstopite !
Napisal Fr. Štuhec
Nova sv. meša C. & Zorho št. ii Ižahovec
Na Velko mešo smo sprevodih k oltari Gospodovomi g. Zorko Štefana iz Ižakovec. Vodo ga je pri prvoj daritvi domači g. župnik, reč božo je pa glaso g. Herman, novomešnikov vii-ček, župnik v Prištini. Slovesnosti pri toj priliki smo meli štiri. Sprejem novomešnika se je vnogomi vtisno globoko v srce. Sprejeli smo ga kak najbole slovesno. Biciklisti iz cele fare so ga sprevajali že iz Sobote pa vse do domače cerkvi. Tu je pa bila zbrana vnožina liidstva. Skuza je vstala vsakomi v oki, kda je vido prizor kak so g. novomešnika pozdavili sestre i bratci vsaki z rožov v roki, štere so pobrali vkiiper, dali šopek materi, naj ga zveže z trakom svilenim i tak zvezanoga je dala mati piišel oči. I oča je spregovoro sini novomešniki: „Dragi sin! Vsemi to cvetje, štero so nabrali tvoji bratje i sestre. Vzemi te šopek, šteroga je vezala tvoja mati, vzemi te šopek, šteroga ti zrača tvoj srečni oča." 1 drugi veseli pozdrav je bio pozdrav od dece, ki je v pesmici: „Bog živi vas sto let" napravila naj-vekše veselje sprejema. Nato smo meli večernico v farnoj cerkvi, od tam pa je šo sprevod v Ižakovce, kde so sprejeli novomešnika predstojniki vesi, nato smo pa meli baklado. Prvič mogoče od kak stoji ves, je romala procesija s stoterimi lam-pijonički i svečami po srečnoj vesi. — A na den nove meše oča ino mati z deseterov zdravov decov so se pripravili za slovo edenajsetomi deteti i to za slovo od domače hiše sini novomešniki. Poklekno je sin, zdignola se je roka slarišov, napravila znamenje križa, z rečjov so pa položili na novomešnika boži blagoslov. Pa prle, kak je blagoslovila mati sina, je pre-čteo g. ceremoner brzojav od Sv. Oče, šteri so poslali svoj pa-peški blagoslov novomešniki i njegovoj hiži. Pred cerkvijov so ga bratci ino sestrice pozdravile z etimi rečmi:
Vsi: Novomašnik, naš brat!	Trezika: Križ — življenja luč!
V najlepšem jutru svojega življenja Katika : Križ — nebeški ključ!
od vseh nas iskreno pozdravljen. Janez in Marica: Sestre :	Sedaj pa s cvetjem proč I
V vaših rokah je še cvetje,
Križ je cvet za vas — nageljni za nas I
v naših pa že križ,
oj novomašni križ za vas. Bratje:
Vsi: Bratje, sestre Vam ga damo
in vsi Vas prosimo udano : Nosite ga za nas ! Molite ga za nas I
V vaši duši samo petje,
v naših pa smomin na križ,
Sestre: A zdaj, na pot!
Vas čaka v cerkvi, srečna stvar I marmor beli, kelih zlati, svet oltar, Bratje:
Ko boš prvič dvignil sveto žrtev, spomni se na nas, na naše starše, hišo, vas, grozd in klas, Vsi: Stopi srečni novomašnik, brat, Bogu daruj, Gospoda povišuj I
Napisal Fr, Štuhec,
Sprejmite križ na pot k oltarju,
križ — Vaš up in hrepenenje,
križ — Vaš brat za vse življenje. Janez: Glejte novomašni križ I Jožefe : Sprejmite ga I Stanko: Molite ga ! Lojzek: Ljubite ga 1 Marica t Križ — kraljevo znamenje Itonka : Križ — zastava zmage ! Hedvika : Križ — bandero slave !
r
Gospod novomešnik je stopo k oltari. V predgi nam jeg. Herman opisao, kakša je moč duhovnika, kakša bo njegova pot skoz živlenje i spomno se je vseh dragih domačih, rodbine novomešnika pa cele fare. Od obtasti duhovniške nam je povedao priliko, kak je grešnik na smrtnoj posteli proso angela čuvara, naj njemi sprosi pri Bogi odpiiščenje za grehe — ali zobstom; proso je zatem svojega patrona, proso svetnike, celo mater nebeško, a rešitve ne dobio, edini eden je te, šteromi je dao Kristuš grehe odvezati i te je duhovnik.
