5 T E V. 20. V f. J U B L I A N I. D N E 20 MAJA 1931 LETO 44 Cenil 5S Din za celo lelo. Zn inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delil vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi na i se pošiljajo Uredništvu >Domoljuba<, naročnina, reklamacijo in inserati Upravništvu >Domoljukd< v Ljubljani. Sv. Oče je govorit Pred 40. leti je pokojni papež Leon XIII. izdal vsemu svetu okrožnico, ki obravnava delavsko vprašanje. V zadnjih desetletjih se je pomen delavnega ljudstva a človeško družbo še povečal, zato ni čudno, da je sedanji sv. Oče važnost okrožnice papeža Leona XIII. te dni vnovič povdaril in znamenito poslanico dopolnil času primerno. Naj navedemo nekatere važnejše odstavke: ('isti dobiček se mora pravično razdeliti med delom in kapitalom. K razmerju kapitala in dela povdarja sv. Oče, da nobeden od obeh delov ne .-me sadov skupnega sodelovanja zahtevati samo zase ter navaja jasne besedo Leona XIII.: Kapital ne more obstati brez dela, lako tudi delo ne more obstati brez kapitala. V preteklosti jo v razmerju med delom in kapitalom brez. dvoma nastalo preveč nepravično nesorazmerje, saj vidimo na eni strani ogromna premoženja v roki male peščice prebogatih, na diugi strani pa vidimo nepregledno množico ljudi, ki so (ivp le od zaslužka svojega mezdnega dolu, ki nimajo ničesar drugega kakor svojo delovno moč. Socialna pravičnost zahteva, la bo skupni donos kapitala in dela pravično razdeljen. Delavec mora dobili možnost, da pride do primernega blagostanja. Različnost družabnih življenjskih razmer v krogu družine človeštva je Stvarnik modro hotel in zaradi tega ne more izginiti, loda trajno proletarstvo ne sme biti trajno in običajno stanje za večji del človeštva. Brezposelno mezdno delavstvo mora dobili možnost, da se sčasoma dokoplje do primernega blagostanja. Ta smoter se bo v danem stanju stvari mogel doseči lc na podlagi pravičnih in primernih mezd. Poštenemu delavcu mora višina mezde orno-goditi np le pošteno preživljanje samega S(joe, ampak tudi zmagovati bremena za njegovo družino, ter mu poleg tega omogočiti, da si svojo stanje na označeni način uspešno izboljša. Složno sodelovanje vseh stanov je nujna potreba. Iz boja med stanovi se morama poleti do složnega sodelovanja stanov. Delo ne .sme biti na stopnji poljubnega blaga, ampak ga je treba spoštovati z ozirom na človeško dostojanstvo delavčevo. Različnost poklicnih stanov, raznolikost dobrin in dola naj se sklenejo v skupno blaginjo. Človeška družba bo tem odkrito-srčneje složna in tem popolneje urejena, čim zvesteje bodo vsi in vsak izvrševali dolžnosti svojega poklica. Nazaj h krščanskemu pojmovanju življenja! No da bi dosedanje gospodarenje izrecno označili za slabo, poudarjamo, da ga označujejo težke napako in hibe. Na mestu prejšnje brezmejne konkurenčne svobode je nastopilo neizmerno kupičonje gospodarske moči ne samo v okviru posameznih gospodarstev, ampak je resnična svetovna moč združena v rokah malih ljudi, kar se je izmaličilo v brezobzirno gospodarjenje in vladanje. Edina učinkovita pomoč proti temu narobe obrnjenemu redu je, kakor je že poprej označeno, v tem, da se vrnemo k preizkušenim načelom krščanskega družboslovja ter uredimo razmerje med delom in kapitalom na temelju tega nauka. Komunizem ni združljiv z naukom Cerkve. Tudi socijalizem, ki se je ponašal, da ima v sobi zdravilno sredstvo, ki bo zlo ozdravilo pri korenini, katero zdravilo pa je bilo še škodl.jivejše, kakor pa prejšnje zlo, se je od časov Leona XIII. temeljito izprevrgel. Razkal se je v dve smeri. Ena izvaja socialistična načela do skrajnih posledic. Ta smer je prevzela naziv komunizem. Izven vsake razprave je. da ni združljiva z naukom Cerkve. Druga smer, ki se še dalje nazivlje socijalizem, je svoje programe že močno črtala in se je v mnogoka-teri točki več ali manj približala katoliškim socialnim načelom, tako zelo, da se mnogi sprašujejo, jeli razen razlike v imenu med obema še kaj spornega. Sv. oče izjavlja slovesno in brez ovinkov sledeče: Dober katoličan ne more biti socijališt. Tudi po teh dalekosežnih ublažitvah in vkljub temu, da je mnogo socialističnih zahtev v skladu s pravičnostjo in da jih tudi Cerkev zastopa, socijalizem (dokler obstoja pravi socijalizem) temelji na takem družabnem pojmovanju, ki je tako čisto različno od pravega pojmovanja o človeški družbi, kakršno poznamo iz Evangelijev, in tako nasprotno krščanskemu pojmovanju človeške družbe, da je vsaka načelna zdužitev z njim vedno in v vseh okolnostih izključena. Nihče ne more istočasno biti dober katoličan in resničen socialist. — Tu sv. oče z očetovsko ljubeznijo vabi in svari zablodle svoje sinove, ki so v zmotnih nadah zašli v tabor socijaliz-ma, naj so skoro vrnejo k svoji materi Cer-•kvi, ki so jo po krivici zapustili ter naj stopijo v plemenito četo onih, ki so vse svoje sile posvetili temu, da bi človeški družbo v pravičnost in ljubezni prerodili po naukih Leona XIII. Srce in duha treba t:opet obrniti k Bogu Pri označbi sredstev za ozdravljenje sedanje bede sv. oče z bistrim pogledom razkriva korenine vsega nereda. Bodisi današnje' gospodarstvo kakor tudi socijalizem gledata izključno na zemeljsko stran in pozabljata na Boga in na večnost. Glavno zdravilno sredstvo je treba tedaj dati tej korenini. Srce in duha je treba obrniti k Bogu in ju napolniti z višjimi in plemenitejšimi prizadevanji. V ta namen je treba brez odloga započeti temeljito nravno obnovo, obnovo vlade pravice, ki naj vsemu družabnemu gospodarstvu da svoj pečat. Tudi potem bo še ostalo dovolj prostora za udejstvovanje ljubezni, ki je in bo vedno ostala edina pristna in močna vez, ki bo ljudi združila,, v enoto prave družine. Cerkev bo sicer ostala, ampak s:a duše gre. Pri tej obnovi družbe na podlagi Evangelija in krščanske ljubezni morajo sodelovati vsi ljudje, ki so dobre volje. Zato sv. oče z veseljem zre mnogoštevilna prizadevanja in prireditve v raznih deželah kakor tudi vnemo, s katero se ne le duhovščina ampak tudi lajiki pa tudi mladina udejstvujejo v duhu Katoliške akcij;. Z očetovskimi besedami daje sv. oče poguma za nadaljno vnemo in prizadevanja temu vzvišenemu smotru. Če bi se pa stvari razvile v smeri, ki nasprotuje krščanskim načelom, kar mnogi žele in pričakujejo, bi bilo to strahovit polom. Cerkev se sama zase nima kaj bati, ker ve, da ji je -obljubljeno, da ostane nepremagljiva. Ampak Cerkev se boji, za toliko svojih otrok, za tako mnogo duš, ki bodo pogubljene. 1" Ljubezen do domovine (Nadaljevanje). V neštetih oblikah sc ponavlja v svetovni zgodovini zgodba izraelskega ljudstva v Egiptu. , . Nastopil je pa v Egiptu vladar, ki ni poznal Jožefa in seveda tudi ni hotel vedeti, kako je njegova previdnost rešila ves Egipet gotove smrti, pa je dejal svojemu ljudstvu: »Glejte, ljudstva Izraelovih otrok je veliko in je močnejše ko mi. Dajte, zati-rajnio ga zvijačno, da se ne bo množilo; zakaj primeri naj se kaka vojska, pa se bo pridružilo našim sovražnikom in se bo vojskovalo zoper nas in vzdignilo se bo (in šlo) iz dežele. Postavil je tedaj čeznjo tlačanske pri-ganjače, da so jih zatirali s težkim delom in grenili so jim življenje z delom pri ilovici in pri opekarnah in s tlako na polju. Prišlo je celo tako daleč, da je izšel najvišji ukaz: Karkoli bo pri Izraelcih rojeno in bo moškega spola, umorite in vrzite v reko. Pretiravanje v ljubezni do domovine pozna narode prve vrste — sem spada seveda dotični narod sam, le redkokdaj še kak drugi večji narod — vse drugo pa spada med narode druge vrste, ki so komaj rretlni, da na svetu žive. Pregljev Giaco-mini v povesti Božji mejniki je vzor takega človeka prenapete domovinske ljubezni. Berite njegovo sodbo o beranskein župniku Kalaeu: Smešno! Iz našega Man-zonija prevaja. Kakor bi se Manzoni dal prevajati v barbarščino. Preneumno! Niso biseri za prasce! • Da boste lažje razumeli, kaj to pomeni, naj podam k tem besedam kratko pojasnilo. Manzoni je laški pisatelj. Njegova povest Zaročenca je svetovno znana. Prevedena je tudi v slovenščino. Barbarščina v gornjih vrsticah pa pomeni na tem mestu toliko kakor hrvaščina. Povedati pa hočejo gornje besede, da hrvatski ježih ni vreden, da bi se vanj prestavljali spisi italijanskin pisateljev. Jasno je, da mora tako domovinsko ljubezen vsak pameten človek obsojati. Naj v kratkih besedah povem, kaj je o taki ljubezni zapisal naš dr. Mahnič. Greši pa, kdor ljubi svoj narod slepo, preziraje njega napake ali prednosti drugega naroda; pregrešna je ona omejena ljubezen, ki objema le sorojake, a odbija od sebe vse druge ljudi; pregrešna ona brezobzirna ljubezen, ki pospešuje koristi lastnega naroda, a blaginjo drugih narodov zanemarja; pregrešna je tudi ona krivična ljubezen, ki ne pozna niti pravice, niti nravstvenih zakonov, ki si v imenu narodnosti celo dovoljuje vsaktera sredstva, ako se zdi, da to zahteva navidezna slava lastnega naroda.« In zakaj je taka ljubezen pregrešna? Obsoja jo že zdrav razum, pravi naš dr. Mahnič. Razum ne more nikdar odobravati, da človek človeka radi tega zaničuje ali celo sovraži, ker spada k drugi na- Zato mora vsakdo na svoje mesto in v svojem delokrogu sodelovati za skupni blagor v popolni edinosti in složnosti ter ničesar drugega ne iskati, kakor božje stvari in Kraljestva Jezusa Kristusa. 0!» "" rodnosti ali ker govori drug jezik. Narodni fanatizem sloni na neresnici, na predsodkih, in je krivičen. Bodisi da se zaveda ali ne — on precenjuje prednosti svojega naroda, a je slep za njegove slabosti; na dru-. gih vidi le vse hibe, njih dobrih lastnosti pa ne pozna; še več, če jih tudi pozna, jih namenoma noče priznavati. Prav je, da se trudimo za narodov blagor in za njegovo srečo. Toda, ali obstoji narodov blagor v tem, da zatiramo druge narode? Ravno narobe, je res. Če pridemo v dotiko z drugimi narodi,-si'komo razbistrili svoje obzorje, pa tudi naša delavnost se bo dvignila. Vsi bomo med seboj v plemeniti tekmi tekmovali za zdrav napredek in za krepak duševni razvoj. Še pregrešnejši se pokaže narodni fanatizem, slepa ljubezen do domovine, v luči nadnaravnega razodetja. Greši namreč proti temeljnim resnicam krščanskega razodetja: vsi ljudje izhajajo od istih pra-staršev, vsi smo v Adamu grešili in zapadli časni in večni smrti, a vse jc odrešil eden in isti Odrešenik Jezus Kristus; vsi ljudje smo poklicani Boga spoznati in ljubiti, služiti mu in se v njeni večno zveličati. Ali ne pravi podobno tudi naš Prešeren? Tako so peli angelov glasovi v višavah pri Mesijevem prihodu, da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Pa tudi s krščansko nravnostjo se ne zlaga narodna pretiranost. Kristus, naš Gospod in naš najvišji postavodajavee nam je pedal najvišji zakon ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjega. In ta postava se nikakor ne omejuje na same sorodnike po krvi in po jeziku, ampak se mora razširiti na vse ljudi brez izjeme. Tu imate kratek posnetek iz dr. Mah-ničevega nauka o pretirani ljubezni do domovine. Iz njega vidimo, da ta plemeniti mož, ki je — ponovno povdarjani — ljubil svoj narod z vso iskrenostjo, nikjer ne brani, da bi ne smeli svoj narod ljubiti, pač pa z vso odločnostjo obsoja tisto ljubezen, ki vidi na svetu le en sam narod, druge pa sovraži in jih prezira in tako zapleta narode v prepire in v boje in je zato kriva, da se svet ne more pomiriti, ampak živi v vedni vojni nevarnosti. Ali je res človeštvo le zato na zemlji, da bi se moralo med seboj klati in grizti, da bi se moralo uničevati in pobijati? Ali je res slepo sovraštvo do drugih narodov najvišji čin najplemenitejše ljubezni do domovine?. Podobno je pred kratkim zaklical sedanjemu svetu francoski državnik Briand. Ali ga bo svet poslušal?! PO SVETU Italija s Strašne dejanje blazneža. V zmede, nosti je svojo družino zaklal Anton Erze" tič, posestnik v Krmincu. Erzetič je bil v zadnjem času živčno bolan in včasih je kazal tudi znake duševne zmedenosti. T torek zjutraj je s sekiro ubil ženo Justino ki je doma iz Rožičeve družine v Sežani' nato se je spravil na 12 letnega sinčka Antona, ki je spal v sosedni sobi. Nazadnje je šel sam v smrt; vrgel se je namreč s podstrešja svoje hiše in se na mestu ubil, Hčerka Miroslava, ki se zdravi v goriški bolnišnici, je edina v družini, ki je ostala pri življenju. s Naloge dvatisočletne kulture. Na Goriškem doslej še ni prefekt kar z ukazom izpreminjal slovenskih rodbinskih imen v italijanska. V Gorici je bilo res nekaj priimkov slovanskega izvora poitali-jančenih, a to so bili priimki ljudi, ki so že izgubili slovensko narodnost in ki so tudi sami pod pritiskom fašistične gonje vložili zadevne prošnje. Novi prefekt Ti-engo pa je začel kar uradno, to je proti volji nosilca rodbinskega imena, izpremi-n jati slovenska imena. Pri tem se ni omejil na mesto Gorico, temveč je segel tudi na kmete. Tako je te dni prijela cela vrsta občinarjev iz Renč ukaz, s katerim se jim nalaga italijansko ime. Vsi Arčoni so n. pr. postali čez noč Arzionj. Na vsakem ukaz« so označene denarne kazni, ki zadenejo Slovence, ako se drzne rabiti svoje pristno ime. Globe gredo od 50() lir naprej. Tržaški prefekt je včeraj izdal sto ukazov, s katerimi je naložil Slovencem italijanska imena. Kovačič je postal Fabretti (fabro — kovač), Lipolt — Liepoldi, Perliavec-Pieri, Hrvat — Revatti, Požar — 1'ozzari, Polh — Polli, Kobal — Kobalti, Kljun -Coloni, Lah — Lachi itd. Kaj bi rekli Italijani, ako bi mi nekoč priznano italijanske priimke nasilno zamenjavali. s Boj proti Cerkvi nadaljujejo. V slovenski Istri so voditelji fašistične mladinske organizacije Balilla« v zadnjem času razvili živahno delovanje, da bi uvedli proti volji domačih župnikov italijanščino v cerkve. Vodstvo Balille je dalo svojim-kif ratom — Balilla je nekaka vojaška mladinska organizacija, ki ima tudi lastne vojaške duhovnike — ukaz, naj opravljajo * slovenskih farah službo božjo z italijansK pridigo. Tako mašuje in pridiga italijans« v Šmarjah pri Kopru Balillin kurat, ki 1« doma iz Piemonta. Učitelji pripeljejo ske otroke v črnih srajčkah v cerkev^ tu morajo proti volji staršev poslusati n; lijansko pridigo. — Prav tako so las® hoteli uvesti italijansko pridigo v 'irK LEKARNA pri „SV. MIKLAVŽU" v KOSTANJEVA NA KRKI. Priporoča za slabokrvne, oslabele in 'dedične vedno soeie norveško ribfe Istotani dobite tudi vsa domača in tuja ^ravl«' mineralne vode, kirurgične iu obvezilne piea« kemikalije za razne obrli, toaletne in fotogi < potrebščine. Izdajajo se zdravila na vse recepte iil na recepte, bolniških blagajn. Oblastveno cesijonirana oddaja strupa — Naročila se izvršujejo tudi po pošti. Lecn XIII, ki ji' ptftl 40-imi leti izdal slovito stružnico ličnim Novurmuc, katera razlaga nerečc delavsko vprašanje na podlagi krščanskih načel. ki edina morejo ublažiti prepad med kapitnliznioai i" brezpravni«! prolotarijatoin. I'ij XI., .sedanji sv. oče je oh 40 letnici okrožnice »Hcmm Novantnu poslal krščanskemu svetu novo poslanico, v kateri poudarja pomen Leonove okrožnico in poziva vse k pravični rešitvi socijalnega vprašanja . nlovenci n« proslavi 40 letnice okrožnice »Renini Novarum« v Kimu le dni so sc v večnem mestu mudili zastopniki naše Strokovne zveze in njem prijatelji, da se udeleže mednarodnih svečanosti ob priliki znamenite obletnice. Slovenska delegacija jc bila zelo ljubeznivo sprejeta tudi pri svetem Očetu. Gtnlbn.daljnovoda Velcnje-Crnnče jc v polnem teku. Te dni so v prisotnost g. bana d . dv„ T^' ravn' <•<* elektrarn ing. Miklavca in viš ega gradb svetnika ing. Rneba postav vebkanska, 32 m visoka železna droga za daljnovod pri Ihanu. Delo je lepo in l.itio uspelo. Velenjska luč: bo kmalu zasvetila na Črnučah. . Novi papežev generalni vikar. Kardinal Marchetti Selvaggiani je bil kot naslodnik nedavno umrlega kardinala Pompilija imenovan za generalnega vikarja sv. očeta. G. .Ivan Korče je 10. maja obhajal svoj b5. loj-stni dan. Je že vseli 44 let naročnik našega lista. Pred 40 loti je stal v vrstah onih moiž, ki so se borili za kmečko pravdo in štrli jarem oderuštva in liberalizma v cerkniški in loški dolini. Želimo mu, da bi leta svoje visoke starosti še dolgo užival v miru in zdravju! Motorna brizgaina — domač izum. Brata Ivan in Ignacij Gregorin iz Vnanjili goric pri Brezovici sta sama sestavila izvrstno motorno brizgulno, ki lahko konkurira vsem tovarniškim izdelkom. 3V V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! eilt, ki je povsem slovenska fara. Pridigo-val naj bi isti kurat kakor v Šmarjah. Ta je prej vprašal za dovoljenje tržaškega škofa Fogarja. Škof mu je dovoljenje odrekel. Nato je vodstvo zahtevalo od škofa pojasnila. škof je odgovoril, da ne bo dal dovoljenja italijanskemu kuratu, dokler ne bodo oblastva zajamčila popolne svobode škofiji glede uporabe obeh jezikov v krkov-ški cerkvi . Fašisti so namreč pretepli in izgnali že tri slovenske duhovnike iz Kr-kovc in zadnjega je moral škof odstraniti na zahtevo puljskega prefekta. Škof je dovolil, da se v popolnoma slovenski fari vpelje tudi italijanska pridiga in druge pobožno, ti v italijanskem jeziku, samo da bi verniki ne ostali brez duhovnika. Toda fašistom in prefektu niti to ni bilo zadosti. Zahtevali so, da mora popolnoma odpraviti slovenščino iz cerkve in prepovedati župniku občevanje s farani v slovenskem jeziku. Ako tega ne stori, ne prevzamejo odgovornosti za župnikovo osebo. Kot katoliški škof je mons. Fogar zavrnil drzne zahteve fašističnih oblastnikov in je na grožnjo puljskega prefekta odpoklical zadnjega slovenskega duhovnika. Poleg tega je proglasil, da ne sme za enkrat v tej fari nihče opravljati službe božje in je da! zapreti cerkev. Mi pa pravimo: Glave kvišku. zakaj še vsakdo je bil tepen. kdor se je nad Cerkev spravil. S : cirji'« s licsupompciB. Državni tožilec je vlo- 1 žii obtožbo proti bivšim sotrudnikom bivšega ministrskega predsednika generala Primo, češ, da so protizakonito oddali to-bavni monopol v Centi in Melilli. — V Madridu je prišlo do krvavega spopada ir. d republikanci in monarhisti. Nad me-s' ">! je bilo proglašeno obsedno stanje. — V Madridu sam: m so med komunistično si Lipščino zaprli 80 ljudi. Nad glavnim ni( .-;om so metala letala letake, ki popisujejo krvave dogodke prejšnje nedelje in ponedeljka kot delo monarhistov in komunistov, ki bi hoteli upropastiti republiko. Razgrajači so zažgali cerkev v Sevilji in več samostanov. Vlada razglaša, da se ogenj ni mogel pravočasno pogasiti, ker so puntarji zamašili cevi gasilcev. — 'Neznane osebe so skušale pognati v zrak smodnišnico v Montjiichu. — Finančni mi-nist< r je odredil, da se borze začasno za-pro. — Zveza rdečkarskih in komunističnih delavcev zahteva, da oblast dovoli 'ljudstvu, da se oboroži, izženejo duhovniki, zapleni cerkveno imetje in ukine obsedno stanje. — V Cordobi je prišlo do velikih izgredov. Pri spopadu s policijo so bili ubiti štirje demonstrantje in mnogo ranjenih. — Po zadnjih vesteh je 200 samostanov in cerkva na Španskem v plamenu. Republikanci in komunisti dolže katoliško duhovščino, da je preveč podpirala monarhijo, zato tako divjanje. Drobne novice Trem vezo Italija - Avstrija - Madjarska hoče oživotvoriti Italija. Dvigalo se je utrgalo v nekem južnj-afriškem rudniku; 16 mrtvih. 20 hI bencina je zgorelo v vojaškem skladišču v češkem Olomucu. 39. češki pešpolk v Bratislavi nosi ime italijanskega generala Grazzianija! KAJ JE NOVEGA Upravi »DOMOLJUBA« v Ljubljani, Ko mi je koncem minulega meseca moja stanovanjska hiša do tal pogorela in sem ostal brez strehe in brez živeža, bili ste prvi, ki ste mi pritekli na pomoč in mi dobrohotno poslali 2000 Din. Tako ste mi olajšali moje veliko gorje. Zato ne vem, kako bi se Vam še lepše zahvalil, Bog Vam povrni stokrat! Da bodo pa tudi drugi spoznali Vašo dobrodelnost, prosim, da te vrstice naznanite v »Domoljubu«. V Brezovici (župnija Zlato polje), dne 10. maja 1931. Hvaležni Jakob Jsnčič, naročnik »Domoljuba«. ZAHVALA. Podpisana se iskreno zahvaljuje za veliko podporo — 2000 Din — ob priliki požara, ki mi je 26. aprila letos uničil vsa poslopja in imetje. Ostala bom zvesta naročnica in bom po svojih močeh agitirala za Vaš list. Podgorje pri Slovenjgradcu, dne 14. maja 1931- Marija Medved. MOŽJE, FANTJE, NA BINKOŠTNI PONEDELJEK VSI NA TABOR K SV. ANTONU NA ZDENSKI REBRI! Možje in faisije dekani) Ribnica, Šmarje ih Žužemberk, pridite na binkoštni ponedeljek k Sv. Antonu na Zdseski rebri, os se vsi navdušimo za naše svete verske ideale. Ta tabor, to bo naš verski dan, dan n?cž in fantov psd mogočno zaščite sv. Antona Padovancs, čigar 700leini jubilej letos cbhajamo. Spored: Ob 8 prVa sv. maša v romarski cerkvi s pridigo, ob po! 10 sv? maša s pridigo na prestesn, Nato govora gg. Ter-seglava in Kremžarja, Popoldne se bo vr-šiia primerna slovesnost pri fari v Dobrepoljah. Ta dan zjutraj se bo pri Sv. Antonu tudi spovedovalo in obhajalo; tako da lahko vsakdo opravi tudi svojo romarsko pobežnest. Fantje in možje, na binkoštni pone- deljek vsi k Sv. Antonu, da bo naše zb«. rovanje mogočno in uspešno! GORENJSKI FANTJE IN MOŽJE ZBQ. RUJEJO PRI SV. JOŠTU. Verski tabor na Sv. Joštu na binkoštni ponedeljek. Že na binkoštno ne. deljo zvečer in v ponedeljek zjutraj bo več gg. duhovnikov na razpolago za spovedo-vanje. Na binkoštni ponedeljek bo sv. maša in pridiga ob 10, in sicer samo za može in fante. Druge sv. maše bodo ob 6, 8 is 9, Po sv. maši ob 9 naj žene, dekleta in otroci zapuste cerkev, da napravijo prostor moškim. Cerkveno opravilo ob 10 bo imel prevzv. gesp. nadškof dr. Jeglič. Po opravilu v cerkvi bo takoj verski tabor za cerkvijo. Zastopnik K. A. otvori tabor z molitvijo, zato prosimo, da ne kadite ia da ste odkriti. Potem bosta času primerna govora Zaključek tabora s pesmijo: Povsod j Bega, Pcpoidn« ob pol 2 bo v cerkvi govor c Mariji in pete liianije Matere božje, Tabor bo ob vsakem vremenu, V nedeljo zvečer bomo s kresovi naznanili naši divni Gorenjski prav do bele Ljubljane in še delj in drugi dan z Vami možmi ia fanti, da hočemo: Povsod Boga. d TABOR dekliških Marijinih družb za dolenji del dekanije Leskovec bo na binkoštni ponedeljek cb 10 v Ceikljah cb Krki. — Spored: Ob 10 cerkveni govor | župnika Frančiča in sv. maša. Po sv. maši tabor pred »Katoliškim domom«, Da katerem nastopijo z nagovori dekleta pašama-nih družb, nakar ima govor o katoliški akciji voditeljica ga, Minka Odlaskova, -Po končanih govorih so v cerkvi pete h-tanije z ljudskim petjem ter posvetitvijo Brezmadežni, Kot zaključek pa se zapaje pesem: Povsod Boga. d Na Planinski gori bo binkoštni ponedeljek običajni shod z dvojno božjo službo ob 10. in blagoslovom dveh novih zvonov. d Praznik Mar, Pomočnice na Rakovniku, Slovesnosti se bodo po običajne® sporedu začele binkoštno nedeljo popoldne ob 4. Glavne pobožnosti in procesija se vr-še na binkoštni ponedeljek. n Krško ob Savi, Ob 1500letnem jubileju (o binkoštih 431—1931) cerkvenega zbora v Efezu bo imel v mestni župni cer- 414 m je visok nebotičnik, ki je bil te dni dograjen v ameriškem Njujorku. Prostora za 25.000 ljudi. Visoko je odlikoval sv. oče neustrašenega škofa msgr. Skvireckasa v Kaunasu v Litvi. Velik potres ie bil 14. maja v Taelo-risu v Perziji. 2595 milijonarjev je v nemški republiki. 19 milijonov zabojev jabolk je prišlo do konca februarja iz Amerike v Evropo, največ v Anglijo. Romunska vlada računa, da bo dobila s pomočjo liberalcev pri predstoječih volitvah v parlament večino. V 15 urah sta priletela iz Carigrafla v London dva angleška aeroplana. Največjo evropsko zvezdam«) zidaj« v Nikolajevsku na Črnem morju. Nad 20 milijonov katoličanov m na 4 milijone Židov je bilo v preteklem len v Zed. državah Amerike. , Anglija steji pred splošno stavko; vet milijonov delavcev je ogroženih. .,,. Zopet so odkrili zaroto proti meniš« vladi. . . V Egiptu so hudi nemiri; doslej je lo ubitih nad 1000 domačinov. Za predsednika francoske rep«1™* so izvolili senatorja Doumerja. 2091 odvetnikov je na Dunaju. * R tine od teh ne morejo plačati konoip (pomočnika). . „pver. 600 hiš jc pogorelo v Aktiki na noTii Japonskem. f ,vi v Krškem preč. g- p. Viktor Kopatin „!'ffl cerkvenih govorov z vsebino: Marija Mati božja in mati naša, in sicer: v so-r' 23. t. m. ob 8 zvečer, v nedeljo 24. ob 6 zjutraj, ob 9 dop. in ob 8 zvečer; v oonedeljek 25. ob 6. z,, ob 9 dop. in ob vzvečer; v torek 26. ob 6 zjutraj. d Romarski shod v Lurdu pri Št. Jer-aeiu se vrši na Binkoštni ponedeljek. Ob 10 bo sv. maša in pridiga. Spovedovanje se vrši na predvečer v farni cerkvi. d 85letnico je obhajal te dni eden najstarejših naročnikov »Domoljuba« g. Ivan Korče, zasebnik iz Cerknice na Notranjskem, sedaj bivajoč v Ljubljani. Bog ga ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. d Petdesetletnico rojstva je te dni praznoval g. ing. Anton Podgornik, načelnik Kmetijskega oddelka pri naši banski upravi. Na mnoga leta! d Odlikovanje z redom s?. Save je podelila naša država trem holandskim duhovnikom, ki skrbe za naše izseljence-de-lavce. To so msgr. dr. Poels, dekan Niko-laije in p. Teotmi. Čestitamo! d Nujna potreba pravične rešitve delavskih vprašanj- O tej važni zadevi piše g. vseuč. prof. A. Ušeničnik v uvodniku »Slovenčevem« dne 17. t. m. med dru-|im sledeče: Zelo bi želeli, da bi dala Cer-.lev še zadnji resnobni opomin delodajav-cem, naj se streznijo in združijo za pametno in pravično rešitev delavskih vprašanj. Zakaj sedaj prav za prav ne gre več za delavce, ampak vprav zanje, za kapitaliste in radi njih za vso človeško družbo. Število proletareev narašča od dne no dne, z njimi pa narašča gnev in odpor, nari.'