Vse liidstvo se je razjokalo, kda je ob toj priliki vidilo pri oltari za novomešnikom poleg oče i matere šest sestric i štiri brate, vse zdrave. Vsakomi je tekla skuza 'po zardelom lici. Malo mamo takših družin gnes. Sestre so šle za zaslužkom po tujih mestaj i niti edna nemre praviti, da je zgiiblena hči. — Večernice smo meli v Ižakovcaj. Drugi den smo šli v rojstno
Novomešnik Zorko Števan z Ižakovec, deli svoj prvi blagoslov presrečnim starišom, bratom ino sestram.
mesto novomešnika, v Bratonce, gde smo obiskali grob starih roditelov i tu je meo g. Herman mešo, ar je novomešnik me-šiivao v Ižakovcih. Tu je pozdravila novomešnika bratonska mladina, njegov viiček ga je pa spomno njegovih detinskih let v rojstnoj vesi. — Povedao je, kak je pred dvanajstimi leti vodo mladi mož svojega sina mimo te kapelice i zročo ga je Mariji pomočnici krščenikov. I gnes. Njegov sin kak duhovnik je pali pripelani se nazaj. Po meši smo obiskali več roda. — Primieija je bila končana. Minolo je naše kak vsako drugo veselje, ostalo nam pa je eno veselje, šteroga nam nemre odvzeti nišče: duhovnika smo dobili znova za gorice Gospodove i toga je vesela cela ves.	p „ ^ ^
u5SKVE:N I - GLASIJ
M>M MUlUMIli|iitti||tl11iittllt|ilititUIIH1HII>llllU1fllli <illUt|-.|-.11llllUlilt:illl'-|tlt|l).i<ii!l tliUIItlllll-I iUlltlP'l'UMIilVilUMIII nilttHlllIHIUIIlIllIllIllliniltlillllllllliUMNilllllllllllli.liHlIlllllIMllIllIlIli
Podobalsv.flvanaNepomuha pred vseučilišCom. v Italiji v
mestilPadovi so obnovili tamošnje vseučilišče. Pred obnovleno poslopje so znova postavili krasen kip sv. Ivana Nepomuka, ki ga je napravo padovanski umetnik Bonazza. Kip je pred 80 leti bio tli odnet odseljen v cerkev sv. Frančiška, zdaj je pa znova postavleni na svoje mesto.
Semenišča V Pragi. V Pragi sta dve katoliškivi semenišči: edno za Cehe, drugo za Nemce. V češkom je zdaj 126 bogoslovcov, v nemškom pa 97.
Vershl navuk na Portugalskom obvezni predmet. Na Portugalskem je na podlagi konkordata, ki je sklenjen med sv. Stolicov in por-tugalskov republikov, minister prosvete predpisao, da se mora verski navuk v liidskih i srednjih šolah včiti kak obvezni predmet. Razmi se, da se bo te predpis izvršo v soglasji s Cerkvijov. - Tiidi na Portugalskem so se vršile javne molitve za mir. Molitve je priredila katoliška akcija.
ČeŠCenje bože hrvi. V mesti Sarzani v Italiji že 700 let častijo na poseben način presv. Krv Jezušovo. Staro izročilo najmre pravi, da je Jezu-šov vučenik Nikodem občuvao nekelko kaplic Jezusove krvi, ki je bila poz-nej prenešena iz vzhoda v Italijo v Sarzano.
Shoi mesta Metza Odstranjen. Na zahtevo nemške oblasti je morao škof mesta Metza zapustiti svoj škofijski sedež i mesto Metz.