*.a tudi borbena sila in revolucionarni du.. Zadržujejo ga, a zadržali ga ne bodo. Cim bolj ga vnanja sila tlači, tem bolj se v dušah jači in o prvi priliki bo z vulkansko močjo izbruhnil, uničil stoletna dela človeške kulture, a pokopal pod seboj tudi kapitaliste in vse to, kar se imenuje kapitalistični gospodarski in družabni red. d Skupina časnikarjev iz Holandije si je pretekli teden ogledala Ljubljano in še druge zanimive slovenske kraje. d Načelstvo Kmetske zveze v Mariboru je imelo dne 11. t. m. ob priliki vinske razstave svojo sejo, ki je bila polnoštevil-no obiskana. Seje sta se udeležila tudi dva zastopnika Kmetske zveze v Ljubljani. Na seji se je razpravljalo predvsem o kuluku, lovskem zakonu, kmetijski zbornici, o trošarini na vino in vinarskih zadrugah, o sadjarstvu in sadjarskih zadrugah, o hmeljarstvu, o obrtniškem zakonu, o preureditvi občin, o davku na sečnjo gozdov, o begu delavskih moči z dežele v mesta, o zavarovanju delavcev pri kmetijskih strojih, o starostnem zavarovanju kmetskega ljud-stva. o kmetskem šolstvu in o drugih perečih kmetskih vprašanjih. O vsaki zade-Vl so se storili primerni sklepi, ki se sporočijo na merodajna mesta. Priporoča se prvi slovenski zavod kalema zavarovalnica Ljubljana n' Palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti c j PODRUŽNICE: tro s' aaIa^a Liudske posojikiice, Zagreb, Starčevičev ' jalovo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica »I. puka 22, Beograd, Poincareova 2 d Purček s 4 nogami. Pri nekem posestniku v Vavti vasi se je izvalil purček (puran) s 4 nogami- 2ivalica ima dobro razvito truplo s kreljuti in prvim parom nog, zadnji par pa je nekoliko šibkejši. d Prve čreSnje so že došle na ljubljanski trg iz Trsta. Stanejo »samo« 40 Din kg. d Avtomobilska razstava na letošnjem 11. ljubljanskem velesejmu. Svoje avtomobile in motocikle razstavljajo največje tovarne Amerike, Avstrije, Čehoslovaške, Francije, Italije in Nemčije. G 1AZELA TERPENTI-NOVO MILO jE ZA VSE, TUDI NAJF1NEIŠO TKANINO Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu 1 d Kolesa bodo razstavljena na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija v sledečih znamkah: »Tribuna« in »Pelikan« domačega izvora, »Puch« Graz in »Anker« ter »V/anderer« iz Nemčije. Vsi oni, ki se zanimajo za nakup kolesa, naj si ogled.a;o to razstavo. d Šolska vodstva pozor! Letošnji ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 8. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega -. elesejma, da naj svoje majske izle e urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar zamore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto. d Bodo rajše plačevali- Pretekli teden so se v Strmi ulioi v Mariboru zbrali, da orično v smislu zakona s kulučnim delom. Dobili so krampe in lopate. Moralo bi jih priti 600, pa jih je bilo samo 100. Nekateri so se naknadno obvezali, da bodo rajše plačevali. d Postavitev 32 in pol metra dolgega železnega droga. Kranjske deželne elektrarne grade že vse leto daljnovod iz Velenja do Črnuč. Nameravani daljnovod bo služil prenosu električne energije visoke napetosti in je grajen z močjo 70.000 vatov. Te dni so postavljali velik drog železne konstrukcije, ki je največji pri tem daljnovodu- Postavljanja se je udeležil ban g, dr. Marušič s tajnikom, ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Miklavc in gradbeni nadsvetnik inž, g. Rueh. Ob 5 je bilo vse pripravljeno in ob 6 je bil 32 in pol metra dolgi železni drog, ki je podoben malemu Eifflovemu stolpu, postavljen. Drog je bil okrašen z zelenjem in zastavami in ko so da delavci postavili, so jih povabili na likot. d Prenašanje lilmov v ročni prtljagi na potniških vlakih je strotfo prepovedano. Tako ;e odredilo glavno ravnateljstvo državnih železnic. d Družine z 9 in več otroci. Pri davčni uprav:. 7 Slovenjgradcu je bilo vloženih 99 prijav za davčno oprostitev radi 9 ali več otrok. 21 strank je svojo prijavo umaknilo, ker niso imele istočasno živih 9 ali več otrok. Od 78 družin, ki jim pripada davčna oprostitev, jc 23 družin po 10 otrok, 20 družin po 9 otrok, 17 po 11, 6 po 12, 3 po 17, 2 po 13 in 2 po 15 otrok, po ena družina pa ima 14, 16, 18, 20 otrok, ena pn celo 21. Največ prijav je bilo vloženih iz občine Mislinje, namreč 14, najmanj pa iz občin Slovenjgradec, Žmik'avž in Otiiki vrh, namreč po dve. d Ukradene keliho so našli. Poročali smo že o tatvini v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Talu so prijeli v Lincu na Avstrijskem, kelihe sta pa slučajno našla dva učenca, ko sla nabirala »mamice v gozdu g. Mrvarja. V be'cm zavoju je bilo zakopanih pet kelihov s j: a t en a ni i, dva ci-borija in relikviarij. Vsi piedmeši so nekoliko poškodovani, vendar eo bodo dali še rabiti. d Jugoslovanski sadjarji pri cde letos skupščino v kakšnsm jugoflovarsk m sadnem središču. S skupšč r.o bo Zv.ru: er.a tudi sadna razstava. d V kraiksm p i*n graditi v Ljubljani poslopje za državro trgovsko aka v mijo. V ta namen je ocoVe ■». jo s seboj in preJlo s n.?b nii kom:siji. Naborniki naj pr'nesejo s seboj- 1. poziv z h nabor, 2. dokaz la o voj. slu-b -vat n s.> . -jih prednikov, ako prosij:) za :krajan rc 3. začasno nesposobni uver3c'o o nesposobnosti iz prejSnj h ic', 4. di>ki >sa spričevala vseh do nabora absolv.r. nih šol, 5. za mutaste, gluhoneme in božjstne nabornike mora župan privesti s seboj uradno potrdilo, overovljeno turi po ekrajrem načelstvu, v katerem naj bo rz^ačena bolezen in od kedaj je dotičnik bo'an d Uradno je ugotovljeno, da ima Ljubljana po zadnjem ljudskem š'et;u 59.768 oseb. Po maternem jeziku je 54.147 Slovencev, 3097 Srbohrvatov, 1467 Nemcev, 111 Italijanov, 50 Madžarov, 896 Čehoslo-( vakov, Rusov in drug;h. Stanovanjskih hiš je 3307. V Ljubljani je 2836 več žensk kot moških. d Mlekarske centralo hočejo ustanoviti v Novem Vrbasu v Vojvodini. Pri ustanovitvi bodo sodelovali — danski strokovnjaki. — Opozarjamo na oglas družbe Commerce, Tavčarjeva ulica 2. prvo nadstropje, Ki prodaja manufakturo po izredno nizkih cenah. d Pletiljska zadruga na Brernicl raz prodaja od 15. tlo 30. maja v Tržiču pri Z našo umetno moStovo esenco ..Motita" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno iu zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici so 150 litrov Din SI)'—, po poŠt! Din SO'-. Do 14 ae »amo v 'lrogerijt A„ Kane ilnova, Ljubljena ln droserl.il Wolfram nas). M. Kane, Maribor, Gosposka SS, ,L-/)||Ol" Kmečki grli je sestavil g. Franc SukuJ, '- .j ^ liri šolskih sestrah v Repnjab. Grb okusno sestavljenega kmečkega o'0 ' Goreči samostani v Španiji. O napadu poulične druhali na samostane in cerkve v Španiji so sedaj doile prve slike, NaSe slike kažejo: (levo zgoraj) republikanske čete pripravljene, da branijo neki samostan pred druhaljo — (levo spodaj) goreči jezuitski samostan v Madridu — (desno) goreči aunski samostan v Španskem glavnem mestu, škoda je tem večja, ker je druhal zmetala razne dragocenosti skozi okna na ulico. ■ J <">MOUl'B-. dne 20. mu's 1931. 'loj zu predsednika Iniiiciiske republike -r jc v i - i I IV ni.ij.i > \ r-.iil!c"-u pri 'uri/u, kjr-r -o v posebni dvorani vr:ile to pomembne v.<• jc revni, v -krajno te/kili raz-uierali /iv-ei dru/ini rolil-.i tako i„ ! a hijena ličcrka Am-ka. Dekletce je sirer / milijonov Din. B rl^kkki so rdeči. V Dragonji vasi v eji krajini je vsled strele pogorela hiša nJr~ Na Tan2i Mori je ogenj upe-|jl 1 slcedenj Mihu Mušiču. — Ognjeni zub-1 so uničili skederii Antona Goršeta in Karola Bojca v Prigcrici pri Dolenji vasi. — V vasi Tlake pri Šmarjah na Dolenjskem je pogorela hiša zidarju Matiji To-mažinu. — V Čepincih v Slov. krajini je požar uničil domačijo neke vdove. d Požar je uničil Schroderjevo tovarno čevljev v Karlovcu. 40 delavcev in delavk je ostalo brez dela- d Nikoli nisi dovolj pazljiv pri miniranju. Pri gradnji tunela za novo jadransko progo Belgrad— Lazarevac in naprej pri Ripnju se je te dni pripetila težka nesreča. Trije razstreljevalci so minirali precej veliko steno, in sicer so postavili eno mino na spodnji, drugo pa na zgornji strani stene. Mesto, da bi užgali najprej eno mino in po eksploziji drugo, so užgali obe mini naenkrat. Med tem, ko so tekli prižgat drugo mino, je prva že eksplodirala in porušila del stene. Delavci se seveda niso mogli pravočasno umakniti in tako jih je obsula toča skal in kamenja, ki je nastala pri eksploziji. Eden izmed njih je bil takoj mrtev, drugemu je odtrgalo nogo in je težko verjetno, da bo ostal pri življenju. Tretji pa je le lažje ranjen. d Če gospodari strela. V vasi Marko-vec v Slov. krajini je treščilo v neko drevo, ki je stalo ob meji blizu neke hiše. Moč strele je bila grozovita. Drevo je iztrgalo iz zemlje in ga vrglo čez mejo na madžarsko stran. Veliko škodo je trpela tudi hiša. Popokale so vse hiše in z dveh sten je padel omet. Soba je bila polna dima. V kuhinji je bila gospodinja z dojenčkom v naročju. Strela jo je zadela tako močno, da ji je iz rok iztrgala dete in ga zagnala v kot, njo pa je vrgla na tla in jo tudi zagnala v nasprotni kot. Divjanja še ni bilo dovolj. Iz hiše je divjala v hlev in je tam ubila eno kravo. Takega razdejanja eha sama strela v tej okolici še ni izvršila, zaradi tega je povzročila pravo grozo. Gospodinja in otrok sta sicer ostala pri življenju, toda posledice strele čutita. V začetku je bila gospodinja čisto omamljena, a še tudi sedaj čuti po telesu neko otopelost. d Ni vsak za vse. V vasici Dobrovoljci pri Temerinu se je te dni pripetila težka nesreča. Podrla se je hiša naselnika Dana Tomiča in ga pokopala pad seboj. Tomič je nameraval pod svojo hišo zgraditi klet. Kar sam je začel kopati. Da bi napravil dohod do kleti, je moral podreti kos zidu. Zid poslopja pa je pri tem zelo trpel in je kazal nevarne razpoke. Vse to pa Tomiča ni oviralo, da ne bi delal naprej. Ko je ta dni kopal naprej, se je nenadoma zrušila zadnja stena z delom strehe med strahovitim treskom na tla. Tomiča so razvaline povsem pokrile pod seboj. Sosedje so sicer culi iz daljave tresk, vendar se niso nadalje pobrigali, misleč, da ni nikogar doma. Šele čez tri ure so prišli mimo podrte hiše prvi ljudje in zaslišali izpod razvalin stokanje. Našli so Tomiča hudo poškodovanega. Prepeljali so ga v bolnišnico, ker pa je naslednjega dne podlegel strašnim poškodbam. d Hrbtenico si je nalomila 151etna dijakinja Cita Stadler. Na letnem sokolskem telovadišču v Spodnji ŠiŠki je padla s krogov. d Velika skala je padla na glavo 91et-nemu posestnikovemu sinu Tomažu Ko-privcu na Črnem vrhu nad Ljubljano. Poškodbe so zelo nevarne. d Opozarjamo na današnjo prilogo tovarne Kratz, Slražišče, ter toplo priporočani o njene brzoklepalnike. d V Kamniških planinah se je nevarno ponesrečila uradnica gdč. Mar. Pakiž iz Ljubljane. Zašla je in padla v prepad, od koder so jo šele pozno v noči rešili in prepeljali v bolnico. d V Radovljici je zaspala v Gospodu 721etna ga. Katarina Resman, soproga bivšega župana. Vrli krščanski ženi bodi Bog plačnik! Preostalim naše sožalje! d V Ljubljani je umrl v starosti 70 let g, Franc Kobentar, prvi slovenski župan v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Slovenskemu narodnemu buditelju in boritelju večni mir in pokoj! d V ljubljanskem mestnem zavetišču je preminul v starosti 80 let Aleksander Teman, sobojevnik pokojnega kralja Petra I. Velikega v Bosni. d V Belgradu je umrl znani bivši politik Živan Zivanovič- d V Svibnem pri Radečah je umrl g. Jožef Povše, bivši župan nekdanje velike občine Sv. Križ v Svibnem. Naj v miru počiva d Neki mesarski pomočnik je s kolesom do smrti povozil v Zagrebu g- Angelo Dobovščak. Izjavila je pred smrtjo, da je nesreče sama kriva. d Ko je pasel krave. Kmetovalec Ivan Luč iz vasi Tren v Slov. krajini je pase! krave in je pri tem udarila vanj strela. Bil je takoj mrtev. d Brzcvlak je do smrti povozil na gorenjski progi blizu žabniške postaje krovca Franceta Grošlja iz Šmartna pri Kranju. d Med odbijače je prijel 35 letni železničar Ivan Kirn iz Šmihela pri Novem mestu, ko je na postaji v Črnomlju sklap-Ijal vagone. Strlo mu je prsni koš. v Kan-dijski' bolnici je poškodbam podlegel. Zapušča ženo in tri ma'e otroke. d Mrtvega so potegnili iz Krke blizu Št. Petra pri Novem mestu Antona Gre-goriča, krojaškega mojstra iz Ždinje vasi. d V vineteču sc se sprli in spopadli fantje na Morju pri Framu. 25letni viničar-jev sin Konrad Sorčič je dobil težko rano v desno prsno stran, d Pri pretepu v neki gostilni v Pod-susedu pri Zagrebu je bil ubit slovenski delavec 30letni Nikola Juvan iz Ljubnega na bivšem Štajerskem. d Grdobija. Oni dan so našli zjutraj na Gomilskem v hlevu posestnika Koše-nine konja, ki mu je nekdo odrezal jezik. Naslednji dan zjutraj so zopet našli druga dva konja prav tako z odrezanima jezikoma. Konje so seveda izročili konjskemu mesarju. Najbolj verjetno je seveda, da se je storilec hotel maščevati nad Košenino. — Pri haemeroidali, zaprtju, ranitvi črevesa,, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josef« gren-čice. vselej prijetno olajšanje, večkrat pa eelo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca >Fr»iia-.Toaef« vode. >Frani-,Tosef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih t rgovinah.___ Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu ! Ženski diplomat v grškem poslaništvu. V grško poslaništvo v Berlinu jo vstopila kot refereu-linju zu tisk gospodična M lisa Perotti. S tem jc berlinski diplomatski zbor prvič dobil žensko člnuico. Novi salonski vagon za češkoslovaškega predsednika. Cerkev sv. Roka v Zagrebu, kjer so si zagrebški Slovenci uredili poči vodstvom g. svetnika I. Kalmi« slovensko službo božjo, Predsednik Hoovcr otvarja mednarodno zasedanje trgovskih zbornic v W«sliingloiiii. \ svojem otvoritvenem govoru je apeliral na gospodarske voditelje »veta. nuj /. vsemi svojimi silami, ki • n jii" n - rn/nol""'') 'Ictlli' ......... i' Kuski prometni policisti ne smejo govoriti- nimiva slika iz sovjetsko Rusije: P«"11®1"' ' lieist, katerega pa ne sme niliče vprašat:i za jasuilo. Napis »Govoriti prepovedano.« H y policista obvaroval, da g« občinstvo ue njegovi službi. Holandski časnikarji so nedavno obiskali našo državo. Ustavili so se tudi v Ljubljani in .si ogledali Io|m> Gorenjsko. So bili zelo zadovoljni. PO DOMOVINI Nesreča. (Elysden, Belgija) Dne 4. maja je vračajoč se z dela v rudniškem rovu, težko ponesrečil vsem priljubljeni 25letni Henrik Kljun, doma iz Bučke na Dolenjskem. Kavno isti dan je v Duttichu v bolnici umrl. Položili so ga k večnemu počitku dne 8. maja v luji zemlji v Ltltticliu. Zapušča ženo s katero je bil komaj 20 mesecev poročen in enega otroka. Naj počiva v miru I , Nasa deklet«. _ (Zagreb.) Kakor vam jc znano, smo Slovenke v Zagre-liu organizirane v »Dekliški zvezi« in v Marijini Iružbi«. Dekliška zveza se jc ustanovila pred de-retimi leti. Prišel je en gospod iz Ljubljane, da je stvar ijapeljal. Zato so mu dekleta še zdaj miv hvaležne. Predkratkim je bil zopet tu In sedaj ic predlagal, da bi si postavile .svoj dom, kamor bi sc dekleta zatekale v času potrebo. Vse z velikim navdušenjem sprejele ta predlog. Koliko koristi bi imela dekleta od toga. Največ ia one, ki pridejo iz dežele, in so v velikem mestu ue vedo kam obrniti. Nc poznajo novar-iosti, katerim so izpostavljene. Pridejo v roke pokvarjenim ljudem, pa se tako |)ogubc. Ko bi imele svoj dom, koliko hudega bi sc lahko odvrnilo. Tu l>i imele varno zavetje. Zato se obrabimo do Vas, drage sestre po Sloveniji, ki sto tako srečne, da ste ostalo doma pod okriljem in varstvom materinim, spomnite sc tudi lias, svojih sosester v tujini, da z Vašo pomočjo čim-jreje postavimo svoj prepotrebni dom. — Od lil,—U. imija smo imele duhovne vaje. Prav veliko deklet sc je udeležilo (c lepe pobožnosli. Scvedo lii želele, da bi jih bilo še več. Pravijo, ila je Slovencev v Zagrebu 30.000. Ako bi sc teb udeležilo vsaj en del, bi bila. vsaka cerkev premajhna. Ob sklepu duhovnih vaj je bil slovesen isprejcm v Mar. družbo. Prav hvaležne smo go-U/kmIu iz Ljubljane, ki nas je tako lepo spodbujal za duhovno življenje. Za sv. Rešuje Telo bomo imele novo družbeno zastavo, jc žc v delu; stala bo okoli 3000 Din. Na binkoštni ponedeljek imajo dekleta izlet ua Vrhovne. V Domu iliihovnili vaj bo par deklanuieij iu igra. — Tako 'družba zmeraj preskrbi dekletom poštene za-iliavc in i 'vedrih). Na koncu pozdravljam vse prijatelji . domovini. — Slovenka. Obrtna zadruga. (Poljanska dolina.) 1'rcteklo nedeljo smo imeli občni zbor obrtne zadruge za občine Oselica, Javorje, Poljane 111 trata s sedežem \ Gorenji vusi. Po Oselici in Javorjih je. nekdo raztrosil vest, dn se bo v slu-™1" izvolitve novega odbora prenesel sedež zadruge v oddaljene Lučine. Steni je hotel nekdo najbrž pomagati, da bi odbor druge liste imel f,0J 'j*"! v Gorenji vasi brezplačno na razpo-"jgo. Mnogo lahkovernih sc je dalo motiti, dn so glasovali proti svojim koristim. Pričakovati bi "o, tla se bodo naši mali obrtniki, ki preživ-tffi° "Vtežie Case in obdavčeni v pre- tem letu nad pravično mero, zavedali, da ni n M' • in kako zastoP» v teh težkih časih uiovc koristi. Tudi smo mnenja, do gostilna ni t™ ')lu Pl'"neren kraj za sedež zadruge. Dokaz 111111 je bila zlasti zadnja vajeniška izkušnja. Marijin vrtec (Dcv. Mar. v Polju) praznik Vneboliod, v Marijinem inrr-' v letu jubileja 100letnice čudodelne sve- lj • Juoiteja tooletnice čudodelne sve- Mari" ZU °'>letnic° ustanovitve tukajšnjega vrlca U|'gU VltcH Su sc z,)lnli otroci Marijinega (,| "1 prisostvujejo sprejemu svojih novih j ■». bratov in sestric, letošnjih birmanccv kcv Julilccv- šmul'nično okrašena cer- se n?l>obiila z verniki. Izpred župnišča „rvft Vlla, vrsta 140 dečkov in deklic v stum "h 56 novosprejetili članov pod vod-iC ShS ■2{«lin|skt,8«. voditelja e. g. ka-vmlii i- , ubred sprejema, krasen govor mi |ubko pct-ie "lladine pod vod- iTOoženi !C' Y"SfCllmannove slavnostno raz-otrošL-;,,,0 0 faie 'Ml gotovo ostalo mladim se vTol".s,'cem..v veti nem spominu. Tudi starši ljujejo ' P''Jatc]jem otrok najlepše zahva- Novice. (Trata v Poljanski dolini.) Slabo vreme zadnjih tednov je zadrževalo poljska dela in grozilo pokvariti češnje, ki sc kar niso mogle razcvesti. Končno se jc vendar obrnilo na bolje in upamo, da bo v.saj večji dol jabolj in hrušk, ki kažejo prav dobro, še rešen. — Prosvetno društvo na Trati bo letos obhajalo svojo 25-Ietnico. Ob priliki proslave tega lepega jubileja njegovega kulturnega dela, bo na binkoštni ponedeljek popoldne vprizorjena zanimiva drama iz lovskega življenja v petih dejanjih »Lovski tate. Prijatelji društva in lepe zabave: Na svidenje! Novice. (Gorenja vas-Reteče.) Poročila se je Frančiška Kuralt iz ugletlnc Lukove rodbine z Ivanom Jenkom, kobiljem in porliinčelnikoni gasil, društva na Godešiču. Nevesta je požrtvovalna cerkvena pevka, ki je 12 let pela na korii, članica Mar. družbe in vneta igralka na odru prosv. društva. - Poročil se je Matija Kant iz Reteč z Ano K rajnik iz Gorenje vasi. Ženili je vnet član prosv. društva in igralec. Oba pn stn bila v Mar. družbi. Bilo srečno! — Prosvetno društvo pripravlja zanimivo dramo: »Marija«, katero v kratkem uprizori. V igri bodo nastopile najboljše moči. — Prostov. gns. društvo nn Godešiču ie napravilo loterijo v korist nove motorne brizgalue. Srečke se že razproda-jajo po 3 Din. Segajte pridno po njih! Zanimiv slovenski izum (Vnmije gorice.) Brala Ivan in Ignacij Gregorin iz Vuanjili goric pri Brezovici sta zgradila za domače prostovoljno gasilno društvo motorno brizgalno. Uporabila slo- star avtomobilski motor. Id sta ga predelala popolnoma po svojih.načrlih, izmed katerih bi nekateri zaslužili, da bi jih dala patentirati. Strokovnjaki, ki so videli to brizgalno, izjavljajo, da ne more biti noben izdelek tujih tovarn boljši od tega domačega, a tudi ne cenejši. Motorka daje 1800 I vode na minuto, in sicer skozi dve cevi, curka pa gresta do 50 m visoko. Manipulacija je tako enostavna, da jo zmore vsakdo, tudi čo ni imet z brizgalnami nikoli nobenega opravka. Blagoslovitev nove brizgalue. ki bi zaslužila pozornost s strani vseh naših gasilnih društev, se bo vršila lili Binkoštni ponedeljek, ko jo bo lahko vsak videl v obralu. Na vsak način je ia izum Vnanjim goricam v veliko čast in kaže, da ima tudi slovensko ljudstvo v svoji sredi može, za katere nas lahko tujci zavidajo. lOtiOUl najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: »BOGOLJUB«, LJUBLJANA - JUGOSL. TISKARNA Smrt dveh dobrotnikov. (Struge mi Dol.) Pretekli mesec je nam Stružancem ugrabila smrt dva moža, ki sta si za naš kraj stekla mnogo zaslug. Belo sredo smo v Ljubljani pcikopali bivšega stružkega župnika g. Martina Kerimi. Čez šest let so službovali v Strugali in sicer od 23.'aprila 1900 do 29. julija 1906. Ustanovili so tukaj obe Marijini družbi in poleg drugih gospodarskih naprav tudi hranilnico in posojilnico, ki ravno letos obhaja svojo tridesetletnico in je za naš kraj pravi blagoslov, posebno v tej gospodarski stiski. Hvaležni Stružanci so se zdaj cb smrti njenega ustanovitelja dvakrut v obilnem številu zbrali v cerkvi, ko se je vršila spominska sv. »asa za pokojnim gospodom. — Rav- no nu dan po osmini za g. Ker.modi pa je bil pogreb vrlega stružkega moža Jožeta Babica iz Potiskovcu, ki jc bil gospodova desna roka, ko so še v Strugah službovali, mož sl.'iru korenine, pošten, veren in vdan Cerkvi iz cele luše. Bil je kot dolgoletni cerkveni ključar vnet za lepoto hiše božje. Pa ni bil samo notranje pobožen, ampak tudi pred javnostjo zaveden katoličan. »Domoljubov« naročnik je bil, odkar list izhaja, dolgoleten odbornik in občinski mož,'ki je vedno tudi v javnosti znal poudariti katoliški značaj slružke občine. Naj hi ga mlajši svet posnemal v odločnosti in katoliški značajnosti! Zdaj počivata oba nekdanja javna stružka delavca pod zeleno rušo: g. Kerin na ljubljanskem polju pri Sv. Križu v grobnici očetov lazaristov, naš »Gr-geči« očka Babič pn pod zvonom sv. Avguštinu, oba pa, tako trdno upamo, uživata zasluženo plačilo pri Bogu. Spomin na ta dva moža naj naše ljudstvo ohranja od roda do roda, iu ta spomin naj kliče: Kdor jc resnično notranje veren kristjan, bo lo odločno spričeval tudi v javnosti! Za nova šolo. (Kostrevnica) Dne 7. t. m. se je vršil komisijski ogled za določitev prostora za novo šolo. Da je bilo precej zanimanja za to, — je jasno pričala velika udeležba ljudi od vseli strani. Posebno dobro je bila zastopana vas Liberga. Predno se je komisija podala na lice mesta je g. okrajni načelnik iz Litije v lepili besedah raztolmačil pomen ogleda. Komisija je pregledala vse prostore, ki bi prišli v poštev ter končno izbrala prostor, ki leži v med lCostrevnico "in Lupinco. Stroške za zidanje šole ne bo nosil samo šolski okoliš — ampak vsa občina Šmartno. Novice. (Krka.) Že pred 20. leti je bilo brati po časopisilj da so imeli na Krki prepir, ali naj se zida nov» župnišče ali naj sc staro popravi. Na Dunaju so razsodili, da je treba župnišče zidati novo. Ker je pa prišla vojska, jc vse zaspalo. Po vojski pa so rekli, da župnišča niti popraviti ne zmorejo, lil zopet so dvakrat romale pritožbe do najvišje instance, do drž. sveta v Belgradu. Z zadnjo razsodbo nista bila zadovoljna ne župnik ne župan, ker hi vernega popravljanja ne bilo nc konca ne kraja, če hi popravljali po zadnjem odloku. Zato je zdaj uvidevnost nekaterih bolj preudarnih mož vendarle zmagala, da so zdaj vse štiri občine v žjipniji sklenile soglasno, da naj se na vse davkoplačevalce naloži 200.000 Din za nadarhinska poslopja, da hi steni ljudi obvarovali še večjih stroškov. Zdaj vsi sprevidijo: ko bi pred vojsko ne bilo toliko svojeglav nosti na obeh straneh, bi po vojski lahko z enim samim parom vidov plačali novo župnišče. ln Inko je malo manjkalo, da ni prišlo do nenavadne 25-letniee — prepira za župnišče. Zdaj bodo lahko zlasti manjši posestniki ves svoj prispevek za župnišče odslužili ali z delom ali z vožnjo ali /. lesom. Na ta način nc ho nobeden leli stroškov tako hmlo občutil. Nekaj zaslužka se letos obeta tudi pri gradnji novega mostu čez Krko. Saj danes les od nikoder ne more mali posestnik dobiti kaj denarja. Tudi ta most ima svojo staro, zelo pisano zgodovino. Pa o tem rajši molčimo, da je le prišlo do tega, da bodo stari most podrli! — Tudi stroškov za nove orgle ne bodo ljudje nič občutili, ker se je nekaj vuetib mož odločilo, da bodo ves denar za orgle zbrali samo od takih, ki za vsako dobro reč radi kaj dajo. Vendar pa zdaj še nimajo kar sto tisoč zbranih, kol so časopisi že poročali. Na binkoštni ponedeljek se bo pokazalo, kdo ima kaj sreče, kdo ho pri tomboli zadel šivalni stroj, vreden 4000 Din,'kdo kolo (21X10 Din), kdo pohištvo, kdo plug, kdo zaboj sladkorja, vrečo moke itd. Vredni so vsi dobitki čez 12.000 Din, a samo 300 jih bo tako srečnih, da bodo kaj zadeli, vsi drugi pa bodo imeli to veselo zavest, da so za dobro stvar nekaj pripomogli. Nekaj novic (Dobrnič.) Umrla je gospodična Pepca Isleničeva, učiteljica v Dobrniču v nedeljo zjutraj, ko jo je rešilni avlo peljal v bolnišnico v Ljubljano. Blag ji bodi spomin! — .S šolo v Knežji vasi še vedno ni nič! — Zaradi županstva, ki ga mislijo ukiniti, ne bo šlo tako lahko, ker se bomo branili do zadnjega, kajti to bi bilo jako težavno za ljudi zaradi krajevnih razmeri — Letina se nam obeta precej lepa, ako se nam pozneje v letu ne bo kaj poka- sila. Kos prav lepo je sedaj, ko vse tako bujno raste, ko je preje že malo zamudilo zaradi dolge rame. Sadno drevje je v cvetju, ltakor da bi bilo pobeljeno s Bnegom. — Ljudje so razmeroma dosti zdravi, tako dn zdravniki nimajo dost: posla z njimi! Znamenit kip. (Brusnice.) Kakor je znano, je stala preti več kot sto je»ti nu Gorjancih, un sedanjem T rdi mi vem vrhu, cerkev sv. Jere. od katere je še danes nekaj zidu oh ranjenega. Kip od sv. Jere se jc pa ohranil še do danes pri Martinu Ambrožiču. posestniku v žeijuvinu pri Brusnicah. Prinesel ga jc pred 90.—95. leti Jurij Ambrožič iz Gorjancev domov, ko je tihotapil tobak lia Kranjsko. Zu omenjeni km sv. Jere se pa sedaj jako zanimajo 6t. Jeruejci, da bi ga dali popraviti in da bi ga postav • v etike v sv. Nikolaja na Gorjancih. Martin Ambrožie pravi, da kipa ne da drugam, ikakor če bi sc delala na Trdinovem vihu kapela, kot sc že dalj časa govori. Torej, ako se res zanimate tudi Novomeščani oz. novomeška podružnica »Slov. plan. društva« za kapelo lia najvišji točki Gorjancev, se zglasite pri Martinu Ambrožič, Žerjavin št. 2, kateri lo kip "»v. Jere radevolje odstopil proti primerili nagradi, ozir. se zglasite v Brusnicah v gostilni »lludoklin«, kateri Vam l>o pot pokazal do zgoraj omenjenega. Kako jc bilo na Stopnem (Škocijnn pri Mokronogu) Lep dan jc na Vneliohod privabil mnogo ljudstva na Stopno, kjer so dekliške Marijine družbe zgornjega dela leskovške dekanije imele svoje zborovanje. Ker je romarska cer-Ikev -za take prireditve premajhna, sc je zborovanje vršilo na prostem. Prvi govor iu sv. mašo je imel g. dr. Tomaž Klinar, stolni župnik v Ljubljani in arhidijakon naše dekanije. Lepa je bila njegova beseda. Tudi drugi govornik. g. svetnik Žust, župnik iz Cerkelj je lepo govorit o katoliški akciji. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, ki se je prav dobro obneslo. Lepa prireditev je bila zaključena z litanijami Matere božje, pri katerih so tudi odpevulu vsa dekleta. Veselo razpoloženje pri razhodu je bilo znamenje, da je bila prireditev potrebna. Vsa dekleta so bila prepričana, da je na Stopnem padalo le dobro seme v njihove duše. Bog daj. da lii vsako zrno vzklilo v lepo rast. Prosveta (Dolenja vas.) Zadnjič smo poročali o prosvetnem delu pri nas. Ne smemo pa zamolčati lepega dneva, ki ga nam je prosvetno društvo pripravilo z igro: Dekle z biseri: ! Igra zahteva spretnih igralcev in dobrega odra. Oboje se je posrečilo. Pozimi smo spo-polnili oder, naši fantje in dekleta so pa nas tako spretno prestavili v stare rimske čase, da so se ludi okoličani, ki so nas obiskali, zelo pohvalno izrazili. Predvsem nam je ugajat spretni nastop glavne igralke Angele Kromar, ki je prav prečno obvladala svojo vlogo. Le kmalu zopet kaj lepega! Novice (Dolenja vas.) V noči od 8. t. 111. je izbruhnil požar sredi jPrigorice. Silen strah se je polotil vaščanov, ker je grozni ogenj pred Štirimi leti, ko je bilo pogorelo pol vasi, še v spominu. Sedaj je bila spet nevarnost, ker se je vžgal skedenj, stoječ sredi dru-Rih poslopij. Zgorela sta dva skednja. Prijemale so *e ze sosedne strehe, a domača motorka je pravočasno lokalizirala ogenj. Prišlo je tudi na pomoč društvo iz Nemške vasi. Vsa sreča jc bila, da ni bilo sape na vas, ogorki slame in nastilja pa so padali že na dlenske skednje. Malokatera vas je tako nesrečna glede ognja kot naša Prigorica. Da bi bilo vsaj zdaj odpravljeno za dolgo dolgo vrsto let. — Občni zbor Živinorejske zadruge, ki se je vršil prejšnjo nedeljo, je nam odkril kaj lepo koristno delovanje naše zadruge. Ustanovitelj™ načelnik g. Skulj je v svojem poročilu razvil sliko dosedanjega delovanja in nam dal prekoristnih navodil za gospodarstvo naše doline. Kar tiče oskrbe jplemenske živine, je zadruga vedno skrbela za dobro žival. Sedaj ima zadruga dva čistokrvna »ontafonca in enako je oskrbljeno za prašičjerejo. Zavarovalnica posluje v veliko zadovoljstvo članov m privablja vedno nove ude. V veliko korist pa je mlekarna v Kočevju in Delavska kuhinja, kamor dovaža zadruga dnevno mlečne produkte in živila naših zadrugarjev. Bilanca je pokazala, da je za- druga v enem letu razdelila članom H2.0(X) Din predvsem za mleko. Načelnik nam je slikal svoje nadaljnje delo v len, pogledu, ki se vjcratkeni za-ene v veliko večji meri kot doslej. Začeli smo z rodovnikom, ki ga lh- K. lepo oskrbuje z molzno kontrolo vred. število članov gre ze proti "JO. brez agitacije, kar delo samo priporoča. Zaključek gospodinjske nadaljevalne šole. (Log pri Brezovici.) Pred dvema letoma smo postavili krasno šolsko poslopje, ki ima /a nadaljnjo gospodinjsko izobrazbo v kletnih prostorih I udi lepo kuhinjo s potrebnimi prostori. Dne 14. t. m. smo imeli zaključno slavnost prve sestmesecne gospodinjske nadaljevalne šole. Ju jo je redno obiskovalo deset deklet, šolo je vodil« učiteljica Mar. Pleškovu z Vrhnike, [zboren obed iu javna preizkuša ju sla pokazali krasne uspehe, ii katerim je častital po lepem govoru g. učiteljice okr. šolski nadzornik Štrukelj in g. Krem-žar, urednik »Slovenca«. Gdč. Pleškovu je v svo-jem govoru pudčrtavala iikuželjnost deklet, Ju so-ji vestno sledile pri pouku ter kazale smisel za izobrazbo v vseli panogah gospodinjstva. Pri izpitu samem pn smo se na lastna ušesa prepričali, kako globoko je umevula učiteljica življenje kmetske gospodin je, ki mora poznati hi-gijeno stanovanju, hrane; negovanje otrok, bolnikov itd. Crednik Kremžnr je imel lep govor, o življenju in trpljenju kmečke žene. Po lepi sluvnosti so se vsi pričujoči slikali. Materam šoloobiskujočih deklet se je brala zadovoljuost z obraza nad uspehi svojih hčera. Daj Bog še več takih gospodinjskih šol! Kako je bilo ob birmi? (Sv. Jošt pri Vrhniki.) Dne maju smo imeli pri nas sv. birmo. Že I. maja popoldne sc je zbralo lejio število faranov in organizacij k sprejemu g. knezo-škofa. V imenu župnije je prevzvišenega j>o-zdravil g. župnik, v imenu občine g. župan Ko-govšek, za Mar. družbo iu cerkvene pevce gdč. Malavašičeva, za Izobr. društvo g. Žokelj,-za šolsko mladino pa dve jlekliei. Pri nadzorovanju šole in pregledu cerkve, pisarne in poslopij se je prevzvišenl prepričal o lepem redu, ki vluda fiovsod. Pridiga našega nadpastirju nam lio osta-n vedno v živem spominu. Velika efektna loterija (Vojnik.) Ministrstvo je dovolilo Kmetijski podružnici v Vojniku etektno loterijo, katere žrebanje bo dne 0. septembra 1831. izvoljen je bil poseben odbor, kateri bo vodi! potek in žrebanje loterije, Dobitki bodo razni kmetijski stroji in orodje, kakor: veliki trijer, vreden 5(K)0 Din, travniške brane, sadne in vinogradne škropilnice, sadni mlin, slamo-reznice, plugi, brzoklepalniki, radio aparati, kolo itd., skupaj nad 200 dobitkov v vrednosti 10.000 dinarjev in se bodo večinoma vzeli iz skladišč Kmetijske družbe v Ljubljani, S pomočjo te loterije bo marsikdo prišel do potrebnega stroja ali orodja, zato hitite z naročilom srefk. katere stanejo samo 10 Din komad. Naročite jih lahko pri Kmetijski družbi v Ljubljani ali direktno pri podružnici v Vojniku. 'J'a teden bo začel odbor pošiljati srečke na razne ceuj. naslove in prosi hitre rešitve, ker je čas do žrebanja za tako veliko delo kratek. Nov zvon (Laško) Podružnica sv. Mihaela nad Laškim jc dobila nov zvon, Na binkoštni ponedeljek se vrši blagoslovitev istega. Tako bo imela ta cerkev 4 zvonove in sicer v enem zvoniku je stari veliki zvon. v drugem pa bodo trije zvonovi. Belokranjski kotiček Suhorski gospod znajo! V suhorski farl se je ugotovilo, da je neka zakonska dvojica neveljavno poročena. Vzela sta se v Ameriki, kjer se marsikaj naredi prenagljeno in zato lahko tudi nepravilno in tako sta se vzela bratranec in sestrična. ne da bi kdo poprosil na škofijo za spregled zakonskega zadržka v krvnem sorodu, Ker je drugo koleno krvnega sorodstva razdiralen zadržek in^je poroka neveljavna, ako poročenca nista dobila spregleda, je bil tudi omenjeni zakon neveljavno sklenjen in zato moreta poročcuca iti narazen, če hočeta, ali pa morata sedaj prositi zn spregled zadržka in se šele potem veljavno poročiti. Suhors-kl gospod so Pozor! CENJENE NAROČNIKE, ki imajo iz kakršnega koli vzroka še kaj za-stanka na naročnini za »Domoljuba« za prvo poletje tekočega leta, tem potom vljudno pa nujno opozarjamo, da se jim pošiljanje lista ustavi, ako takoj po prejemu te »Domoljubove« številke ne pošljejo zapadle naročnine. Število zamudnikov je letos sicer neprimerno manjše, kot druga leta ob tem času, toda zelo žal bi nam bilo za vsakega naročnika, ki bi odpadel na ta način. po ugotovitvi navedenih dejstev zakon razglasili za neveljaven. Sedaj pa gre glas sedem tara na okrog: suhorski so nad Škotom. Tega nobeden drug ne zna. Polni upanja hite od blizu in daleč skupaj taki, katere zakonski jarem tišči z upanjem, tla ca bodo suhorski razklenili. Suhorski gospod se p« samo nasmehnejo in dajo koristen dober nauk. Ljudje si pa vendarle pripovedujejo: suhorski so-spod pa te znRjo! Z avtom mi Krasnji vrli. Bilo je bolj za šalo, pa je \endarle bilo tudi zares, ko je it. maja vrel« tja gori pod Radovico in še naprej gori čer. tiste korenine in groblje in v strmine, v katerih se vol in gnojni koš človeku smilita. Ljudje kar verjeli niso mogli, da bi res avto šel na Krašnii vrli, »alo so vso tlelo popustiti in radovedno gledali, ali bo uspelo ali ne. Pa jo je le prihrumel prav do vrli« -s svojim Fordom ključavničar -in avtoizvošfek fi-ster iz Metlike. Slo je popolnoma brez nesreče, vozila sta se dva. Četudi je bilo zn stavo, pa je vendarle res, tla je bit avto na Krašnjem vrhu. U nazaj grede se je primerila ena malenkostna nezgoda. Na binkoštni ponedeljek v Podzemelj. To pol bomo rekli, dn pa velja samo za dekleta! Ta dan je namreč določen kot skupen dekanijski shoil n vse dekliške Marijine družbe. Dekleta se zbi-ro ob tričetrt na 9 pri križu na cesti, od koder bo slovesen sprevod v cerkev. Tu bo imel govor g. prior Učak. nato bo slovesna sv. maša. Popoldne bo zborovanje in slovesne litanije. Nejlepše bo prit« skozi' tista, ki si bo s seboj jesti prinesla, dobile se bo pa tudi tam lahko za potrebo. Ta shod mi bo družinska peč, kamor se naj pridejo ogreli v« Marijine hčere, tudi one. katerim pri srni ze M« hladno postaja. Lokviška prosveta je priredila za svoja dekleta gospodinjski tečaj, ki ga vodita »loiimči i^-kleti Klemenčičeva in Pezdirčeva. Tečaj je prijnfr roma dobro obiskan. Tudi sicer se opaža v lokvi m prosveti precejšnja delavnost. Kaj pa pomlad? Toliko cvetja ni bilo kiijil« kdaj kot letos. Vse ozračje je bilo opojno pranega vonja. Sliv letos bolj malo obeta, trta dravski dobro, ne pa najboljše. Trava je zrastla ze rž ima že 14 dni klas. Pravijo, da je po banovini za tlva tedna kasneje. Pomlad je zaiu dila za kakih 14 dni, kar se najbolj Jiozna v g» • Učitelji odhajajo. Te dni se je poslovil«' Drašif gospodična Korenov« in odšla n« " ščansko šolo v Brežice. Bila je šest let M »»-danjem mestu kot dobra vzgojiteljica. Baronu i skušala pomagati tudi z gospodinjskim pOUK™ večja dekleta. Tudi prosvetno društvo y Metw bo pogrešilo kot svojo skrbno in spretno mj čarko. - Iz Metlike pa je odšel g. učitelj A . Zaj-c na bolezenski dopust. V svojem ra«««M, bil kot dober učitelj tako priljubljen, da so 1 j|>( otroci jokali, ko se je poslavljal in ga P g # se vrne, če ozdravi. Slovenski učitelji od ha"J ^ naprej se pa no ve, če ne bodo hrvaške ucro prišle v nadomesteit. Iz Ratlovice ^ Umrl je Anton Matko, mizarski mojj^ svoj čas tudi cerkovnik. Bil jc P««jW men iu podjeten. Vse ga .je rti'10 11 1>0lovici daj pokoj njegovi duši. — V p" ' maj« smo, in -že smo imeli dvakrat ^ ( jit. naš varuj .slabega vremena. — . ,, _0jtja ie ob 10 zvečer smo imeli pa ogenj. ri navedeni davčni osnovi. Le davkoplačevalci so zavezanci ljudskega ; Ma. Obveznost ljudskega dela zadene izključno le osebe, ki plačujejo katerikoli direktni davek, kolikor niso po zakonu oproščene. Ce je županstvo vpisalo v seznani Iudi siuove in hlapce, ki ne plačujejo nobenih davkov, je to napačno in zahtevajte, da jih črta. Plačevanje bolniških stroškov v umobolnici. F. š. II. Umobolnega sina bi radi oddali v umobolnico in vprašate, če ga sprejme umobolnica brezplačno. — Bolnične stroške morajo plačali bolniki sami ali drugi, ki so po zakonu za to zavezani, razen če pristojna občina potrdi, okrajno načelstvo pa overovi, da ne morejo plačati bolnič-nih stroškov. Ce torej sin ničesar nima, bodo mo-ali plačevati umobolnico starši. Ako pa tega tudi starši ne zmorejo, se plačajo bolnične pristojbine v umobolnici iz državnih sredstev. Ž. R. K. Vsako leto so sprejeli dekleta in 'ante v službo za razna gozdna dela, letos pa pravijo, da sprejmejo le uekatere ne pa'tudi dru- gih, od katerih zahtevajo še posebne pogoje. Ali je to prav? — Oozdrte uprave pač ne .morete prisiliti, koga naj sprejme v. službo in koga ne. Ce je več enako sposobnih prosilcev na razpolago, tedaj gozdne uprava lahko Izbira po svojem pre-vdarku. V nobenem zakonu pa ni določeno, da bi mogli dobiti službo samo oni, ki imajo tiste pogoje, ki jih zahteva gozdni čuvaj in ki ste jih navedli v dopisu. Prošnja za sprejem k finančni kontroli. A. K. Š. Prošnjo naslovite na finančno direkcijo dravske banovine. Točna navodila, kaj je treba prošnji priložili boste zvedeli pri Vašem oddelku za finančno kontrolo. Pridobnina. F. K. J. V svoji rokodelski obrti ste imeli do letos enega pomočnika, letos pa nimate nobenega. V letošnji davčni prijavi ste pa navedli enega pomočnika. Ali morete prositi za znižanje davka, ker nimate pomočnika. — Pri-dobninski davek se odmerja na podlagi enoletnega ■ čistega dohodka, ki sle ga imeli v poslovnem letu, minulem pred davčnim letom. Ce ste torej letos odkustili enega pomočnika oziroma imate manj dohodkov, boste to navedli v prijavi za prihodnje davčno