Španija hatOliCanSKa država. V Španiji, kde se oživlajo kato-ličanska izročila, so se v mesti Santiago vršile lepe cerkvene slovesnosti, šte-rih se je vdeležo nadškof i minister prosvete, ki je zastopao generala Franca. V govori, ki ga je meo pri toj priliki, je povdarjao, da se Španija vrača nazaj k svojim katoličanskim izročilom. V sapreminočnost Španije dokazuje, da je to katoličanska zemla, ki je zrasla s katoličanskov cerkvov i se ž njenov pomočjov proslavila po sveti.
Notrašnje misijonstvo V Švici. Tli so lani nabrali 334'392 švicarskih frankov prostovolnih prispevkov za notrašnje misijonsko delo. V not-rašnjem misijoni je deliivalo 386 duhovnikov v 200 farnih cerkvah, 110 kapelah i 325 katehizacijskih postajah. Naslediivanja vredno delo!
Smrt vzornoga moža na fleiinCih.Milo je neznano naš zvon ve-ščarom smrt Ozmec Ivana, vzornoga očo, velkoga dobrotnika naše vesnice i nevstrašlivoga narodnjaka. Pokojni Ozmec so bili oča edenajstero dece. Četvero dece so oča do groba sprevodih, ostala deca pa očo, štere je je vzgojo v pravom krščanskom diihi, s šterim je bilo prepojeno živlenje pokojnoga. Vsakšemi deteti so pripravili primerno stanovanje, zviin zadnjemi sini, šteroga so dariivali svetoj Materi Cerkvi v Salezijanskoj družbi. Edino skrb so meli zadnja leta: pripraviti se dobro na primicijo svojega sina Nacija i edino želo: včakati se prve sv. meše sina v domačem kraji. Toda Bog je nači določo: zahtevo je od njih žrtev živlenja. I pokojni so Njemi živlenje dariivali, naj bi Bog blagoslovo njihovoga sina misijonara v Ameriki, naj bi njegov trud rodo vnogo duš za nebesa i naj bi njegova reč vodila k Jezuši nevernike ino grešnike. Zapustili so 48 vnukov i 8 pravniikov. Živeli so 78 let. Vmrli so 2. okt. ob poldvanajstih v noči i zakopani so bili 4. okt. na prvi petek i god sv. Frančiška. V Ozmec Ivani je ves zgubila svojega velikoga dobrotnika. Bili so 20 let župan naše vesnice t so s takšov poštenostjov, pravičnostjov.
pridnostjov i iiibeznivostjov opraviali svojo dužnost. da so dobili odlikovanje z redom sv. Save V. stopnje. V časi njihovoga županstva si je naša siroma-ška ves zozidala kapelo, za štere čistočo i red so pokojni Ivan do zadnje viire skrbeli. Ne so pa mislili samo na diiše svojih veščarov, nego tiidi na izobrazbo. Zato pa. da bi vsi ležej dobili prvo izobrazbo, so začeli zidali osnovno šolo. Veliko so sodeliivnli pri drugih mcnjših delaj, če neso mogli, biti glava ino voditeo. Bili so tiidi nevstrašlivi narodnjak. Zagovarjali so naše domačine pred boljševiki po svetovnoj bojni, večkrat so sami bili v nevarnosti i colo rra smrt obsojeni, toda z odločnostjov so povedali vogrskim bolj-ševikom: pri Rabi, tam so naše meje. — Pokojni so bili vzorna kotriga tretjega reda sv. Frančiška, cejskega driištva ino živoga svetoga Rožnega venca. Kak žmetno smo se ločili od pokojnoga, svedočijo zadnji dnevi, kda so na mrtvecem odri med rožami i svečami ležali. To svedoči tiidi njihova pot do hladnoga groba. Ne je bilo človeka, ki jih ne bi prišeo pozdravlat i gledat zadnjikrat, ki ne bi meo skuznatih oči. Cela ves jih je sprevodila na zadnjoj poti: šolska deca, razna driištva i vnožina driigi liidi, je sprevodila