leto. Ce se vam pa zdi odmera pridobnine previsoka, morete vložiti pritožbo tekom 30 dni po prejemu plačilnega naloga pri davčni upravi, ki je odmero izvršila. Pritožbo je kolekovati s kolekom zA 20 Din. Vam in vsem davkoplačevalcem priporočamo, da si nabavite knjižico »Kako si sam izračunam davek«-, ki jo je izdala Kmetska zveza. V tej knjižici najdete v kratki in lahko razumljivi obliki potrebna pojasnila o davkih. Vknjižen prevžitek. D. M. S. Pred 10 leti ste izročili svoje posestvo bremen prosto svojemu nasledniku, sebi pa zgovorili primeren prevžitek, ki je bil vknjižen na celem posestvu na prvem mestu. Prevzemnik pa je začel odprodajati razne parcele in skedenj; ni dajal prevžitka in odšel v Ameriko. Radi Vašega prevžitka je bilo prodano še ostalo posestvo, ki ste ga sami kupili, ker ni bilo kupcev. Vprašate, če so kupci posameznih parcel dolžni dati Vam odškodnino za prevžitek. — Za Vaš prevžitek je jamčil prevzemnik osebno in s celim posestvom na katerega ste dali prevžitek vknjižlti. Posamezne parcele, ki jih je prevzemnik pod roko odprodal, so bile obremenjene z Vašim prevžit-kom. Pravico imate od kupcev teh obremenjenih parcel zahtevati prevžitek in Vam ti kupci jamčijo le s kupljenimi parcelami za vžitek. Ce pa za kritje prevžitka poženete te parcele na dražbo, se bo izkupičkom, kril prevžitek, izdražitelji parcel pa bodo kupili parcele prosto bremen in bo s tem Vaš prevžitek prenehal. Dodščina. .V. H,- S. Imeli ste sestro 'v A n1 .riiti, ki je bila bogata ter Vas je podpirala. Sf ij pa je na pljučnici umrla in po oporoki je zapu Jla vse možu, Vam pa nič. Na podlagi, te pporoke jo dal mož pok. sestro prepisati na sebe tudi hišo, ki jo je imela v domačehl kraju. Vprašale, če bi sfe dalo ovreči ta oporoka. — Le otroci, oziroma starši imajo pravico zahtevati svoj nujni delež, tudi če so izpuščeni iz oporoke. Samo vsled dejstva, da Vas je sestra v življenju podpirala, sedaj pa Vas v oporoki prezrla, ne boste mogli ovreči testamenta. Dokazati bi morali, da je oporoka po-tvorjena ali drugače neveljavna, za kar pa nimate nikake opore. Važne in nepopravljive poslediee vsled zamude. S. F. Z ženo ste bili toženi na plačilo vina, ki ga je žena prodajala v svoji gostilni. K obravnavi pa-niste šli, ker ste bili mnenja, da Vas to nič ne briga, ker je itak žena sama vodila gostilno. Sedaj ko ste bili že pravomočno obsojeni in Vas rnbijo, vprašate, ali imate pravico do obnove. — Po toči ne pomaga zvoniti: Ko ste. prejeli tožbo in poziv k razpravi, je bila Vaša dolžnost, da se osebno točno ob uri in dnevu zglasite pri sodišču. Tam bi morali povedati, zakaj niste plačnik zu vino. Na vabilu je bil tudi natiskan pouk, da bo namreč sodišče smatralo vse navedbe tožbe za resnične, če ne pridete k razpravi. Ker Vas ni bilo, je moralo sodišče po predlogu tožnika izreči zoper Vas zamudno sodbo. Ta je postala pravo-močna iu zoper to nimate nobene obnove. Rok za obnovitev tožbe. S F. Zgubili ste pravdo in bili obsojeni v plačilo blaga, ki da so ga otroci jemali na Vaš račun. Danes pa lahko dokažete, da to ni bilo res. Ali je dopustna obnova razprave'? — Navesti morate, kdaj ste bili obsojeni, kdaj ste zaznali za nove dokaze in kakšne dokaze imate za to, da ni resnično to, kar je sodba ugotovila. Od dneva, od kar ste zaznali za no t dokazila, pa mora biti obnovitvena tožba pri s» dišču vložena tekom enega meseca, drugače se k \ zakasnela od sodišča zavrne. Današnji svet pefrebuje več poštenosti, več Ijuber.ii in manj takih ljudi, ki radi žive na stroške svojega bližnjega. 12 RAZNO Muhast kravji rep. Da fi odvadil kravo mahati med molžnjo z repom, ji je neki J. Horsfall privezal na rep kos opeke. Krava pa je otepala z repom slejkoprej, le s tem razločkom, da je prej Jdarila Horsfalla samo z *poin, dočitn mu je zdaj prisolila zaušnico z opero, in sicer tako brezobzirno, da se je fant one-svKt'l- Ko pa je prišel »pet k sebi, je bilo nje-fovo prvo delo, da je 'peko odvezal. Celo generala je poni'.'!. Cela Nemčija se *ie na račun bivšega ? Mrala Ludendorffa, iz n™rega-ie Pred Par leti P ijani slepar znal iz- »abljatj velike vsote de- '"Ja m sicer na ta na- len'„ Je skorai neverje-? 20. stoletju. Ta pre-an ll|oz je franc eH kt se nahaja zdaj v nevest T slep*r P«>-'nalcc; '-."dendortfa je k^-r , .alkelt"s , to ie E?k> ,ki ^a iz drug h de|aU zlato. Oene- la'°- Ta pogodba Mina Bošimnova Roman. Nemško spisal Paul Kel-ler, prevela Marija Kmetova Mater je silno bolela glava in je bila v postelji. Mina je sedela pri njej, ji dajala baldrijanovega čaja in mrzle obkladke. Nato je spet tiho sedela in držala trpečo mater za roko. »Ali je bilo dosti denarja v skrinji?« je vprašala mati. >Ne. Predvčerajšnjim ga je bilo dosti — vsa kupnina za vola in dvoje prašičev in vsi prihranki tega četrtletja. A včeraj sem poplačala dolgove v gostilnah in vse drugo, česar ne potrebujemo, sem danes naložila v banki. Toe.no tisoč dinarjev je še bilo.* »Ali si kaj slutila, Mina?« »Sem.« >0 Bog — Bog — tat k Mina je položila svojo hladno roko na drgetajočo glavo matere in jo prosila, naj nikari več ne govori o tem in naj se pomiri, da bo malo počivala. Mati je umolknila, od utrujenosti je bila tiho. Nato pa je odprla oči in vprašala: »Mina, v skrinji je bil tudi tvoj zlati križec in zapestnica. Ali je tudi to pobral?« Mina je nekaj pomisljala, potem je dejala: »Tudi križec in zapestnico je vzel. A za to ne bo dosti dobil in meni ni za nakit. Bojim se, da bo kmalu nazaj.« Mati je skoraj četrt ure pretakala solze v blazino. Nato Je dejala: »Mina, upam, da se kmalu povrne ali se vsaj oglasi! Strašno je materi, če ne ve, kje je njen otrok.? Na to Mina ni odgovorila. . 6. V vasi so bile tri krčme. Največja je bila zraven cerkve, kot je sploh navada, da si stari poganski bog razuzdanosti zmeraj postavi svoj veseli šotor zraven resne hiše krščanskega Boga, kakor tudi bog trgovine, Merkur, prav tam svoje pisano sejmišče. Debeli krčmar se je razgledoval po svojem pozorišču. Vse je bilo v redu. Pod so bili v soboto zvečer lepo po-ribali in potresli s peskom. Klopi in mize so bile pobrisane, frakeljni in šilca so stala lepo v vrsti, muho-lovke so bile sveže, kazalci ure pomaknjeni za dvajset minut nazaj, v kuhinji je čakalo petdeset parov klobasic svojih odjemalcev. Sodček piva pa bo nastavil takrat, ko bodo tam v cerkvi zapeli Dona nobis paeem. Potem bo maša minula in ljudje bodo prišli. Še nekaj časa je trajalo sveto opravilo. Krčmar je ogledoval neko podobo, ki je visela na steni. Ondi je bila naslikana rdeča roža in krog rože je stalo v modrih črkah: »Roža cvete, trn b6de; kdor precej plača, ne pozabi časa.« Ta pesniški opomin je zmeraj visel pivcem pred nosom. Kdor ni imel denarja, pa kljub temu ni plačal. Lojze Boštjan je imel dva tisoč pet sto dinarjev dolga v krčmi. Zdaj je bilo vse plačano, kar pa krčmarja ni prav nič veselilo. Boštjanova Mina je bila nenadoma pri njem z denarjem in. mu je napravila tako pridigo,. kakršne ni zmogel niti župnik na Silvestrov večer. Zagovarjal se je in dejal, da nudi kot dober krčmar gostom vse to, kar naročijo. Nikomur ničesar ne vsiljuje, vendar mora upoštevati želje gostov. Pa je še in še drežnjala vanj. Le kaj si takole punčž> upa vpričo častivrednega moža! Slednjič je bila 8» Življenje za žtviienje (Roman.) (Nadaljevanje.) Opazoval sera njegovo postavo, ko sem dirjat ob njegovi strani in »eni skušal dognati, ali je kaka zveza med njegovo postavo in med opisi, kt iem jiii bral v raznih knjigah o zločincih, kjer je bilo vse razloženo, kako se že na zunaj vidi in lahko spozna, če je človek zločinec. Njegovo telo je bilo za šibke noge skoraj premočno, roke zelo razvite in vnaprej stoječa spodnja čeljust mu je dajala trdosrčen izraz. Premočno razvita spodnja čeljust je vedno znak zločinske, pokvarjene narave. Palec na roki je imel zelo dolg in debel, zdelo se je, da g* vedno skuša skrivati. Seveda, z gotovostjo nisem mogel iz vsega tega nič uganiti. Poleni sem premišljal o očiinovt rodbini. V njej je bilo precej ne.rečnih ljudi. Njegov stric «e je ustrelil; brat se je utopil, ko je zapil vse premoženje. Bil je zaprt in je pobegnil. Neko prekletstvo je viselo nad vso družino. Tako sva jahala drug ob drugem molče; vsak v svojih temnih mislih. Včasih sva se pa sprehodu vrnila na njegovo stanovanje. — Med pegoveri sem ga vedno pozorno opazoval in sem se čudil, kako ie znal samega sebe obvladati. Včasih mi Je ta njegova sposobnost bila trn v peti, zato ker sam nisem znal in mogel prikrili niti ene misli in čuvstva. Zdaj se mi je vse to zdelo zanimivo. O sebi ni hotel nikdar ničesar razodelL Molčal je celo o najbolj navadnih stvareh, ki s.» so likale njega in matere. Nikdar ni povedal, pri kom je bil na obisku, ne koga je srečal, ne kaj ju bral, ue kake načrte inia. Najbrž je imel pred seboj vse daljne posledice, ki bi jih moida povzročiti najmanjša ujegova besi d*. Po vseh teh opazovanjih seui prišel do zaključka. da je očim zelo r-varen človek. Polagoma sem odkril še marsikaj zanimivih reči. Zelo natančno je na primer poznal vse, kar se Je tikalo sodnega zdravniStva. Tinto zimo je bil« pred porotniki neka relika razprav«. Ko smo se nekoč pogovarjali v družbi o njej, mu je kar na lepem ušlo iz ust in je povedal dan pred meseci. ko 80 prijeli glavnega morilca, nekega doktorja. Sel »em nalaSčeledati v koledar; ujemalo se je Kako se Je moral ta floveJc baviti t vaetni temi stvarmi. Začel sem verjeti doktorju Maasolu, ki je pravil, da zločinca »iti vest, da se neprestano vrača na kraj, kjer je moril,-da prihajajo morilci v mrtvašnice, da vidijo mrtva trupla svojih žriev, da iščejo ljudi, o katerih suuuj«, da kaj vedo, da natančno prebirajo časnike, kjer pišejo o njihovih zločinih, da prav tako skrbno zasledujejo razprave o vseh podobnih grozodejstvih. Včasih se je očim pogrezal v molke, iz katerega ga nobena stvar nj mogla dvigniti in je kadil, kadil. Cigaro za cigaro, čeprav mu je zdrav-uik prepovedal. Brez presledka. Ponoči je jemal omamljive strupe. Bog ve, kakšuo je bilo trpljenje, čigar glas je hotel na ta način utešitL Spet drugič jo bil popolnoma brezbrižen in Iruden kakor človek, ki je že prav na koncu. Dvakrat ali trikrat sem ga presenetil v polmraku. Tako se je potopil v svojo trndnost, da v resnici ni opazil, da sem prišel, sedel predenj iu ga gledal ne da bi mu rekel besedo. Prijela me je skušnjava, da bi mu zavpit: »Priznaj že vendar!f In ne bi bil presenečen, če bi bil tedaj izustil skrivnost in mi odgovoril: >Hes je It ln vendar sem dvomil, ali je kriv ali m. Kadar se je prebudil iz takega molka, je vedno začel govoriti o materi in na ta načm vedno znova klical njeno podobo med naju. Zakaj to"? Ali je govoril tako nežno o njej zato, ker je bii bolan in je čutil, da jo bo moral kmalu za' vedno zapustiti? Ali se je hotel s tem braniti proti meni. ker je vedel, kako sem občutljiv na tej stvari? Ali se je samo poniževal, da bi ji prihranil strašno spoznanje in žalost? Kakor je bil nasilue narave, bi ne bil zlepa mogel preuašati, da sem ga drzna opazoval, da seiu v svojih besedah ostro uamigaval na nekaj strašnega. Ne bi prenašal moje navzočnosti, če bi -ne bil hotel ua vsak način prihraniti materi mučen prizor, ki bi se razvil med nama, dasi bi tak prizor še ne bil nikakršen dokaz, da je on res česa kriv. Rajši je lrpal najhujše muke. kot pa da bi materi pripravil en sam grenek hip. Zato, ker i» je ljubil. Rfs je ljubil. To moram priznati, čeprav mi je teiko iu zoprno. Zalo sem vkljub sovraštvu ra- Stev. au, zumel, da morava biti kljub mržniam složna v »„• stvari: da ae bova .rairuJUa sreče t«a bili« S je bilo obema tako drugo. 1 ' hi Ljubil jo je ... Zaradi nje je dvignil loko ua nekoga dru gega, zaradi aje že prelil tujo kri iu ona je morali biti vzrok njegove pogube, ona, ki je sedela meStopinje življenja.c Naslikane so bile stopnice navzgor in navzdol. Na vsaki stopnici je stal clovekt >10 let, otrok.« —>20 let, Snladenič.c — >30 let, mož.« — >40 let, najboljšem; >50 let, tišina.« — i00 let, staramo se.« — >70 let, starček.« — >80 let, bel ko sneg.« — >90 let, otrokom V posmeh.« — >100 let, milost pri Bogu.« — On jih ie imel petdeset. — Tiginal -- Že razpada! A pivo |« pe dišalo«, življenje Je Se dišalo. Za petdesetletnico i je prejel razglednico brez podpisa. Tam je bilo za-! pisano: Kdor se nič ne izuči, pijačo toči. To je na-i pisal kak nevcščljivec. Dosti je dosegel. Njegov brat, j ravnatelj gimnazije, ki je imel šest otrok, si mora ] krog božiča znieraj sposoditi denar pri njem. Pa jc ! brat vendar taka velika živina! Še s sodnim svetnikom se tika. Boštjanova Mina mu je zagrozila, da bo šla k sodnemu svetniku in naj razglasi njenega brata za pijanca. Če ne bo Lojze drugačen — njej je vseeno! Taka je! Da sodni svetnik že ve, kaj se zgodi s takim krčmarjem, ki da človeku, ki je znan pijanec, en sa;n kozarec pijače. Mu bo že brata iztrgala iz krempljev, pa naj velja, kar hoče! Tak ta punca je bila prava sirovina. Z njo ni bilo varno češnje zobati. Lepa reč, če bi nekoč prišel sodni svetnik h gimnazijskemu ravnatelju, rekoč: ; Dragi moj, žal mi je, a tvojemu bratu sem moral ukiniti gcstilničarsko koncesijo.« Nak, rajši naj Boštjanov Lojze ne pride več! Pa saj ga že pet dni ne vidim. Le kod hodi? Se da ustrahovati -od Mine? Božja služba je minila. Zdaj pa le! Krčmar je nastavil ogromen sod piva, ga združil z aparatom za ogljikovo kislino, si obrisal roke in zadovoljno dejal: »Nared!« Čez deset minut je bila velika soba polna moških. Tistim, ki so bili najbolj daleč od doma in bi bili upravičeni malo oteščati se, se je najbolj mudilo. Na-gloma so spravili vase par klobasic in čašo piva in odšli po svojih potih. Nekateri so imeli več ko uro hoje navkreber in navzdol. Najdelj so ostali tisti, ki so bili najbolj blizu doma. Niso bili sicer potrebni okrepčila, a imeli so dovolj časa. In kdor ima dovolj časa, ima tudi vzrok za pitje. je bila za Tausenda v resnici zlata jama, kajli pri-' sleparil si je z njo toliko denarja, da lastuje zdaj dva gradova. Pred sodi; ščem je nastopilo proti jjjerr.u še več drugih osle-p ar; sni h prič. Kaj vse vidijo otroci v kinu. Na Češkem so It dni razpravljali v parlamentu o novem kazenske? zakonu za mlade liuu(-Za besedo se je oglasil tudi duhovnik in poslanec Stašek, član češkoslovaške ljudske stranke. Ta K govoril največ o slabili posledicah kina na mM* ljudi. Iz švicarske statistike je povedal te-le »«" vilke: Na 95 srednjih šolah v Švici študira oM 3800 učencev, od teh R jih 2450 redno obisku kino. V enem samem I«« pa so ti otroci videli.» platnu: 1114 krvavih P« repov, 1286 rod .n g prepirov, 3d0 s'uwi najbolj . divje P>l « 120 prešuštev, 10-515 r po v, 1179 tatvin, W-P figov, 765 samo^t in 1225 policijskih zgou To, kar gledajo otroci^ švicarski? Wn«n£Jft tih na platnu, to f T1 tudi pri nas. Kultura- Največja vljudnost- -Kdo je . ao* svetu? nik, ki vedo. pozdravi« t0' Tedaj pa je prišel tudi razgovor z materjo, loko strašen, da mi še danes sree zastaja, Ce se ga ■pomnim. Pisal sem žo v dnevih, ki so s (J mi neizbrisno utisuili v spomin. Eden v vrsti teh dni je (udi 25. '""i 18i)7- Očim je vprav nameravat odpotovati v Višij, ko ga je pograbil nov napad jetrne bolezni. To je bit od januarja prvi napad. Na predvečer tistega razgovora. Imel sem zavest, da nisem prav nic kriv icga napada, vsaj ne naravnost in nepovedno. Borba. ki sva jo borila med seboj, se jc vršila brez ,rič in brez besed. Ves ta čas sc ni zgodilo med nama nič novega. To nenadno poslabšanje beležili jc bilo samo posledica naravnega razvoja in po-teka. Nalaučno se se spominjam, kaj sem mislil 25. maja ob 5 uri popoldne, ko sem šel po stopnica!' proti otSimovemu stanovanju. Želel sem. da bi od matere slišal, da je očimu že bolje, ker je lit stvar mater že ves teden zelo razburjala. Bal ,-Mama, uli ti jc liudo — sem ji rekel, »kaj imaš?« Glas se mi je tresel. Pokleknil sem pred njo, kakor v listih časih, ko sem bil še majhen. Prijel sem jo za roko in ji jih pokril v (»ljubi. Že to uro so moja usta zadela na zlati prstan, ki me je spominjal zveze s tistim človekom, ki sem ga sovražil. A lo me 111 ovirala, da ji ne bi govoril j>o otroško. -.Zaupaj mi mama. Saj te imam rad, saj sem tvoj otrok.« Sklonila je glavo; potem mi je dala znamenje, da ne more govoriti in je utonila v ihteuju. Ali sem jaz kaj kriv, mama?' sem jo vprašal. Spel je sklonili glavo, a v drugo smer, da sem videl, da pravi ne. Potem me je pobožala po_ laseh kot včasih in mi dejala z glasom, ki ga je dušilo ihtenje: ?Ti si lako dober do mene. Andrej! Te preproste, kratke besede so me zgrabile kakor roka za srce. Bilo je tako sladko čutiti, da me ljubi. (Dalje.) Radio Radio-progrnin od 21. do 28. maja. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 15.0!) Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 22.00 čas, dnevne vesti. — Četrtek; 18.00 Plošče. 18.50 Gimnastičiio vaje. 19.00 Srbohrvaščina. 19.50 Vremenoslovje. 20.00 Duševna vzgoja otroka. 20.50 Epizode Jezusovega življenja poje g«. C irila škerlj-.Vlcdvedova. 21.15 Vijolinu >olo, igra g. 1 lom-rlcin. 22.00-Slovenskc narodne pesmi s harmoniko, pojeta gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar. Harmoniko igra g. Stanko. — Petek, 22. maja: 19.00 Smernice sodobnega ljudskega teatru (Nemška zveza ljiid-• kit> (Mirov). 19.50 Francoščina. 20.00 Prenos javne produkcije gojencev ko n ser va torija v počastitev bi)letnice Vitezslava Novaka. 21.50 Operne arije poje g. Jože Gostič, solist ljublj. opere. — Sobota, 25. maju: 19.00 O Krasu. 19.50 Angleščina. 19.50 Prenos opere iz Zagreba. — Nedelja, 24. maja: 9.51) Prenos ceikneue glasbe iz stolnice. 10.50 Versko predavanje. 11.00 Koncert kvarteta trobil. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.50 Citre solo, g. Mezgolits. 16.00 Zabavno čtivo. 16.50 Plošče. 17.00 Veseloigra Pri belem konjičku« (Ljudski oder). 20.00 slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo: gdč. Št. Korcnčau, gg. Mirko jelačin in Drago Žagar. 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Čas. dnevne vesti. 22.15 Prenos /. Bleda. — Ponedeljek, 25. maja: 9.50 Prenos cerkvene glasbe. 10.(fI Versko predavan jo. 10.20 Pogovor s prijateljico vrta. 11.00 Radio kvartet. 12.00 Čas. dnevne vesti, ploščo. 15.50 Kvartet mandolin in kitar. 16.00 Huinori-atično čtivo. 16.50 Salonski kvintet. 20.00 Koncert za flavto, klarinet in klavir. 21.00 Prenos Bledu. 22.00 Čas, dnevno vesti. 22.15 Salonski kvintet. — Torek, 26. maja: 19.00 V tovarni gospe Flore. 19.50 Nemščina. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.15 Prenos z Bleda. — Sreda, 27. maja: (9.00 Literarna uro. 19.50 Ruščina. 20.00 Flavtn-solo s klavirjem. 21.00 Salonski kvintet. 13 Čudni dvoboj. V korzi- ški vasici Cognocoli se je odigral čuden dvoboj med mladeničem in dekletom, kakršni so redki gotovo tudi na Korziki med ta-iiošajim vročekrvnim ljudstvom. Mlada človeka sta m že dalje časa sovražila. Nihče iti vedel za pravi vzrok, kar pa mladih ljudi ni oviralo, da bi si .ne bila pri vsaki priliki odkrito kazala svojega neugasljivega srda. Nedavno sta se srečala na uli-» ci ter se v prepiru obkla-"?'a s psovkami in razumi hudimi očitki. V teku prepira sta se tako ogor- 'a> da sta potegnila re-voverje in sta se tako uolfeo obstreljevala, dokler oba obležala mrtva, »afeni, ki so se med streznjeni skrivali za vogali, so prihiteli ležečima na I""noč, toda bilo je prepozno: Mlada človeka sta »e skoro doslovno izreše- gland smrlonosnimi kro V .brivnici, - Brivec: „£.al Pa ši tako pačite poraz, saj je vendar bri-ev 'z.najboljšega angle-Sk0e«a leklal« - Gospod: Sai c '°,rad verjamem! -eklomtm P0U tem vaš»" Ko je obsedelo le še kakih deset mož krog največje mize v krčmi, je dejal mrko kovač: . Boštjanovega Lojzeta ni več doma. Kar planili fo z vprašanji nanj, najbolj radoveden je bil pa krč-mar. >Ga ni več tu, ga ni več v Loki,« je rekel kovač z žalostnim glasom, ker je izgubil svojega najboljšega prijatelja in pivskega bratca. »Ni vec zdržal doma; popihal jo je v širni svet!« »V širni svet,« so ponovili drugi v začudenju in skoraj nekam pobožno. »Kdo ti je pa to povedal? Odklej ga pa že ni?« »Včeraj sem zvedel. Pet dni sem ga iskal po vseh treh gostilnah. A ni ga bilo. To pa ni karsibodi. Pa sem šel slednjič k Boštjanovini, da bi zvedel kako in kaj.« Kovač je za hip umolknil, potem pa je poskočil, lopnil s pestjo po mizi, da so zažvenketali kozarci in se je njegov lastni prevrnil. -Jaz ji boni že pokazal! Jaz ji bom že posvetil!:: Komu pa? Tisti punčari — tisti Mini! Sem šel tja, sem jo vprašal, kje je Lojze, pa mi pravi: ,Uše! je! V širiti svet! Ker ne bi smel z vami, barabami, nič več sedeti v beznicah!' »Beznicah? Beznicah je rekla?-: je strupeno vprašal krčmar. - Tožil jo bom.« Le, le,< je vzkliknil kovač, tudi jaz jo bom! Grdo je to! Sem jo vprašal po materi, pa mi pravi: ,Mater ste bolno napravili. Vajeti naše hiše sem pa zdaj jaz vzela v roke!'« Ona ima vajeti? — No — ta pa znak In začeli so slabo govoriti o Boštjanovi Mini. Vsi so bili mnenja, da je navadna spodlezovalka, ki je zato prepodila najstarejšega brata z doma, ker Ji je dišalo posestvo. Mati da je neumna in brez moči, zato' jo je prebrisana punčara izlahka dobila v svoje mreže. Lojze je bil pa imeniten človek, zmeraj vesel, zmeraj uslužen, zmeraj nobel. Če je časih rad pogleda! v kozarec, križ božji, kaj pa je potem! Lojze je še mlad in je iz take družine, da si lahko kaj privošči. Saj vemo, kakšni so dijaki v mestu pri teh letih. Ti šele pij6, ti! Pa jih za to ne slišijo od očeta in'matere, kaj šele, da bi se vtikala v te reči kaka seslra! Mina je pač grda ženska in jezi jo ves svet, ker ne more dobiti nobenega moža. Pa se je spravila na posestvo, češ, se bo že kdo vjel! Splošno so obžalovali Lojzeta. Tedaj je kovač še enkrat poskočil, spet s pestjo udaril po mizi, pri čemur je zdaj prevrnil kozarec svojega soseda, in zakričal: »I11 tudi delo mi je odpovedala! Pa sem dejal, da je treba glede tega govoriti z gospodinjo. Pa mi reče: ,Gospodinja sem zdaj jaz in naša kovaška dela bodo odslej narejena v Medvedjeku!' Spel so lopnili po Boštjanovi Mini. Če je kdo naroča) dela, ki so se lahko napravila v domači vasi, kje drugje, se je zdelo vsem zelo krivično. Kovač se je zatopil spet v žalostno misli. Močno ga je bolelo, da je izgubi! delo viri največjem posestvu vse vasi. Pa še to, da bodo zaslužili v Modved-joku, kjer so po njegovem mnenju bivali sami roparji, ki so mu po oni veliki povodnji ugrabili njegovo lastnino. Popil je dva šilca žganja in bil zmeraj bolj otožen. Le edeft je bil med njimi, ki je tiho in s smehljajem poslušal robantenje in psovanje. To je bil posestnik Jelievnik. Ko kovač le ni nehal objokovali izgube svojega prijatelja, je pripomnil Jelševnik: Nove knjige Nova igra. Stavbena zadruga Prosvetni dom r Novem mestu jc založila dr. tesnikovo Pogodbo«, ' kmečko komedijo s peljem v treh dejanjih. Igra je zajeta iz resničnega doživetja in podaja tipe iz Vipavske doline v predvojni dobi v zelo šaljivi obliki, biča praznoverje in brezumno pravdanje. Koderkoli se je komedija igrala, je zbudila obilo smeha in prijetnega kratkočasja. Igra je lahko vprizorljiva ler ne zahteva posebnih seeničnih sprememb. Ker je dobiček namenjen za gradbo Prosvetnega doma v Novem mestu, igro toplo priporočamo. Naročila sprejema stavbena zadruga' »Prosvetni domt v Novem mestu. Ce društvo naroči 10 izvodov, se za vprizoritev ne zahteva nikake tantijeme, ki je po avtorskem pravu običajna. Izvod slane 12 Din. »Med pomladjo in poletjem« jc naslov kn jigi, za katero vlada med dekleti veliko zanimanje. Uprava »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom, kjer se knjiga naroča, je prejela že številna naročila, dasi knjiga še ni izšla. Izide pač še pred binkoštnimi prazniki. Cena okoli 10 Din. Ker je videti, da si bo knjigo nabavilo rc- vs;.ko dekle, priporočamo, naj sc, kdor si misli knjigo naročiti, takoj javi upravi »Vigredi«. Ljubljana, »judski dom, da zaloge ne zmanjka. n Karmelski samostan na Selu pri Ljubljani je izdal ljubko knjižico: »Anion«, ki podaja kratek življenjepis enajstletne svetniške deklice. Našim mladim vrstam bo služila kot prelep vzor. Prav posebno jo priporočamo prvoobha-jancem, di se Lodo kakor Anica pripravljali na najlepši življenjski dau. Vsaka družina naj bi imela to knjižico! Anica tekmuje s sv. Malo Te- rezijo in je pri Bogu mogvim pi iprosnjica. Posebno rada izprosi grešnikom spreobrnjenje. — knjižica je "opremljeno z dveni.i slikama in stane brez.poštnine K Din 11 »Nebeške rože«. Pod leni naslovom je žarela izhaja! i nova nabožna knjižica. Prvi zvezek ima naslov Življenje z Jezusom. V najsvetejši osebi Jezusa Kristusa imajo svoj vir vse dobrote, ki jrli je deležen človeški rod. Najdragocenejši dar Jezusov pa je sv. obhajilo, ki v nas goji božje življenje, ohranjuje in posvečuje združenje z Jezusom ter oznanja veličastno namero Jezusove ljubezni, ki nas hoče popolnoma v sebi pretvoriti. Knjiga : življenje 7. Jezusom nam nudi primeren in lahek pripomoček, da bomo sv. obhajilo vedno v svojo veliko dušno korist prejemali. Milost svetega obhajila bo vsem, ki se bodo posluževali te knjige in z njo druženega molitvenika, zažarela vsak dan v novem duhovnem bogastvu. —• Druga knjiga ima naslov »Kraljevanj« Srca Jezusovega v družinah«. Prirejena je po spisih znanega apostola posvečevanj družin presvetemu Srcu o. Mateja. Vse družine, ki dobe v roke to knjigo, bodo spoznale, koliko nebeških zakladov dobe s posvetitvijo. — Vsaka knjiga »Nebeške rože stane v izredno lepi obliki elegantno broširana 15.— dinarjev, vezana 20 Din. Priporoča se pa naročilo za celoletno zbirko (4 knjige). Naročnina za celo leto za broširane izvede je Din 40.—, za vezane Din 60.—, tako da slane potem posamezna knjiga le Din 10.— oziroma 15.