pokojnoga. Na zadnjoj poti so še bili prinešeni v kapelo, kde je bila sv. meša za njij, dariivana od domačina P. Diih Štefana O. M. D. Po tom pa je žalosten sprevod nadaliivao svojo pol do groba, pri šterom je zidarski majster Jerič Mat-jaš, z tresočim i genlivim glasom vzeo slovo od našega velikoga, nepozab-noga domačina. Nato so jih zakopali blizi svoje žene, štera je odišla pred dvema letoma v nebesa po plačilo. — Sini v dalnoj Ameriki, ki je pred kratkim dobd mešniško posvečenje ino vsoj rodbini izreka uredništvo Marijinoga Lista globoko sočiitje ino dariije edno sveto mešo za pokojnoga. Naj počiva v božem naroči.^
—-' Krstnim Dotrcam
Ali si morete misliti veselejšega dogodka v naši krščanski družini kot" jt) takrat, ko se število njenih članov pomnoži z malim kričačem. Kako veselih obrazov gledajo otroci ono majhno bitje vse v belo zavito, ki naj jim predstavlja bratca ali sestrico. Kako tajinstveno hodijo okrog male „bebe" ali „puže" ali Jutke", saj ne vedo, kako bi ga imenovali — Da, to je tisto poglavje, ki dela našim materam, očetom predvsem pa botream velike težave. Kako dati otroku ime I 2e par tednov pred rojstvom listajo po pratikah' in koledarjih in ne vem kot še vse. Vsa imena bližnje ni daljne okolice si kličejo v spomin. Danes jim ugaja ime Zvonko, Janko, Mirko. Rado, Mladen, Milan, Cvetko, Srečko, jutri pa Nada, Darinka, Nevenka, Ljubica, Ljerka in tako dalje. Drage matere, očetje in botrcel Vem da v svoji sreči ne najdete imena, dovolj lepega, blagozvočnega, da bi ga dali svojemu ljubljencu. Ne mislite pa, da vam jaz te sreče ne privoščim; morda me boste imenovali pramalo jugoslovensko, saj imajo naši bratje na vzhodu prav ta imena. Da imajo jih in so lepa. Vprašam pa tebe, draga mati, draga botrca ali si pomislila sedaj pri izbiri imen tudi, kateri svetnik, katera svetnica naj bi bila tvojemu varovancu lepši vzor, skozi tako trnjevo pot življenja. Ti mati, ga boš varovala recimo do 14. leta, kdo bo pa potem njegov varuh? V krstnih knjigah 100 let nazaj najdemo imena: Jožef, Jakob, Frančišek, Alojz, Andrej, Mihael, Gregor, Peter, Marko, Jernej pa ženska imena: Neža, Ana, Barbara, Katarina, Marija, Uršula, Elizabeta, Veronika, Lucija i. t. d. samo imena velikih svetovnikov. Mati je svojemu otroku že zgodaj pripovedovala življenjepis svetnika, čigar ime je nosil. Otrok, tudi pozneje, ko je bil že »veliki otrok", je večkrat premišljeval življenje svojega zavetnika, ga prosil pomoči v raznih težavah in ga skušal tudi posnemati. Kako pa je danes? Niti mati, niti otrok ne vesta pravzaprav, kdaj ima god. Kako bo mati pripovedovala otroku življenjepis imena, ki ga nosi, če še sama ne ve ali je bil to sploh svetnik.
Drage matere in botrcel Pomislite malo pri izbiri imen tudi na te skromne vrstice I In videle boste, da vaši „Srečki" ne bodo ..Nesrečki", kot so danes, da vaši „Radi" ne bodo ..Neljubi", da vaši „Milani" ne bodo „Nemili", da vaše „Nade" ne bodo splavale po vodi, kot danes, da vaše ..Ljubice" ne bodo ljubice sveta in njegovih strasti kot danes, ampak, da boste ob smrtni uri lahko rekle; Gospod, zdaj pa rada umrjein, ker tisti, ki si mi jih izročil V varstvo, hodijo po stopinjah tvojih svetih,	Molči,