—. Vsa naročila izvršuje »Uprava Nebeških rož; v Ljubljani, Ko-menskega ulica 12. V vsako hišo Domoljuba! Kako jo ženin pridno obiskuje, kako nevesto svoio občuduje! Ljubezen ga k radosti opominja: To bo prekrasna mlada gospodinjaI Pri pranju ona šali se igraje, razlaga Ijubčku soojemu smehljaje: c Pes trud mi milo Zlalorog prihrani — Uvel boš srečno ii ob moji sirani ft Brinje in slive za žganjekuho oddaja po ugodnih cenah IVAN JELA.0IN, Ljiibljana Kmomika cesta 2. — Zahtevajte ponudbo ' Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Douioljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Ohrajne zastopnike za vse sreze spreimeino, tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni-rane orožnike, učitelje itd." Pismene ponudbe na »Union«, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/III. 2.500'- dinarjev zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi I Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor! Kolesarji! Pred nakupom si oglejte našo bogato zalogo koles, prvovrstnih znamk kakor: Diirkopp, Steyr, Eskn in drugih. Cena kolesom že od 1.200 Din naprej. Andrej Lipar, P. Cerklje pri Kranju. Iščem dehla J^J® kmečkega dela in tudi v kuhinji. Ivanka Uroš, goslilna, Zvirče št. 18, p. Križe, Gorenjsko. Ilfanra zdravega, mo-UUbuuu čnega> 3 ,)ri. merno izobrazbo, cd poštonili staršev na deželi, sprejme tvrdka Jos. Bruss, trgovina z. meš. blagom v Logatcu. Dobrih čevljeu Va" treba plačati drago, dobite jih po zmernih cenah pri Jernej Jeraj, Zapoge 10. Smlednik. Poizkusite! Pišite dopisnico. Z voza sena in voz otepov prodam. — Naslov pod št. 5688. Itebln za vsn kmečka "B«"' dela sprejme -Izidor Florjančič, Dravlje 34, pri L ubij. Naprodaj je hiša, vinograd, njiva, travnik. gotd, ceria ugodna. Več se poizve pri Jožefu Kiselju v Moravčah, p. Sv. Križ pri Liliji- Kmetski mlin najraje z zemljiščem, vzame v najem oženjen mlinar brez otrok, trezen z nekaj kavcije in vajen vseh popravil v mlinu. Ponudbe je poslati na upravo pod Stev, 5698. posestvo hiša z gospodarskim poslopjem. 2 njivi oddani v najem mesečno 175 Din ali prodam za 28.000 Din, blizu Ljub-Ijane. Izve se v upravi Domoljuba št. 5702. %ninifl dobre domače a»lnJI> pasme, ki bo imela čez 3 tedne mlade, proda .loža Burgar, llraše p. Smlednik Posestvo fj^vi niki, njive, sadonosnik, gospodarska poslopja in ves inventar se radi družinskih razmer ta-koi proda za ceno Pin 45.000"—. Leži v hribu, vse s !ui pa j en sam kos in je obsejano. Naslov pod št. 5700. Kovaškega najera poštenega spre meni ta-koj. Oskrba v hiši. Franc Rozman, splošno ko-vaštvo, Pritnskovo pri Kranju. Vajenec Xtse°siarl£ me. Hrana in -lanc-vanje v Iv i - i. < iašper Golob, Zadvor 35, S|>. Hrušicn Proda se hita z gospodarskimi poslopji in 4 orale dobre zemlje. Poizve se Žitnik Fani, Celovška cesta56, Sp. Šiška. Pastirico no spiejm? Anton Uranič, Loka 5, p. Križe, Gorenjsko." Čevljarski stroj, prvovrsten mečan >Ela-stic«, malo rabljen, izdelan še pred vojno, se proda oziroma posod' proti gotovini 3.500 IM Naslov pri Domoljub" pod št. 5693. H,;.... za kovaško VajenGa obrt sprejme Fr. Sterle, Staje, p. kupim Ponudbe i navedbo lege, obsegaj" cene na upravo Vom ljuba pod »Poseslvo štev. 5707.___ za kovaško obrt krnel-skih starišev sprej®«® takoj. - Janez sekirni kovač, S"0" Loka. XI. VELESEJEM V LJUBLJANI 30. MA3A DO 8.3UNI3A Največja tovrstna prireditev v državi. / 40.000 m* površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljalcev iz tu in inozemstva / Tovarniške cene vseli vrst blaga. SPECDELNI ODDELKI: VSAKOVRSTNI STROJI ZA OBRTNIKE, POLJEDELSKI STROJI, POHIŠTVO, AVTOMOBILI, TEKSTIL, USNJE, PAPIR . Stanovanja preskrbljena Obsežno zabavišče 50% popust na železnicah Legitimacije po Din 30 — prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, velesejinski urad Posetitc velesojein! Izplača se Vam! Zahvala. Čutim se dolžnega zahvaliti se zadrugi i-Jugrad« v Ljubljani za hitro in korektno dodelitev lirezobreslnega posojila ta prevzem obrestne hipoteko in zalo zadrugo vsem nujtopleje priporočam, (loliše, dne 15. maja 1931. VALENTIN ISKRA. oaieile Si! pri ,.Ce$ntiiu' v Ijiiiiisenl Liugarjeva — Stritarjeva ulica Novosti za pomladne in letno obleke, kostume in površnike. Jugočeška perilua svila .Dag-mar: in Emonac Za moške modni kamgarn, ieviot zn športno obleke od Din oo naprej. Znano! Najlepše novosti svilnatih in volnenih šerp in rut Poštenost mojega podjetja je znana I Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavedo v KAMNIKU šutna št. 22 (lastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilno vloge in jih obrestuje najugodneje. Vso davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Otvarja tekočo račune itd. ZACHgRLIN mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škat-ljicah uniči ves inrecs. — Dobiva se povsod. ..ZACHERLIN . Ljubljana, Beethovnova ul. 10. Stanko ]apel)t zlatar LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 9. se priporoča za nakup UR, ZLATNINE in SREBR-NINE po nizkih cenah. — Lastna delavnica. — Popravila in nova dela točno in poceni. Brinje ima še vedno na zalogi FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 30 je zrcalo vsake žene. Radi tega pišite takoj na tvrdko Stermecki po vzorce platna, Sifona, batista in drugih finih tkanin za damsko perilo kakor tudi platna za prtiee, prevleke in drugo posteljno perilo. — Zahtevajte novi, veliki, ilustrirani cenik, kjer se nahaja moderno damsko perilo iz lastne tovarne Trgovski dom Stermecki, Celje 19 Cenik in vzorci zastonj! Hočemo odprodafi SVOJO ZHL0G0 zato smo velikemu številu modelov ponovno znižali ceno do in več V naših prodajalnah morete torej kupiti dobro obutev od Din naprej Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani. Ne zamudite prilike in po-setite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah. Nabavite si torej še danes čevlje, ki jih izde- luje največje in najstarejše domače podjetje, Ljubljana - Maribor - Murska Sobota j, t. d. Popolnoma brezplačno poučujemo v pletenju kot hišnem obrtu vsakega na domu' Brezhibno izdelano blago prevzamemo stalno proti plačilu v gotovini. Obširne informacije dajemo če se pošlje znamka za odgovor. Zadruga jugosl. plctača, Oai;ek. Dobro in poceni kupite vse vrste manufakturno blago, srajce, kravate, nogavice, drobnarijo, v trgovini R. Kolarič pri »Kopaču«, Brezovica pri Ljubljani. Od danes naprej pride v prodajo sledeče: Beli šifon, 80 cm . ; . meter a Din 6'— Beli šifon, najbolje kvalitete, 80 cm.....— ......10'— Platno za rjuhe, 150 cm . ,, ,, ,, Tiskani poplin....... „ •< 10'— Etamin v modnih barvah . „ „ „ 12'— Damast gradi za žimnice 120 cm........ ......23'— Umetna svila najboljše vrste v modnih barvah „ „ „ 17'— Češki štofi za moške obleke „ 50'- do 90'— Ženske in moške nogavice, žepni robci itd. vse po izredno nizkih cenahl Ostanki še veliko ceneje! Družba COMMERCE Tavčarjeva ul. 2 — I. nadstr. Pošiljamo tudi po poštnem povzetju. Pridite in prepričajte sel Sosliina ..BHUHRSKI DUOR" Ljubljana, Dunajska cesta 31. na najprometnejšem mestu v bjižini gl. kolodvora, pri Gospodarski Zvezi nudi došlemu občinstvu z deželo poleg dobre kuhinje še dobra pristna Dolenjska, Štajerska in Dalmatinska vina. Cene : Belo namizno vino Din 10" — Belo dalmatinsko » 12"— Viško črno ... » 11'— Cviček ..... » 14'— Jeruzalemec ... » 16 — Kompletno kosilo z mesom Din 10 -, brez mesa Din 5'-Se priporoča M. PET BIČ Birmanska darila kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica št. 4 Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. Št. 120. Kovinasta anker ura Din 44'—, s sekundnim kazalcem Din 78'—. St. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94'-. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovnni cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 si morate nabaviti amenkansko travniško kosilnico „DEERINQ" Zarito ker predstavlja DEERINGOVA kosilnica vrhunec amerikanskega tehničnega dela in je zgrajeno Iz najtrpežnejšega malerijela ker ima DEERINGOVA kosilnica izredno lahek tek In je delo z njo pravi užitek in igrača, ker je košnja z DEERINGOVO kosilnico naglo opravljena, kar Je važno ziasli ob deževnem vremenu ker Je DEERINGOVA kosilnica za Vas najpotrebnejše In najkoristnejše orodje, ki Vam prihrani ves denar, ki bi ga morali sicer izdal! za kosce, in se Vam zato že v prav kratkem času sama od sebe izplača ker so vsi sestavni deli DEERINGOVE kosilnice vedno pr! meni v zalogi K®" ker je DEERINGOVA kosilnica po-nos in velika pridobitev za vsakega gospodarja DEERINGOVE travnižke kosilnice najnovejšega modela, ietne priprave, grablje in obračalnike ima stalno v zalogi tvrdka FR. STUPICA veletrgovina z leleznino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 Ptičje jate sinejo V Nemčiji so te dni opazovali velike jate ptj. čev selivoev, ki so se vračali iz južnih dežel na sever proti Skandinaviji. Tisoči teh ptičjih rojev eo sicer prišli v Nemčijo, kjer pa niso našli pri;,, •kovane spomladi, ampak le zasnežena polja, z». mrzle njive iin zledenele vode, a nobene hrane. Cim bližje so prihajali severu, tem slabše je bilo. Po dolini zgornjega Rena in spodnje Maine so leteli ti revčki, ne da bi mogli kje najti okrepfila in za. velja. Radi tega so se ogromne jate napol poti zopet vrnile na Francosko. V Bergenu ob spodnji Marni, kjer opazujejo ptičje lete, so dobili obvestilo, da se bližajo veliki roji ptičev. Toda namesti: velikih rojev so prišli ia posamezni ptički v Bergen in še ti popolnoma utrujeni in sestradani, da nadaljujejo svojo pot na so. ver. Ogromne množine ptičev pogine med potjo radi mraza in lakote, ker ni nikjer ne zrna, no žuželk, da bi se mogli prehran it i. Najtežje so pri-zadeli škorci, »Irnadi. pastirice, ščinkovci, drozgi itd. Zelo so trpele ludi pribe, ki so se že pripravljale na gnezdite v v severno nemških močvirjih, Ka 6vojem poletu proti severu je poginilo ludi mnogo štorkelj. Nekateri poznavalci in prijatelji ptičev se boje, da so nekatere vrsle ptičev pevcev poginoma poginile, in da bo treba mnogo let. preden se bodo zopet mogle zarediti. IZJAVA. Podpisana zadruga izjavlja, da so vsa vplačila strank veljavna samo. ako se denar nakaže po zadružnih položnicah na Hranilnico Dravske banovine v Ljubljani. To objavljamo vsled tega, ker smo zvedeli, dn agitira za nas po Dravski banovini neki človek ter obenem inkasira od strank denar. Potrjujemo, da ni nihče od naših nastopni-' kov ali predavateljev po nalogu zadružnega načelstva upravičen sprejemati goiovino ler naj bla;o-volijo stranke vsakega takega človeka javili zadrugi 2 Jug rad , Glavno vodstvo Dravske banovino.] Ljubljana, Kolodvorska ul. 35-1. »J U (i K A Dt Jugoslovanska gradb. in kreditna zailr. Ljubljana, Kolodvorska ul. 35-1. Za vsako originalno špico originalnega PEUGEOT KOLESA kupljenega pri tvrdki IVAN SRIBAR, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 ali pri podružnici v Domžalah, izplača gornja tvrdka Din 500"-ako bi ista tekom 5 let zarjavela. Vaša hiša bo le tedaj prijazna, če boste gospodinjo razveselili z dobrim in lepim štedilnikom. Soba brej lepe peči je malo vredna. Naše vsakovrstne peči in štedilnike dobite pri sledečih trgovinah : JOSIP ELSNER, Litija FRANC IIUBER, Kočevje AVGUST KLABUS, Jesenice. Obrnite se na gornje naslove. V vseh krajih se cenj. naročila pečarske stroke vedno izvršijo točno, solidno in po najnižjih cenah. FRANC JERK0, pežarija - Črnuče ph Ljubljani Gozdarjem in kmetovalcem priporočam svojo zalogo sekir, lemežev itd. ter sprejemam vsa dela po najnižjih cenah, JANEZ POKOM SEKIRNl KOVAČ Skofja loka, Pozor gozdarji in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in ptankač, katere pošiljam po pošli. — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem £«• rancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Žkofja Loka. __ Tvrdka F. I. GORfČAR pri IVANKI, Ljubljana Sv. Petru cesta 29 — naznanja, da iuin na Z«!«1!1 večjo množino ostankov, in sicer: kambrikastih .... m od 6 Din naprej elelenastih.....m od 10 Din naprej pralna svila .... m od I? Din naprej kakor tudi vse vrste blaga zu moški- in /en^ obleke, najnovejše, za birmance, bele in raj« kontenine, ccfirja in oksforda za srajce od « " naprej, izgotovljene bele in modne srajce z« r^ spode, moderne damske bluze, predpasnike, " vrste izgotovljene damske in otroške obleke. I" šSe, moške, damske in otroške nogavice, roen torbice itd. Ako rabite blugo, pridite, pri nas w ste dobro in poceni kupili kot nikjer drug«'-,, Oglejte si veliko izbiro blaga v našitMzIo^. J. PiCEK - ftovo mesto železnina in špscerija Poljedelci poior? Kakor vsako leto imam tudi letos veliko lzb"^. kosah: gorenjske, korošiee, turške, peklensi« . gnetne kose in druge; fine brusne lial, h'Lg vredni trboveljski in dalmatinski cement, železo, štukatur in druge stavbene potre« ^ težakovo olje, najfinejši azenarius, Itarooii . ,.j0 lica, cepilni gumi, žveplo, gumi cevi. dnevne cene. 7wa c«1 Izdajatelj: Dr. 1'ram Ktlovec. V Uredniki Jožo KoŠiček. Za Jugoslovansko tiskarno: