Jtheji vssk Jen ruen nedelj in preeniko*. VETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Isaaed deil? eicept Sundeys end Holide» LETO-YEAR XI. irTc",m- * __■ un4*r *** Act * Cuajr*«. «r M are k ». m«. CHICAGO, 1LL., PETEK 31. MAJA (MAY) 1918. STEV.—NUMBER 127. Publukad and mmdmr P«rmit (N* 148) h..j > ". '........ i 'mu.....j i- y Acl *f °ctob*r «♦ «» Po*« Of>4e. .1 CfcfeM* »UU.i«. Sy •riar mi Iba fr^UUmi, A S BurU.o,. P-t—1«> C—cat Mm za razkosanje Avstrije in osvoboditev Jugoslovanov. ZAVEZNIKI USTAVILI JK NA NOVI FRBNTI. NAPAD na nemške čete v ljubljani. 2000 mrtvih in ranjenih v pragi, Krvavi boji v Ljubljani, Gradcu in Pragi. Slovenci napadli nemško vojaitvo, ki je potem streljalo na ljudstvo. Ofenziva proti Italiji je nemogoča vsled notranjih puntov. Kolektanje drobtin za stradajoče otroke na Hrvaškem. Ameriška vlada uradno izjavija,'da simpatizira z aspiracijami Jugoslovanov. olajšave za dobavo državljanstva. Slovenci, Id ae hočejo boriti proti kajseratvu, lahko peetanejo državljani, ča imapo prvi papir dve leti. BOJ ZA DEMOKRACIJO. Ženeva, 30. maja. — Zs Inomo iU ja prišlo poročilo, da je bilo jri zadnjih nemirih in bojih t Pragi 2000 oseb mrtvih in ranjenih. Krvavi boji so bili tudi v Oradou ia Ljubljani, kjer ao Slovenci napadli avstrijeke (nemike ali ma -djmke) čete. Vojaki ao streljali u ljudike Anožice in ublU ter ra-lili veliko število osOb. Notranji mairi in punti ao aadriali pripravi n ofenzivo proti Italiji. osvoboditi narode v stari Avstriji. Obenem pa Wilaon želi, da Jugo alovani in ostali zatirani narodi nadaljujejo revolucijo proti habsburškemu režimu. Ceear Kari — kajzerjev hlapec. Ženeva, 30. maja. — Veati z Dunaja govore, da cesar Kari ne bo dopustil preobrata v Avstriji na korist podložnih narodnosti. V nedeljo je cesar sprejel več depu-taeij z zapadnih avstrijskih delci, ki ao ga informirale, da bodočnost Avstrije neobhodno zgviai od tr govske ceste akozi Trat, ki mora biti v nemških rokah. Drugi člani deputacij so pobijali gibanje Ju goalovanov in zahtevali, da ae jih ukroti Cesar je odgovoril: "Za bodočnost ae zanašam aa zvesto ia aa tirih krajih Avstrije zbirajo kru- precenljivo sodelovanje Nemdij® gloda nivoja interesov naše dr fe* Bodite zagotovTJihl, da aa bodo nikdar in aa noben aačia pri krajšane pravioa nemškega pre « bivalatva v Avatrljl" Loadon, 81. maja. — Po veateh ii Milana ao socialisti v Avstriji apniiir&li velike demonstracije peti novi nemško-avitrijiki po London, 31. maja. — Is Švice prodajo o velikem stradanju na Imlksm. Šolski otroci po neka- kt otroke, iz larajava ao pred Tis Mrazova ao kratkim poslali 48 ikatol drobtin M Hrvaško. Kmetje t Heroegovi-d » od Božiča dobili lo štiri funti aoke na osebo od vlade. Washington, 30. maja. — Predalnik Wilson je včeraj podal zelo »lino izjavo. Lahko ae reče, da nhteva Wilson v imenu Združe -»ih držav osvoboditev tlačenih na-jalov v Avstro-Ugraki, predvaem kbo-Slovakov, Jugoslovanov, Po-ijikov, Ramuncev in Italijanov. Na direktivo predaednika je dr-■mi tajnik lianaing včeraj icja-til »lede če: "Državni tajnik želi naznaniti, •j« rlada Združenih držav s ve-um zanimanjem alodlla raspra-n® ^ zaključkom kongreaa sa-*P»ikov zatiranih narodov is Av-*°-0gTake, Id aa ja vršil meseca ^ ▼ Rimu. Vlada gorico zim -»»taira z narodnimi aapiracijam: » lobodo Čeho-Slovakov tat Ja -Novanov." . To je prva uradna izjava ame vlade, predvaem predsedni-• Wil«ona,4a podpira Čehe, Slo-F** >n Jttgfvdovane v boju proti nJi T omenjeno izjavo hoče •rtška vlada ohrabriti zatirane /ode v Avstro-Ogn-tki, da negujejo r revolucionarnim giba-proii režimu Hababuržanov. »em w |ahko smatra, da bo A-u ^janski pomagala a tem, ^ smeriške Čete na Italijan P* 'ronto. ^»voboditev narodov v Avstro-(l pomeni razkosanje atare F^i«, čemur ae je W»aon v enem avojih govorov "'"»irrenom, kar je povzročilo 110 Pot rtoHt bed zaatopniki pri-"arodnoatl. Pozneje je pa ^"ik Ha bat h dokazal Wli -d® !>*> vojna aaatonj, ako o-Avatrija, kakršna je danrs. •« tadl da jo profoaor | »Aije dni raapravljal o 1 Predaedaflme WDeoaom »Mjrepriiai, da brag agroMH-J^nih narodov v AoatrUI wti trajnega ta M« napotila predaednika, da Jr***^ avoje atališče in v .< (P '*jsva tajnika nov Čehov Hd. fta-*.. Revolta na Češkem aa širi; tiaoče Čehov v zaporu. Waahington, D. C. — "Tribune de Geneve" v Švici poroča, Ha se rebelno gibanje na Češkem širi po vsej deželi Tiaoče Čehov je v zaporih. Rim, Italija. — Iz privatnih virov poročajo, da je položaj na Češkem in v jugoalovanskih krajih Avstrije zelo resen. TRGOVCI S FARMAR1KIM O-RODJEM NI BODO LIČEN-ZIRANI. Waahington, D. 0. — Trgovci, ki na drobno prodajajo farmar. Hko orodje in stroje, ne bodo 11-cenziranl, ampak ne smejo ugi-njati profitarstva. Tako se glasi izjava poljedelakega departmen-ta, kl pojasnjuje besede pred-Nednika Wilsona glede lieegzira-nja trgovcev, ki tržijo s poljedelskim orodjem. POJASNILO NIPOTRIBNO. Atlanta, Oa. — Henrich Knap-pke, nemški vojni ujetnik, inter-niran v Fort McPhereonu, je prekoračil dovoljeni proetor za voj-ne ujetnike. Vojak na straš, mu je zakiical: "Stoji" Knappke Hlale svo-jo doižnost in da je vaako nadalj-no pojaanilo nepotrebno. KORUZA ZA S*nv NA RAZ-polaoo. Waahiagtoa, D. 0.- Poljedtb aki depertment naznanja, oa je raurvn. korura m « p..l.g« na pripravnn, k«g J k o ru snem pasu. Kupi Jo mn vaak farmar pri partmentu, ki jo eddaja pe rettj gManrf. ' ^j^lagortoHU^ Ohioago, DI. — Po navodilu, ki ga je sprejel Charles G. Pouoek, predsednik lokalne naborne komi sije štev. 24, bodo lahko Slovenci, Hrvatje, Srbi, Člphi, Slovaki in Poljaki, ki prihajajo iz Avntrije, i inajo prvi papir dve leti ln manj kot sedem let, postali državlja ni, Če jih priporoči lokalna na borna komisija in niso zahtevali oprostitve ml vojaške služIte V distriktu 24 je nad 250 samo Čehov, ki niso državljani in šele iti v vojno, pa ne morejo, ker ni so drlavlajni. Prišli so večkrat v pisarno lokalne naborne komisije in prosili, da jih pošljejo na fronto proti kajzerjevim hlapcem. Nova navodilo pravi, če regi-striranci postanejo državljani, lo-hko vstopijo v armado. Vsi nedržavljani ho zdaj v po-tem nabornem razredu. Čehi dajejo Slovencem in drugim Slovanom, ki niso državljani, lep zgled, da se je .trda bojevati, čc hočejo zdrobiti moč nemških in habsburških avtokratov. in doseči svojo državo, ki bo demokratična, to je republika. Washingtont^(a depeša z dne 28. maja pravi, da so ne tudi Ju-goalovani — zastopniki Slovencev in Hrvatov udeležili manifestacl je dne 17. maja v Pragi. Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki govori, da zahtevajo republikansko formo vlade, kajti besede, "da brea trdne svetovne demokracije ia suverenitete vsakega naroda v svoji državi kakor tadl brea alijanoe držav, ki imajo isvrševalno oblast, no mo-te biti boljše bodočnoeti, aato od-klanjamo s največjo eneržtjo vae pogodbe, ki jih ne odobri auve-rena volja ljudstva Itd.," ne jh>-menijo drugega kot republikansko formo drŽave. Cilj je jasen, zakaj se bojujejo Slovenci in drugi slovanski nsro-di, ki irpe pod habnburško avtokraeijo. Ameriški Čehi rar.uin*-jo ta cilj in r.ato vstopajo v a-meriško armado, kl se Inijuje za demokracijo vsega sveta. Za Slovence in druge Jugoslo-vane ne preostaja nič drugega kot poanemati Čehe. Zdaj se ne more nolien Slovenec sli Jugoslo. vsn izgovarjati, ds ga ne spre j-mejo v ameriško armado, ker nI državljan. V«ak Slovenec, ki ima dve leti ali msnj kot sedem let prvi držsvljsnski pspir, Ishko po-sune smeriški držsvljsn in vst»-pi v smeriško srmado, Če je te-leano nponoben za vojaka. Za Slovence In druge Jugoslo. vane v vojaški starosti je pro-■tor v ameriški armadi za vo-jaško dlušbo nesposobne pa sa fronto, to je na delu v Industriji in na polju, da bodo porašeni nemški in habsburški avtokrat-je. Vaakdo naj Uvršl dolžnost, katero je *pouoben vršiti ln avtokracija srednjih sil bo kmalu vržena ^ t,a __- VAŽNO ZA DOMOVUČARJl Waahiatoa, D. O. — Vogelsans, Izvršujoči tajnik v departmentu aa notranje zadeve, je odobril do ločbo za otvoritev IMtlOO akrov domovlščarskega sveta v portla.i-akem dl-trihtn. • Prošnje za domov išče I »od« spre jrmt" v Portlandu, Or*., od 22. junija do 27. julija. Ulgiin VOJAK USTRELJEN St Me, We. — B C Patler, vojaški novioee is okraja Polk, !owe, je Ml ustreljen v hrbet, ke je hotel pobegniti la Utterm-novih kaaam. IWHo ša. Tak. Ujavlja H^attO^f ga K- Haater, povelJnU garaialje grace luskova je kmfa umora. Učiteljica mora v ječo od 14 do 2& let. Po Izreku porote jo napadla tontelja. ZADNJI DEjANJE LJURE ŽENSKE TRADIOUI. NVaukesha, Wis. — Grace Lusk je bila včeraj apoznana krivi u mora druge vrate, ki ae v Wiacon sinu kaznuje z zaporom od 14 do 2G let. Porotnikr ao podali avoj izrek ob deaetih avečer. Ko je ušiteljica slišala izrek) je postala histerična dn skočila je proti pomožnemu drž. pravdniku D. S. Tullarju ter mu zaaadila nohte v Vrat. S silo ao jo odtrgali proč. Sodnik je ukazal, da mora biti Luakova dobro zastražena v celici, da ai ne atori kaj hudega, Waakeaha, Wia. — Grace Lus-kava je talentirana šena, p red potopna žena, ki je Izstrelila kroglo telo nedolžne Žene, jo je pre-vanjnla, dokler ni prebodla njenega srca, da je pšdla mrtva na tla, Morilka je vatrahovala tri moše samokresom, da lahko goljufa jo postavo. Tako je državni pravdnik I). S. Tullar v svojem otvoritvenem govoru naalikal gdč. Lusko vo, ki je obtožena, da je u* morila ženo živinozdravitika Ho-lartap Videl sem alavne gledališke b gralke v svojem Življenju, med njimi .M a ude Adama," je rekd državni pravdnik, ko je govoril porotnikom, toda igra te žene je '[prekosila vse, kar srm do sedaj videl. Pombdite, Imels je (leset ine secev časa, da se pripravi zanjo." "To obravnava *e dotika dveh starih postav: "Ne ljubi žene svojega bližnjega I" ln "Ne ubijaj!" ki ata bili dani Mojr.esu. Priseže ua obljuba \jin veže, da se ravnate po njih." "Nihče ne moče dvomiti, da Grace Luskova ustrelila ln ubila mre. Mary Newman Roberta," Je nadaljeval državni pravdnik. "Zagovorništvo je vrinilo v obravnavo umobolnost ln trdi, da je bila gdč. Luakova umobolna ob Času atreljanja in da al mogla ločiti dobrega od hudega. Kdino vprašanje ostane vam, da odloči, te o nJem, če je bila ona umohol. na ali zdrava oh tem času, aH če Je znala ločiti dobro od hudega. ' Državni pravdnik Je potem do-kazoval, da je Luskova imela bu-doben namen. Robertsovo ženo Je ubil šele drugi strel, ko Je hate. la vstati ml tal. To dokazuje, da je bila Luakova pri zdravi parne-ti in da je Imela zle namene. " Ne dvomim, da ni mrs. Ko-I*rt* rekla nekaj neprijetnih re-či gdč. Luskovl, toda gdč. Lusko, va jih Je zaslužila vse in ona naj tudi dobi, kar zasluži. Jar. verjamem, da ji je smela reči, ker Je mislila o nji, *odulk vas bo in-atrulral, da kaj takega ne more obveljati kot opravil ba za stre-I Janje. V zakonu je, da ne emomo na besedni napad odgovoriti s fizičnim." Državni pravdnik Je potem o* mešil izjavo oldoženke, da Je sla r gornje prostore po pi«ma, da Jih pokaže mrs. Koberts, s «ahu je pa vzela *smokre«, ds izvrši samo. mor. 'Pisms m) nsšli v predalu, ne bl se jih dotaknila," je rekel Sovražnik ustavljen na obeh krilih, toda v središču še prodira proti reki Marni. Američani vzeli Cantifny, ujeli 200 Nemcev in odbili protinapade. Pariš, Sl. maja. — Praaooaki vojni ataa Jo poročal sinoči, dtf*o al vesaiške reaerve ustavile Nerfh oo aa obeh krilih bojna fronto, aa-padno od Soiaaonaa la aovarao^a. padno od Reimsa. V središču jo Bovrašaik prodrl včeraj nekaj milj ▼ okoliša Pere-en Tardencia štiri miljo od roka Karao ia 44 milj od Parisa. Ljata bitka ao nadaljuje Ul I mr. Tullar. "Ala je gori po »amo-kres, ds ustreli mrs. Roberts." Državni pravdnik je nedaj opl ■al, kako je ohtoženks izvršila n-mer fkldahi je prvi strel In kro-gle je obtičala med rebri, oddala je drugI atrel, kl jo je zadel v sree. Ksj je storila gdč. Luskovaf" je rekel državni pravdnik a po •etmlm ttasla«»mf "Videla je. da ar je nedolftna »ena zgrudila v kotu ln tekla je v gornje proetore Kej aiUli oaeba, kl lavrši tak alo. čin I Da teče. Gdč. luskova je to. kla, ker Je popolnaaaa vedela, kaj je storile (Daljo aa 1 eU, 1 kal) Waahiagton, 81. maja. — Gene ral Parahlng jo aiaoči poročal, da Nomoi aopronohoma nadaljujejo protinapade aa Oantigny, .toda Amorišaai sproti vae odbijejo. durih, SO. moja. — Nemški glav. ai stan jo včeraj raafksii, da ljudstvo ae amo pričakovati da ao bo ofensiva nadaljevala s enakim uspehom kakor prvo dal. "Odpor sovTaJtalka jo volik — pravi aam • ško poveljništvo — la pričakovati Jo protinapadov." Obenem poroča nemški rajal ataa, da jo število ajetalkor naraslo aa 80,000 In o-menja velik plen v topovih. fjondon, 30. maja. ~< Z nepre staiiimi silovitimi napadi na trideset milj dolgi fronti med Sollfton som In Remsotn nadaljujejo nem ike čete prodiranje in Francozi ter Angleši ae umikajo na omeuje ni bojni črti. Včeraj so Nemci o kupirall starodavno utrjeno mesto Soianonas po aadnjem poročilu Prancosi še drže kljub ailnemu so-vratnemu navalu zapadni rob me-ata, odkoder drži Železnica proti Parizu in Compiegnu. Rovralnik je včeraj napredoval osem milj In na eni točki se nahaja še lest milj od KgndovhiskeKa bojnega polja om reki M a rti I, kjer je doživel prvi veliki poraz v jene nI 1914. Nemški vojni atan je po. ročal ainoči, da je ujetih 2ft,000 mož med njimi dva generala. (T«oda Remsa se zdi zapečstenn, ako zavezniki danes ne ustsvijo prodirajoče«« aovražnika, Frsii« coaki vojni stan javlja, da so sc čete, kl branijo llems, umaknile ča« ksnal Alane severnozspadno od mesta. V okolišu južnovzhod-no od Soiseonus se vrši bitka dvanajst milj od stare bojne črte, na kateri so Nemei pričeli tretjo o. far živo v pomiri Jek r. jut raj. Na KolMona so deževala sovražne granate že od torka Francoske čete so a IJutlmi protlnspsdl r.sdrfsvale Nemce toliko čase, ds Je bilo ra*«to Izpraznjeno, Usnjene in bolnike so odvedli nsjprvo In po -trm je sledilo civilno prebivalstvo. Poročevalci In čaHinikl, ki prihajajo ia bojišča, opisujejo bitko kot najatrešnejšo, kar jih je bilo v letošnji ofenzivi. Frsneosl ln Aaglešl se bore kakor levi In no vrsžnlk prodlrs le g nsjve/jlmi Irtvaml, ko se Je ragnal a mnogo-brojno premijo v boj l^lkanM V Flandriji ln PikardiJI ao Neiu* uatavljenl. altlle Uradna poročila. 30. maja. Čete, kl ao braflHe Iteiua, ao se umaknile se-vernoaapadno od meata čea kanal reke Ahuie. Hilka je najljutejša na našem leveai krilu. V okolišu Soiiiaouaa ao naše čete po Ijuteui boju na ulicah, ki je trajal veš ur, lapraRulie mesto In se ustavile ua zapadnem robu, kjer ae Še drše. Julnovahodno od Soiaaonaa ae raa* teza bitka do planote med točkami Belieu, Sept monta, Ambrief ln OiaeriMC. V središču fronto ao naše čete po trdile avoje postojanke, kl ao Jih vaele Nemcem, vsllc Hovrašnemti ognju. Ponovni sovražni protinapadi ao bili odbiti po našem toptfl-šk»m ognju. Na lorenskl fronti amo odbili tri lokalne napade, uje. II nekaj moš ln še več jih amo |h>-bili. V okolišu Woevra ao bili tofmlškl boji. 27, t, m. ao naši a-vljatlkl vrgli na tla dva nemška eroplana. Prejšnje pomčllo generala Per< ahlnga se glsslt Dsnea zjutraj so naše lote v PikardiJI isvršlle močan napsd na eni In ^etrt milje dolgi fronti, okupirale vas C*eni\§ny, ujele 200 Nemcev In povzročile ao-vralnlku velike izgube r ubitih In ranjenih Naše tsgul» »o primer« ma lahke Sovražni protinapadi zdrobili pod nsšim topniškim zaveznikov ae vrši v reduf atopl- ognjem, njo sa Ntopliijo traja krvavi kon . Z ameriško armado v Ff»aeljl, teat in aavsanikl odstopijo svoje 30. maja. — Nemei so včaraj la* postojanke šele potem, ko vblljo, I v ril I šest protinapadov na Izgub da ja eovražnlk izdal aadostao pla- IJano vas f'enilgny zapadm* oM| N.r<*nln»: USMmne i ftoSaptfleurBTSesel «11 m »el WU, >1.11 ae < 'THE ENLiCHTtNMENT-Otim IU Slo*—I« B.a^it S DOHtaneio člani p aohveta | god ki ip težki dnevi, ki jih preživljajo Slovenci v tej kri- jticni dobi, nam še niso naslikani v vieh podrobnostih, ara- W--rn^nmum AdnoTK P^ vsakdo si lahko misli, kaj se vse godi za debelim zi- ALAHU) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^^^ ^ nemft€ c«,^. - Trr.- ^—-----£ ^L.r. 1 jpg^t je, da so vse politične stranke na Slovenskem v skupnem boju proti Avatriji in da cilj tega boja ni več C«# ocw po dogovor«. Rokom aa - avtonomija, temveč samostojnost skupno z osta- t K*- cMrtfo) ta c«n*da ft tetoSi limi Jugoslovani. H^vnsusrs - *».] v veliki dobi, ko se bliža preporod Uačenih na- rodov in med njimi tudi slovenskega, ne sme biti Slovenca V Ameriki, ki bi drcpial v brezbrižnosti, kakor da je mrtev zase in vas svet. V vrstah Slovenskega republičanUkega združenja je mesto za vsakega revolucionarja, ki želi svojemu narodu svobodo in pravo demokracijo. m. 1,,1T Am, M VM M uiUri Ibt. Povišan davek na prtfit Cleveland, 0. Z Odkar »e je končala konvencija ki jo njeni prisfsii imenujejo zgodo-vinaki dogodek med ameriškimi Slovenci, ae gibljemo po atarem tiru, kot pred omenjenim "cfo-dovinakim" dogodkom. Napredni Slovenci, ki ao ae 2e davno naučili mialiti sami zase, ao aeveda aktivni delavci v Slovenskem repu hličauskem .združenju; nasprotna »truja nam aeveda ne pripisuje nobene važnosti oziroma trd!, da delamo le 44fkodo°: narodnemu gibanju. To ' Je"' lahko hjiWo ■predsednik Wilson je zadnji pondeljek povedal Jum-gresu, da ne sme mialiti na počitnice in volilno kampanjo, * dokler ne reši davčnega vprašanja. tudi v njihovi organizaciji ljud Izdatki za vojno rastejo od dne do dne in tekoči do-he, ki ae strtnjsjo z nami, pa ko hodki izdavkov in bondov jih ne morejo več pokrivati, k enega .^drugega rsriogaiv nji I pore j je treba povečati vir dohodkov, in sicer tam, kjer ^ 23 mgja ^ ^ Jf vr jih bo naložje dobiti. To so davki. lila diskuzlja med dr. Kernam ln K sreči ima zvezna vlada v tem oziru še zelo bogato čisni slov. soc. kluba štev. 27. J. polje. Wilson je brez ovinkov rekel v svoji pondel^ovi ^- ^^^^ adreai pred kongresom, da morajo biti ponovno obdsv- L vrftila potem( ko jp bil čena tista privatna podjetja, ki žanjejo največ dobička pan dnevni red seje.-Dr. Kern % iz vojne. Nič ne more biti bolj pravičnega. Davek na pro- je vzel za predmet svojega govo fit in davek na luksus sta dva logična vira, ki morata dati K*j0 * njene zahteve;' raz-vladi nove dohodke. < merje med 8N£. in SRZ.j lon- I Predsednik je izrekel veliko resnico, ko je dejal, da donski odbor in srbska vlada, izje le z davkom možno doseči brezvestnega profitaija. javil je, da bo govoril . stališč* Med podjetniki, ki so postali ^jo^O^^^ A^J^^tZ je mnogo Ukih, ki nastopajo kot "veliki patrijotje ; dajo racljo ^ da w on ne bU rftd n se voliti v odbore raznih patrijotičnlh organizacij, kupu- Londonskega odbora. jejo obveznice svobode in dajejo za Rdeči križ, a ppsebno se pa blesti njihov* "patri jotizem", kadar je treba očrniti kakšno delavsko organizacijo za pronemško ali nelojalho. Ampak vse to je imeniten camouflage, pod katerim se skriva en sam namen: pomnožiti dobiček. Za vasic stotak, ki ga izdajo s hrupno reklamo v vojne svrhe, iztisnejo dva stotaka nazaj. Pravično bi bilo, da gre vladi v obliki davka najpaanj 80 odstotkov vsega profita, ki izvira iz vojnih naročil. Ako se bodo podjetniki kremžili, da ne morejo izhajati s preostankom, naj prepuste tovarne vladi, ki bodo potem v resnici služile ljudstvu. Vojna industrija pa ne obstoji samo iz tovarn za izdelovanje streliva, orožja in družba materijala, ki služi direktno armadi. Saj skpraj.ni teč produkta, ki ne bi v gotovi meri in v gotovem oadru služil vojni in čezmerni dobiček v vBeh industrijah je ravno tako neopravičen kakor profitarstvo pri izdelovanju granat in strojnih pušk. Bogastvo na račun vojne je naravnost iločin. Ame rika je sprejela zakon za splošno vojaško obveanost in vsak moški, ki je v vojaških letih in sposoben, mora iti v armad o* brez vsakega vprašanja. Ampak denar je ravno Uko potreben kakor vojaki, zato pa je absolutno potrebno, da ga vlada vzame brez vprašanja, in sicer tata, kjer je. Ameriško ljudstvo se je polagoma organiziralo za vojno; omejilo se je z mnogimi potrebščinami samo zato, da več ostane za armado in zaveznike. Zakaj bi. torej bile izjeme? Ce kdo še smatra, da je potrebno kupiti diamant 74i tisoč dolarjev, mora tudi plačati visok davek od take kupčije; to mora veljati za ves ostali luksus, brez katerega Človek lahko živi. VVilson je tudi opozoril kongresnike in senatorje, da se ne smejo ozirati na "lobiste" ali pohajkovalce, ki na hodnikih kongresne zbornice opletajo poslance » "nasveti" in protesti proti davkom na profit Dober migljaj. Kongres se mora ozirati na skupne korist! vse republike, ne pa na koristi posameznikov, katerim je privatni dobitek prva stvar in potem šele pride vojna in demokracija. __ V n l' ** a i Revolucionarno gibanje v staremkr4ju. Poročila o političnih dogodkih v stari domovini so precej komplicirana in gotovi viri, ki jih razširjajo, niao ravno zanesljivi, ali iz vseh odlomkov in nebrojilh depeš je možno sestaviti aliko, o katere resničnosti ni več dvoipa. Na Slovenskem je vskipelo revolucionarno gibanje proti avstrijskemu režimu. Dejsl je, da je tolmačenje in pojasnsvsnje krfske deklaracije zelo težavno delo, ker razburja mnoge duhove. Ta deklaracija—je dejal dr. Kern—je doktarski pakt, londonski odbor jo je podphul n sedsj mora enostavno deloveti zanjo. Priznal je, da so v kriški leklarsciji točke, s katerimi se on ne strinjs, posebno s 13. točko ne. Tods deklaracija vsebuje tudi dobre točke, posebno tists, ki pravi, da bo začetek in konec vlade u-fitavodajna skupščina in ta točka uniči 13 v krfaki deklaraciji in jI ne pripisuje nobenega pomena, ■rbvedal je, da se nI strinjsl ustanovitelji pokojne Slovenske lige ln tudi ae ne strinjs z vsemi voditelji Sloveiiake narodne sve-se; posebno ps ne z gotovimi ose-bsmi v Jugoslovanski kaneelarl-Ji v Wsshingtonu. Dejsl je, da so Hlovenci In Srbi, ki se" nahajajo na krmilu gibanja v področju Ju-goslovsnsksga narodnega sveta tolerantnejŠi kot ps Hrvsti. Priznal je, da je program Slo venskega republičanskega združenja krasna ideja, ksr je pdvfe-dsl tudi na ustanovni seji SRZ. v Chicagi, toda kaj hočemo, ker nI dosegljiv, kajti ts program je eociallatičen in ne bo prišel do diplomatIčne mlse in tudi pri araahingtonak! vladi ne bo nsše odtnevs, ker so voditelji SKZ "umi socialisti." Dejsl je, ds b as Slovence in morda tudi Hrvs te dalo pridobiti sa republlčan-■ki formo drlave, kot jo zahteva HHZ , mnogo težje bl ps šlo pri Srbih, kajti nJim se ne bo lahko ločiti od kraljevtne ln njihov kralj jim je Is nekakšen simbo sli ld»t. Po končsnetn čltsnem govoru dr Kema ao sledila vprašanja, na kattra je bil govornik pripre vljen ridgoverjstl Za beeedo as js oglasil sodra« A. Bogataj, ki je v kratkem nagovoril pobijal kriva tolmačenja o krfaki fteMirarijl In tkmd-«kc mu odboru *d strani dr. Kema. Povedal js. aa kstten način hoče LtmdonaM odbor r**Jti iugo^io vans. Dr. Kern je njegova Ura-Janja mhmš Mslušat i Ko js končal Bogataj, ss jo , e, ki ao o stvari le slabo poučeni, ter ne fttajo listo*, se dajo bs* gati nekaj čaaa, potem po posta' nejo nezaupljivi in ao selo dobro orodje sa ilemsgoge. — Dejal j«, da so v krfski deklaraciji točke, katerimi ee sam dr. Kern ne strinja, toda kljub temu deluje za to deklaracijo in Londonski od-)or. e Dr. Kern je ponovno povdarja':, ds je krfeka deklaracija doktorski pakt. Nato ao sledila vprsfo nja. O vsakem vprašanju je dejul dr. Kern, da |e zelo važno, zadovoljivega odgovora pa le ni dal na nobeno vprašanje. Vpraiali so gs, a kakih razlogov naj se ravno Jugoslovani zavzemajo za monarhijo, medtem ho ae vsi ostali narodi, če so količkaj demokratični, bore za republiko. Kernov odgovor je tjil, da ae ni primer Čehi lahko bore za repu bliko, ker ao v tem edini ln ker so njihove razmere drugačne kot o-ne -Jugoslovanov. Cehi nimajo kraljevine oziroma dinaatije, za katero bi se zavzemali. Dobro; Cehi nimajo kraljevine ali dinaatije, za katero bi ae lahko zavzemali. Ali ne velja ravno to za avatro-ogrske Jugoslovane med katere spada tudi ena trAt-jijia srpakega naroda? Mar naj se vaa ta, po svobodi hrepeneča masa udinja za delo monarhije na Ijft o eni dinastični kliki t To je ne-demokratično. Čehi so danes poc ravno tiato vlado, kot ao Slovehei, Itrvati in ena tretjina srbskega naroda. Čehi so siti avstro-ogrske tiranije pa tudi monarhije zato je njihov eilj republika. Zakaj bi ne bil tudi oilj avstro-ograkih Jugoslovanov svobodna federativna republika! Ni treba misliti, da bi bila dolgo časa republika, obatoje-ča aamo s jugoslovanskih provinc, ti so bile preje pod vlado avstro-ogrske monsrhije, nego v dogled-nem Času bi se taki državi pridružili vsi bslksnaki Blovani. Nihče ne verjame, da ao atarokrsjsk! Slovenci, če izvzamemo hababur-ške priataše, za monrahijo. Niti najmanj, in to ao večkrat, indi-rektno seveda, ker direktno ns morejo, povedali, da jih je lshko rszumel vsakdo, če je le hotel. Paragraf 14 avstrijske ustsve, če sploh zssluli tsko ime, ubije vso njeno vrednost. Kaj pa hoče državi ustava, če ima vlada ali dinastija na razpolago paragraf, a katerim se lshko postsvi vso o-stsvo in ljudsko voljo pod klop, ps vlsdsš potom kakegs parsgra fs, ki je podoben famosaemu pa ragrafu 14 svstrijske ustave. Vse-dotlej, dokler je ena oseba več kot pa parlament, ni govora o demokraciji. Dokler ims ena aama osebe verfjo odloče>|alno moč, kot vse ljudstvo prissdete države sku-psj, vstdotlej ni govors o ljudski volji. Slovenci amo siti taks svobode, ksjti "svstrijska svobo-ds" jim js dala britke izkušnje. Zato bodo gotovo sshtevsll dr-žsvo, v kateri bo ljudska volja odločujoča moč. Tukajlna lokelna organizscijs RRZ se merljivo giblje In raz vi ja. Vedno se drži avoje ssčrtsne poti od ustsnovitve ps do dsnes. V mesecu juniju priredimo več javnih shodov, na katerih nnstopi znani alovetiaki pisatelj in gv>-vornik Etbin Krietsn is Cki< n- UCVRSIVALNI OX)SO|K: frank BosUch, FOodina, Frank ^Kerže, Martin V KmuU Etbin Kristan, Anton J. Terhoeec, Jo|e Eavertnik. ^ nadzorni odbor: Ludvik Benedik, Matt Petrovi^ Frank Varani TTt# : » e a . ■-A • "- Jjft t centralni odbor: John Enaenc, Joasph FritzT Josoph Ivsnetič, J. Jndruč, Ivan Kaker, Anton Motz, Frank Mrsvijs, Jacob Muha, Zvonko Novaki U. Poglodič, Matt Pogorele, John Uezel, Joeeph Steblaj, Frank ša« Frank Udovič, Charlie Veael, Andrew Viddh, Štefan Zabric " Zakrajšek, Anten Zlogar.'1 * * m ---m — —— —w---w w -------w w —-----m «»wvvm m, Naslov za pisma in denarna pollljatvs> sledeči: Anton J P. O. Box 1, Cieero, Dl;) 1 c " ' ***« "--------, . I « So je aoneai pr j* «> Dogodki v Pragi, o katerih j<> zadnje dni toliko po-j^Mii aodrat J. Somrak, ki jo ročil, so nedvomno v tesni Evezi z dogodki na Slovenskem, dajol, da je stfz. a te«, da js ha-Na Češkem je obsedno stanje in ru\ no tako jo v1 Jubljanuf^^^^^^^^^H^H Cehi in Slovenci nastopajo f roko v roki z revolucionar-nimi zahtevami aa neodvisnost Nenteti drugi buTni do- Vprašanja na teh shodih so vsa-lemu dovoljena. , L. Pečenko. (Tega dopisa ni bilo mogoče griob^Hi v zs*)nji sredini izdaji valed pomanjkanja prostora, in ;>a ker smo ga prepozno prejeli Op. ured.) Sarteli Minn. — Prav zadovolj ni smo s Prosveto, ki nam prinaiia toliko stvarnega gradiva in raznovrstnih novic. Stara resnica jc, da si a Stanjem bistrimo um. Resnica je pa tudi, da nekateri hi tro pozabijo, kar ditajo v Prosv-U. Ljudje, ki ne čitajo z razumom, si seveda ne bodo pridobili nika-kega znarga. Za delavatvo je zeio potrebno, da ae nauči citati z razumom, da bodo znali ločiti dobro od alafeegs. Uredniki Prosveto poznajo razmere in vedo kaj pišejo, zalo pa je neumestno vsako kriti ziranje ljudi, ki nimajo o stvari nobenega pojma. Ustanovili so Slovensko republičansko združe nje, ki sc zelo lepo razvija na veliko ježo avštrfjkkahtov in ' mo-narhistov. V tukajšni naselbini nas ni dosti Slovencev, toda kar nas je zavednih, smo vsi kupili liberty boiide tretjega vojnega poRbjila. Za vsakdanji kruh delamo v tukajšni papirnici, ki stoji ob re-ki Mississlppi. Papirnica je lad altu—ikUsI orgaM- Idelevutvo Vai Hjs shodi v v^ racijami, napravila ju«mdoven«M!v Joalp Birkovi dvorairf, «»8 St. atvari voč Ikodo kot korleti. Ljud* Clair Ave. siku in so gs »klicali v prvi vnti 1* bodoča Jugoslavija prav goto- vo fsderatlvna republika. Repu-blikanslca Meja lina danea med JngoHlotnir »nogo prletalev in čim dal} bo fe*jsla vojna, več jih bo imela, poeebno med Slo- veneev republičanekega sdrttženja. resnejši postajajo časi, tolika tivnejša mora postati naša or| nizacija. V; Na avetu je mnogo ljudi, obupavajo nad samim aehoj i« nmjo nobenega upanja v kad uspehe svojih l)ojcv. Tudi med i mi ao toki; včeraj je pr^lj ko; ker ni do današnjega ve« še zmage, je že obupal, teri sano spravil avoj meč v n«» Kaj bi bilo, če bi tako mislili« rojaki V Avstriji In drogi naii ki so pod Vlado tiranskih ail Ne omaMjiveev, nega U« voljnih za boj demokr«^, trebuje Slovensko republika zdmlenje »n ravno tako todi venci v domovini. Demokracije v centralni V pi ne bo tolrko čaea, doUer • stara »oč nemškega pilit'«"' kajti ta je, ki vodi dan«. ss» in svstro-ograko nanjo polUfco. To Js faW* diktira avetrijeki vUdi. ^ reši rasne nsrodnoltne Pr(>"w in dra*gr*k<;. eta danes, je sbspjf^1 tok racijo in ss nsdalnjj » nje Slovencev in drugih n*1 Zato mroetane zs pr«^ kracUeničdnif^Vj; / mejo aktivnega koslnškoli formi. « » ^ Ijenje ^vrati Berlina. Dona), »j dimpešte. Vaa politika Avstro-Ograks ln Nemčije js v ssslitjih meeeeih do-Varuje, da se nbm le prav nič pnjesattl*p demokracijo, kot •f J ip i Ml VESTI Z BOJIŠČA. iKaaaO*v«j54« J? va ofenziva ameriških čet in dobro H j« obnesla. Uemci bombardirajo. ameriške bolnišnice. . Z ameriško armado t Franciji, 30. maja. — Nemški letalci ao včeraj namenoma metali bombe na bolnišnice, v katerih leži veliko itevilo ameriških in francoskih ranjencev in bolnikov. Razbite SI-pe go ranile nekaj Američanov ln francoska postrešnica je bila ubita. V bolnišnicah na flandrski fronti oo Nemci ubili okrog 200 augle-Ikiii ranjencev. Aaglafld transport torpediran London, 30. maje. Sovražna po Upljača je potopila transportni parnik "Leasowe Castle" na Sre-doremskem morju. 101 mož je izgubljen. Washington, 30. maja. — Ameriški razruševalec je ujel nemško mbioarinko in 17 glav moštva je prišlo Američanom v roke. 862 ■raf"' letal uničenih. London, 30. maja. — Uradno poročajo, da ao Nemci izgubili 252 eropla&ov na zapadni fronti od 16. do 23. maja. >Tov zračni napad na Kelmora ji in Landau je povzročil veliko ško-do. Na prošnjo nemškega kardina U Hartmanna a posredovanjem Vatikana je angleška vlada včeraj izjavila, da iz verakih in človečon-ikih ozirov ne bo danea zračnih napadov na nemška meata, ko ae bodo vršile telovake procesije. PROiVBTA Seznam iigub. Washington, 30. maja. — Vojni department je včeraj objavil Ikto 30 imen. Izgube ao porazdeljene: pet ubitih v boju, pet mož je umrlo za ranami in deeet valed bol cz ai, eden je smrtno ponesrečil, sedem je težko ranjenih in dva po-pešajo. Skupne ameriške izgube na su-bem in morju znašajo do danen M28 mož. Skupne izgube ae dele: 560 mož ubitih v boju in 236 jih je umrlo za ranami, 252 mož jc imrtno ponesrečilo in 1113 je umrlo vsled bolezni, iz neznanega vzroka je umrlo 75 mož, na morju jc ljubljenih 291, ranjenih je 3590 aoi, ujetih 70 in aa 234 ae ne ve, kje so. Avstrijski razruševalec potopljen. Bim, 30. maja. — Angleški le -tolei »o z bombami potopili av • rtrijskega razruševalca v pristanu Drača v Albaniji. Zračna bomba ubila 400 Nemcev. Undon, 30. maja. — Nemški »jetnik je povedal, da je bilo pr» ničnem napadu Angležev ua Dooai ubitih 400 nemških vojakov. %l«ške izgube v zadnjem tednu. ^ndon, 30. maja. — Po urad-poročilu znašajo izgube an-l*»kc armade v pretočenem ted-Ju mož. Izgube ao poražene: 168 častnikov in 3527 letakov ubitih, 735 častnikov "» 29 264 prostakov ranjenih in Nnšaaih. tom iz inozemstva. ^cmemška vlada na Finskem. Storkholm, 30. maja. — Nov fin kabinet, ki ga je eeetavil bivši J®*tor 1'aaaldvi, aeatoji iz samih ™«šev Nemčije. General Man-»rteim, poveljnik bele gars.j-ditl obtoženca, *e so Mle pWe podkupljene in se je tudi jakni tožltelj udeležil podkupovafja. Sodnjk Je odklonil prlziv, češ, da ne v teku obravnave ni zgodilnl po kalifornljaketn zakonu nič wpravilnega ln raditega ne more \V>-števati priti va. Predsednik Wilson je poeta! po-nebno komisijo v Sati Frai*eU«Mi, da- poizve detajle o dogodku lit obravnavi. Komisija je pri|x.rpM> la, da ae Moonejrja poinHoett in ponovno obtoži, da Ima priliko dokaaati, da pe nedolteu. Za atvar ae je savzal kaaoeje pned*«dnia wii moi i in piaal priporočilno pilmo kalifornljakemu govenmrjtt. Vse zastonj! Sodišče je obsodilo vseeno Moeneyja na eiUrt, ne da bi mu dalo priliko, da dokaže s fskti, ki so bili odkriti po njegovi oBravnavl, da je nedol-lem Zagovorniki Noonejrja se zdaj obrnejo na tvezne oblasti, da poležejo v stvar. , OPROŠČEN UMORA. dal je uauj atrel, ko je Jaeksot »egel v zadnji žrp, ds poti n^ga ^kres. Prepir je nastal, SUlMSJd HlfOtlna ker je Jackaon posvečal p revo* paznosti zdravnikovi šeni. Zdrav-uik je vložil tožbo za zakonsko ločitev. VELIK OLJNI VRELEC ODPRT. Petersbnrg, Ind. — fttirl ln • hajset ur kasneje , ko je Central Refining kompanija v Laivrenee-villu izplačala A. B. Bencntu, neodvisnemu oljnemu prod\H«entu Iz Terre Hauta, Ind., $4100.000 za ige-govo oljno poaest v okraju like, so vrtale! odprli vrele«, ki daje dve sto sodov naravnega olja na dan. V dosmrtno j1«0 obsoje ni igralec prosi pom1 loAOenja. • Harrisburg, Pa. — Gledališki igralec George L. Marion iz New Yorka je v letu 1909 ustrelil avo-jo ženo pred policijskim šefom v Wilkes-Barru. Obsojen je bil na smrt, toda bil je pomiloščen v dosmrtno ječo. Zdaj je Marion vložil prošnjo za pomiloičenje. tnUHovlJeua aprila • aaaa. Jati nate lakorp. lf junija lt07 v drl lili aoli. Ql.A VN1 STAKi 1057—09 »O. T.AITNtTAf.K AVI., OHlOACKl, IU.IN01H. UPRAVNI UDUOltt rr^Ufstniki John Vugrif, boa £90, U Kall», IU. ' I. J. HrMtkovl«, R. P. D. 4. bas 90, Olrard, Kmss. U. 1'odprrdmUniki Jolrf Kuhelj, »4*9 Kvlag Av«., R«. Obirat«', IU. TajMik: John V»rdrrbar, S709 Ru. loiMiidal« Ave., Chlesto, ril. BlMgMjMlkt Anton J. TarbovM, P. O. Rn* 1, Olrvro, IU. Zapt»nlkari John Melek, 400« W. tlft Rt.. Chl«Mgt>, IU, NADZORNI UDREK. Jole Asibrallf1, bus SB1, Caaousburg, Pa. >*aal Berg«r, 741—'let Rt., Ia RmIIm, IU. F. a. TmMcker, «74 Absajr Ava., Roekaprlagn, Vtjn. POHOTNI UDRKK i * Anton Hrast, Moi 140, OnnuMnburR, Pa. UadilMk, box 489, Hmltbton, Pn. Rudolf Plotertak, bus 43«, PrUlguvUlM, Pa. Jabub Mtklnvfll«, L. Hox t, NVIllo.k, Pa. K. Petruvleh, I4N1S Unl« Av«., ColllMWoud, O. Jole Zavcrtnik. IUKDN1K 1'ROMVKTNt POVOŽEN OD VLAKA. Decatur, Ind. — Na G. R. & I. železnici je proti aeverju vozeči vlak povozil 44-lctnega Ralph H. Spada. Odrezal mu je nogo, poškodoval ga na praih, toda uihče ni vedel, kako se je dogodila nesreča. Kakšnih petnajst minut po odhodu vlaka je slišal železniški uradnik Kari Straub ječanje, ke je stopil iz pisarne. Kakšnih sto čevljev od postaje, je našel Spada ležati v krvi. Prepeljali ao ga v bolnišnico, kjer je pol ure kasneje umrl ZMRZNEN PRST NA NOGI NE OPRAVIČUJE DO ODlKOD-NINE. Andereon, Ind. — George An-derson, železniški uslužbenec, je umrl v bolnišnici za prisadom, ker mu je zmrznil prst na nogi. Njegova soproga je vložila tožbo za odškodniuo na okrožnem sodišču. Te dni Je sodišče odklo-hi!o tožbo in izreklo; da te ftmrs-nen prst na nogi ne smatra za poškodbo. KONCESIJA OESTNOfELBZNI-ftKI DRUŽBI ODKLONJENA. Harrisburg, Fa. — Komisija za javne potrebo, je odklonila prošnjo, po kateri bi cesttioželezuiška družba 1'ittaburg, Mars A Butler odstopila svojo koncesijo Pittti-burg, lIartnony, Buttler & Nšw Ca*tle cestnoželeznlŠki družbi, tako da postane zadnja družba na-. emnica vse lastnine prve družbe. Najemuiška pogodba se je glasila na 90 let in zadnja družba bi prvi plačevala obresti od zadolžnle in gotove divldende na glavnico. Komisija meni, da bi bila taka najemniška pogodba le britne '.u ljudstvo in je odklonila prošnjo. VRHOVNIZDRAVNI«! P. J. Kera, lf. D., <1909 Rt. Olalr Av«., Vle««laail, Oblo. VRG DENARNR ZADEVE IN RTV ARI, ki M tUUjo gl. uprav*«« udbora la a N. P. J. as j m poftilj«Jo a« analov i JOHN VERDKRHAU, »68T--fi9 Ho. I.aw«dal« Ave., OkUago. 111. PRITOŽBE O LEDE GENERALNEGA PORUOVANJA a« pošiljajo Da naalov JOtE AMBMOfttf, bos 851, Oaa« nal.orf, Pa. Prltoftb« prejilrljlv« vaebln«, kl ata Jih r«IIU prva Is druga Inltsnea, se poliljsjo n« aatlovi ANTON URAHT, bes 140, Casoaaburg, Pa. , VRI DOPIRI, raiprav«, Blsskl, asaasaH« Itd. aa ''Prasveto" m puilljajo m« naslovi UREDNIŠTVO "PRORVETE", 8957-89 8oM^wadal. Ava, Ohlnago, IU. VRE UPRAV NI AKE RTV ARI, naročnina, oglati, M prtlljaju aa mm^«vi UPRAVN1ŠTVO "PRORVETE44, 8087-8T Re. UMrašak Ava., CMaagu. IU. V korcapondcnel s tajnlltvom B. N. P. J., aredaURvom la upravalltvoNi "Prosveta" a« rabit o lm«m uradnikov, aa rv«4 sapiMle naalov, kl Ja tu aav«d«a, jpk« 8«Ht«, da bo vaak« stvar hitre r«l*aa. NAPREDEK "Prosveta" piše ta blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš 8 njenimi Idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Proevetl. — V aalogl imam vae za vsakdanje potrebšči-ne po zmerni eenl. Herminie, Pa. Prof. Or. Mlin ZDRAVNHC - SPECIALIST SA SLOVNNOE 411—4th Avenue (NA IPkdT Potrebujemo delavca. NI potreba biti izudsni Dobra plsčs in stalno delo* Pridite osebno do HAYES WHEEL CO. ALBION, MICH. ..................... krlo soRianri rtvasl ' RaapoUljan rataa auh« roU I« i drug« »rlfHiMiofk« kl «0 npiaaal 1 ' v knjigi "Doma** «dr«vmlk."— | ; Imimih tudi HWOgMVM|lt« dMav« kl , SC Mplsas« v k a bi lijaki h knjigah In s« potrabujaj« sa pripr«vo ' okuanlh Jadll, rarna »»man«, ha- , hav mm* sa «alale, patarillj, ti- 1 šel, heraaja, itd. PUit« pe aaelhe. MATR. pnr.ma. P. o. Bas lan. Mm VerR. m. T. ! 4MHIIIIMHIMIIMMM Telefon arada Court 8489. Telefon aa doma NovtUe 1870 R. FRANC1S A. BOGADEK, alovanako^hrvnškt advokat, VRHOVNI ODVETNIK NAIt HRV. ZAJEDNICE, aoba 103 Balcawell Building, vogal DUmond In Cmnt Sta., (nsaproti Court Houss) PITT8BURGH, PA. tOTI POlTE) Pa. BLHKTRIOHA/SBBOLIIDRA a z Žarki. H t ari Ri Uhsleal edra vnlk, « 98 l«tso ptakso. Zdrsvl aapelae la hitre vse be-lesal, pluAa, lelhdee, oblati, trg««Je, nervosaoat, krvee bolesel, kekor tsdl druge belessl aiolklh. Osdrevl vsaho bo|eses kstero prav seme v svoje oakr-bo. Uporabijo nsjbolja evropska, ameri-IkM la eetellh delov tvola adrevlle. Nitke mm. Nsavot RreopIsAoo. To#en pregled pepelaosM jaaiAoa. Pri mesl ae adravl velike »levile RloveRbov. Uradna ure od 8. sjstvaj «0 8 sveder, ob sede-Ijeb sssm od 10. 4e I. pepotdaa. I "Ali je bila nezavestna! Nc, pričela je takoj razMajatl in nabi-jati samokres. Z^kaj je nabila pištolo f Ker je vedela, da jo je a-strelila. Zdaj pa prari zag.»vorno-št vo, da se nič ne spominja t streljanju. PreUkusils je celo pi Itldo da se je pfepr^la, da ne Bf«il. Ind. - Porotnikom £ ho odpovedala. Ali je lo nmobol. vzelo le *1 minut, da so ^»oznali BRaHr »"Htala je pred zrcalom, dala Je roko na prsi in ustrelile sebe. Grace I/oekova ae je hotds niti taki obravnavi, ogoljufal < piir, 4a je namen niti ta*i onravn-T., r -------... ~ okupinrtl tiote kraje v hoUU postavo radi njeao kaan. i Jackaona imtreUI V bona nekrlvtm umora, kl je nstr lil G m ver Jacksona It revnolet*- •*Zdravnlk ae je zagovrjal. da je Oi .........IMIMIH........................... SLOVENSKI GARAGE Cen Jonoma ohAimtv*, Rloveneom ta Hrvatom na Chlohebnu In v blttnjt okolici telim nasnaoltL da s«» odprl "GARAGK", kjer bom satom ob Ua. Zmoten eom votk aatomoblleklb jo pa aa olehtrMalk eoetavlli koi Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK WS Pes* Aft ,, PINitoi §k, Ps« ateurrie. geMeatorje, 4be«raoU. eUraa« balmrl)e la vea take etvarl vam uvrstno popravim, kadar aa vam p<*kveriJo. tm so vam kaj pok veri vat eutomoMI ao paMbHs pokliaoti moae, m«*Je lolefoo flB. Vilka le aaa, ali pa au pr|po|>Ro v m '----- ■ "-------------" a moaol v efoveo«k«m Janku, dobit roljuflia. Mole deto Jatn^Mn voakin m obilo a -odeši 4«M3AM8: tava. Mue je bil v denarni zadregi. Marička mu je aiear laročila avoje prihranke, ali vse skupaf. kar ata Imela, ni zadostovalo za noHUk«»«v a kam le sa drugo. Muc je bil torej prisiljen iskati na poaodo, In najprvo ae je r.atekel k priiatelju Bregarju. Mike aa je zadovoljno smehljal, ko mu je Maričkin ženin razložil svojo stisko. Pojasnil je Johnu, da mu ne more dati gotovega denarja, pač Itn pa hoče Iskasatl dobroto s tam, da jamči zanj pri trgovelh sa nakupi jene potrebščine, ("'emu de-nerf Njagovs beaeda je povsod ravno tako dobra kakor gotov denar, aamo Muc mora skrbeti, da bo redno plačeval dolgove. Kaj je hotel John T Kar je Imel denarja, ga je izdal za svojo in nevestino poročno obleko In aa razno drhonjav, n vse drugo je kupU na upanje proti Bregar je vem u poroštvu. Najel je atanovanje a dvema aohama v prvem nad-atropju In ga napolnil z okusno opravo. Kupil je tndi preprogo v onem koan, kar ni bilo v navadi pri rudarjih, in ie nekaj drugih reči, mnio tla se ja lakko postavil. John je aaključil, da bosta ii-vela aama saae brez najemnikov, ('emu goatač), ki dajejo človeku več sitnosti, kakor dobit ka T ^ *» Čimbolj ae je bližal dan poroke, tem več sta imela John Marička obletovanja in dela. V »»i pjegovl prijatelji ao dobili vabilo na avatbo; go-etov mora biti najmanj za denet kočij, ako ieli, da bo avatovanje. Seveda se je moral John aeaoaniti tadl a Župnikom Nekako težka mu je bila pot do hiša. kjer je bival župnik, kajti pričakoval je. da ga bo nahrulil. ker nI še nič dal ra cerkev, in rea je bilo tako. župnik ga je »prejrl 11 do in dejal, da Ima pred aabo tujca. Nalolil mu jc, da mora plaža! i vea zamujeni zneaek ra cerkev in vrhutega še poroko, ki ae pa bolj apodobi. ds je r. imiAo John aa jo Ugovarjal, da nI nič alabši od drugih in pro aU, da bi ga župnik počakal za dolžni *nc«rk, ker aia* dovolj denarja. Ali župnik ae ui ganil. Pla- P ROSVETI -i-- čati mora, ako ne, ne bo poroke. Kaj je zopet hotel Mncf Ampak to še ni vae; John je pozabil vae molitvice, ki jih je zimi tako gladko v otroških letih, in župnik ga je oštel, da je aUb katoličan. Ko ata pa nekaj dni kaaneje prišla na župnikovo zahtevo John in Marička v farovž, je župnik ob prvem pogledu na neveato naredil amebi jejoč obraz in Muc je bil rešen vaake inkvizicije o molitvicah. Govo-rili ao o različnih rečeh, samo o verskih in cerkvenih zadevah ne. John je takoj uganil, odkod prihaja župnikova izprememba in skoraj ae ga je lo-lita Ijubuaumnoat. Grdo ga je gledal in komaj čakal, da /apuatita njegovo hišo. Najbolj ga je pa jezilo, ko ata morala z Ma -ričko k spovedi na predvečer poroke. Zmuznila ' sta se v cerkev, ko je bil že mrak in med potjo ga je vprašala ona, da li hoče povedati župniku resnico o svojem položaju. Muc je bil izuenaden. "Tako neumna pa vendar nisi, kfviT" "Toda greh je, John — in ako ga zamolčim, bo zopet greh." "Kakšen greh t Vai ljudje so taki grešniki in midva nisva nič alabša od drugih. Misliš li, da je župnik kaj boljši od naju t . . .Greh bi bil, če mu vse poveš. Kaj je treba njemu znati, kaj imava midva med seboj 1 Norčeval ae bo iz tebe in kuharici bo pravil, kakšna ai." Marička mu je obljubila, da ne bo povedala. Johnova spoved je bila hitro opravljena. Župnik je bil nervozen, kakor da se mu nekam mudi — toda vaa nestrpnost ga je pa menda minila, ko je prišla Marička na vrsto. John je sedel v klopi in čakal in čakal, ali čakanju ni bilo kopca ne kraja. Za pokoro mu je bilo naloženo, da mora molit>, toda on ni molil, temveč klel in ae jezil kakor še nikoli. Marička je alonela pri spovednici skoraj eno uro in že je mislil Muc stopiti k njej, ko je končno vstala. "Kaj vraga sta pa imela toliko Časa!" Ona je z rutico brisala potno čelo in najrajša bi se bila zjokala. "Oh, izpraševal me je o takih rečeh, o kakršnih me nisi ti, ne nihče na avetu. Ko prideva domov, ti povem vse." , Odšla sta iz cerkve poparjena in slabe volje, kakor ie nikdar. Bila je že polnoč, ko Muc še vedno sedel v Narodni gostilni in gasil avojo razburjenost s pijačo. Naposled je prišla določena aobota — poročni dan. Bil je zelo čmeren, meglen in dolgočasen dan. Marička je bila zgodaj pokonci: morala je pravočasno k frizerki da ji uredi lase, in s poročno toaleto je bilo obilo'poala. John se ie pa zbudil a težko glavo in s tako auhim grlom, da je moral takoj na tešč izpiti steklenico piva. V uieaih mu je brenčalo, noge so se mu tresle in sploh se je počutil tako, kakor da gre k pogrebu. Ob oamih zjutraj je bil Bregarjev salun že poln svatov, zunaj na ulici ao ae pa vratile kočije, ki ao zavzele pol bloka ob atramkem hodniku. V aalunu so bili vsi židane volje. Svatje. praznično oblečeni rudarji z velikimi šopki iz praproti in be lih vrtnic na prsih, ao aloneli ob bari in pri mizah in srkali iganje na ženinov račun, da si "privežejo dušo". John se je tudi sukal med njimi in delil amotke iz škatlje, kakor je bil običaj. Oblečen je bil v fino, svetločmo obleko in v brado ga je drezal viaok, trd ovratnik, okrog katerega je lepo zavezal ozek, bel trak. Na suknjo mu .ie Marička pripela šop praproti z veliko belo vrtnico in duh sveže rože, ki je bila vzcvetela pod steklom, se je mešal z duhom parfuma, katerega je bil kanil dvakrat na telovnik in svileno rutico, ki je gledala iz vnanjega žepa. Kljub gladko obritemu licu, navihanim brčicam in skrbno pomadiranim in počesanim lasem je pa Mue izgledal, kakor da že tri dni pase ogromnega mačka. Drugače so bili vai prav židane volje, fte celo Mike, gostilničar, je imal belo rožo v gumbici in enkrat je natočil vsem gostom na svoj račun. V zadnji sobi, ki je služila za plese, so pa gvrgolele svatovuke družice. Svatjc so bili večinoma vsi mladi fantje, Johnovi prijatelji in znanci, ki ao kajpada gledali, da dobe naj-brhkejša dekleta za družice. Lahko so jih dobili. Dekleta so šla rada na ženitovanje, kajti bilo je veliko zabave, plesa', vožnje v kočiji, in končno je bila krasna navada, da je fant stisnil drušicl najmanj deaet dolarjev v roko, ko jo je drugi ali tretji dan pripeljal v kočiji na njen dom. Končno je prišla iz zgornje aobe nevesta z dvema družicama. Marička je imela na sebi krasno, l>elo, svilnato obleko, ki je šumela pri premi • kanju kakor auho listje, kadar ae g njim poigrava veter; na obilnih in lepo nakodranih laseh je pa imela pripet bel pajčolan, ki jo je ohlapno ogrinjal lik šopek. Toda njen obraz je bil bled kakor obras okinčane Madone na veliki petek. V aalunu je dišalo po žganju in tobačnem dimu in čudno — Ma-do tal. V laseh je imela rože in v roki je <.,«-žala ve-rička je bila vajena tega duha, ali danea ga nI mogla prenašati. Mucu ni ugajalo, tU je Uko hlada in resna in potihoma jo je vprašal, Če ni morda kaj bolna. Odkimala je, ali na prvi hip je bilo videti, da se sili in taji. Bližal se je čaa, ko ao imeli odriniti proti cerkvi. Bilo je le par aW> korakov hoda do cerkve, toda vosili ao ae v kffttjah, ker tako je zahteval običaj. Gostje ao kričali ki ae drenjall, ko ao napolnili hodpik pred aalunom, in neka družica je na glaa laražala nevoljo nad svojim tovarišem, kateri ji je V nerodnosti stopil na dolgo krilo. Počaai ao se svat je atlačili v kočije, ženin je sedel poleg svoje tovarišice in prvi tovariš poleg Maričke. Bregar se je vaedel a avojo ženo na poaehen voz. V prvi kočiji poleg voznika ae je ičeperil grhaati Mate a veliko harmoniko na kolenih. Konji ho zaprhall in kmaln ae je pomikala vrata kočij proti cerkvi. Ko M) «e nvat jo> vsnll v cerkev, je bila tam ie velika »noiica atarajših ienak, deklet In otrok. Ženin, neveste in dva tovariša a tovarišicama ao ae vaedll v klop. Mae je bil nervozen. Nepreatano je popravljal vUoki ovratnik, kl ga ie drezal v podhradek, Marička je pa tiščala na mitih a pat fa- i motu namočen robček, kakor da jo aohje bole. (NadaUavaaja.) Jugoslovanska sila. (Dalja.) "Slovenci in Slovenke! Navdušenje, e katerim ate me danea apre-jeli kot zastopnika Jug. kluba v vaši lepi Ljubljani, mi je dokaz, da smo na pravi poti in da mora naša aveta atvar zmagati. (Klici: Zmagati mora!) Skozi stoletja je bil naš jugoslovanski narod tlačen in zatiran, toda danes vstaja in zahteva svoje zedinjenje in avo-bodo. (Klici: Živela Jugoslavija!) Najbolj oddaljene fiorske vasi zahtevajo avobodo naše jugoslovanske domovine. Ne bomo se udali, dokler ne dosežemo našega cilja. (Frenetičen aplavz.) Prisegam vam, da ae ne bomo udali. Mi vsi svečano obljubljamo danea naši domovini, da bomo odločno branili pravice naroda in da se ne bomo strašili nikakega boja za konečno zmago naše velike juimslnvanake ideje. (Klici: Tudi mi prisegamo. Živela Jugoslavija!) Temu govoru je sledila navdušena manifestavija množic. Prepevanje narodnih himn se je vrstilo a klici: "Živeli Slovenci! Živel Srbi! Živeli Hrvati! Živela Jugoslavija!" v Večerno zborovanje v Unionu. Ob osmih zvečer se je vršilo zborovanje v dvorani hotela Union ki je bila okrašen« s slovenskimi hrvatskimi, srbskimi in češkimi zastavami. Dvorana je bila nabito polna, in ko ae je pojavil dr. Korošec, so se čuli klici: "Živela Ju goslavija!" Dr, Tavčar, ljubljanaki župan je pozdravil dr. Korošca v imenu glavnega meata Kranjske. Njemu jo sledil predsednik Slovenske kmetske stranke, prelat Andrej Kalan. "Nasprotniki naše velike ideje bodoče Jugoslavije so v velikih skrboh. Lahko jim pa rečemo, do so njih skrbi prezgodnje in ne potrebne. Ubijajo si glave s tem, kedo bo gospodar v naši državi in kakšni bodo naši ministri, ter že predlagajo kandidate. Oni vprašujejo, kateri naših treh na rodov bo imel prednost, kako ae bodo aporazumeli katoliški in pre voalavni državljani Jugoalavije in ali bo naša država v atanu in pri • pravljena izpolniti vae e k on omake oogoje neodviane države. Oni bi ničesar bolj ne želeli, kakor da bi Jngoslavija sploh nikdar ne prišla do življenja. Mi, častite dame in gospodje, ni mamo take bojazni, ker vemo, da potrebujejo velike ideje časa, da se izvedejo. Ne bojim se izraziti misli, da bomo mi stari ljudje vi < deli nalik Mojzesu obljubljeno de želo le od daleč, toda umrli bomo z zavestjo, da smo pomagali našim potomcem postati goapodar na svoji lastni zemlji. Naša misel hi sedaj, kako organizirati to Jugoslavijo, temveč, kako najhitrejše doaeši tako državo. To je zgodovinaki trenutek. Va led tega mora imeti vsakdo nepre atano pred očmi avojo veliko odgovornost napram narodu. Posebno mi Slovenci moramo biti pazi 1 j vi v teh odločilnih trenutkih, da ostanemo v soglasju in enoduŠ-nl, kajti sedaj je čaa, ko ae odlo-čuje, ali bo jugoslovaiuki narod živel ali ne I (Živahno pritrjevanje.) Ne amemo pozabiti, da je ta svečana prilika posvečena izročitvi podpisov našega ženstva predsed -niku Jug. kluba ln da je danes Cvetna nedelja, ko je po jeruza-lemakih ulicah ljudstvo prepevalo Hozana Odrešeniku, metajoč palme, koderkoli je šel mimo. A kina-lo je, Žalibog, sledil temu svečanemu sprevodu Veliki petek, goče bo isto z nami Im našo veliko idejo. Vaekakor pa naa vapričo te bridke misli ne ame zapuatiti upanje, da bo po Velikem pet ko ai gurno prišlo vstajenje." (Viharno odobravanje.) Za preletom Kalanom je govoril dr. Albert Kramer, glavni urednik Slovenakega Naroda, v imenu narodne napredne atranke. Po-zdravil je dr. Korošca v imenu avoje atranke in ae izrazil, da ima njegova etranka do njega ravno tako zaupanje, kakor njegova lastna stranka. "Dobro poznamo velikansko odgovornost, katero ate sprejeli napram avojemu narodu. Narodna napredna atranka pre. vzema avoj del od govorno«!i in vam aledl kot voditelja, kakor to delajo val napredni Slovenci v bora aa našo sveto atvar." < Viharno odobravanje.) Nad vae gin jen je odgovoril dr. Korošec na to manifeatacijo narodno napredne atranke. "Preganjanja, katera amo doživeli, trpljenje, katero amo nastopili, aolze in prelivanje krvi v vseh jugoalovanakih deželah je rodilo miael, celo v zadnjem kmetiču, da narod, ki živi v tej deželi, ne sme biti suženj drugega, temveč da mora biti aamoatojen in odloČiti sam avojo lastno usodo in bodočnost . . . Zaradi tega se morajo tudi vse stranke v naši deželi ze • diniti in imeti en sam organizem. (Daljše odobravanje.) Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. (Frenetičen aplavz. Živeli Srbi in Hrvati!) Ta narod, zedinjen in močan, mora doseči svojo neodvisnost." (Dolgotrajno ploskanje.) Zastopnik socialnih demokratov Anton KrUtan je nato profil za besedo, burno pozdravljen od navzočega občinstva. "Prosil sem za par besed, da izjavim, da je jugoslovanska sociai-demokratska stranka že pred leti aprejela zedinjenje Slovencev, II r- Pri«4atih je akupaj t>,00(j , ^ dobivali rf do <*ntov v detroitakih i delnicah na uro , zahtevali „ 5 centov Doaegal ae je mia, po katerem hod., t^arii jemali 70 centov uietfe n« ro Spor v Waynehhoro, pa . končan s pomočjo brzojav« Zad*va železolivarji-v v i-ksi g*« relena- ''--^Mih 4,»(X) delavcev. Pritožba organiziranih brJ aih uslužbencev ,ki zahtevaje! vico do organizacijo |)ri(J/ pred odbor. J MLADI, PREDRZNI AVTOBl ditje. ■ vatov in Srbov kot del svojega ^ji™ F }n *la,i uri- t«™ t ml i Tretja žrtev jc bil O programa, in se vsled tega tudi imenuje jugoslovanska stranka. Jugoalovanski proletarijat bo vedno na strani onih, ki se bore za demokratično in napredno Jugoslavijo." (Oromovito ploskanje in klici: Živijo socialni demokrat je.) (Konec prihodnjič.) NABORNI UBEŽNIKI NE OD IDEJO KAZNI. Waahington, D. 0. — Nekateri mlgčneži so se odtegnili vojaški službi, da so uskočili v Mehiko ali katero drugo deželo in osta nejo tam, dokler traja vojna. Po končani vojni se nameravajo zopet vrniti v Združene države, ko mine zanje nevarnost, da morajo na fronto. Naborni ubežniki, ki delajo take račune, se bodo prepričali, di se hudo motijo Justični tajnik T. W. Gregory je podal izjavo o teh ubežnikih ki so se z begom v tujezemstva odtegnili vojaški službi. Po njegovi izjavi bodo prišli naborni ubežniki pred sodišče, če se po končani vojni vrnejo Združene države. Zagovarjati sc bodo morali radi kršenja nabor naga zakona. Prejeli bodo najvišjo kazen, ki je določena v postavi. Ubežniki se morajo .vrniti in Izvršiti svojo dolžnost, če tega ne store, ae ne bodo mogli vrniti Združene države nekaznovani. Vlada ne bo nikdar pomilostiU takih ljudi. Vsi, ki pomagajo nabornim bežnikom do bega, ali jih skrivajo pred oblastmi, so kršili zakon špljonaše. Chicago, IU. — Štirje uktfj tobanditje so izvršili tri row petnajstih minutah. Naplenili M in tri zlate ure. Najprvo so oropali Martin xovo lekarno za $<>(). |)P„K„ j, sta bila WiJliam P. Martin in ward J. Fitzpatrlck. Pobrali 1 arene« J son. Denarja niso dobili pri so mu pa vzeli uro. '•J 18 LADIJ SPUŠČENIH V VODO V ENEM TEDNU. Washington, D. C. — V tednu, ki je končal a 25. majem, je bilo dovršenih deset jeklenih ladij, ki odrinejo 63,486 ton vode. V vodo so pa spustili 18 ladij, ki odri-nejo 100,7000 ton vode. Tri Jod j* ao lesene, 15 pa iz jekla. V maju je bilo do tega dne spuščenih v vodo pet in petdeset ladij, od katerih jih je trideset iz jekla., BUMKE ZA KAJZERJA. Ohioafot 111. — V ladjedel ai-el v So. Chicagu so delavci pokazali, da znajo deliti dobre bun-ke kajzerju in Hindeuburgu, čeprav niso ua fronti. V vodo jc bila spuščena deveta ladja ln trinajst miniut kasneje, ko se je ladja dotaknila vode, je bila položena že prva plošča za rivčasto dno nove ladje. V 42 minutah je bilo položeno že vse rivčasto dno, tako da lahko nadaljujejo z drugim delom pri gradnji ladjinega teleaa. Ladja, ki so jo spustili v vodo, bo nosila ime "Lake Yahara" in je dni ga 262 čevljev. Naložili jo bodo z blagom v Chicagu za Rv ropo. V South Chicagu grade pet la dij In ualuibenih je 3,000 delav-eav. Severov.« zdravila v/Or/u, /dr.ivje v družinah Vaše zdravje zahteva snainoat in nitub ravnanja pri vaeh zdrivug predpisih in nasvetih. Oa n bo mogoče odstraniti martika bolečino, ki prah od vteh itn na vaa kot hud aovrainik, bodi valed taga vedno pripravlja Imejte vedno pri rokan S evera's Antisepu To ja Izvrstno higijenično in a septično aradatvo, ki na^ bi h bilo sleherni dan pri izpiranju pri grgljanju, pri izpiranja u nosa, ali pri antiaeptiinsm t ran ju ran in otiskov. To zdro vam hladi in leči bolestna dtk arbeče izpahke. Navodilaio šena na zavitku. Cana Na prodaj v vaeh lekarnah, W F. SF.VFRA co C LO AH RAfMDS, I0VV* KJE SE nahaja? Franc Korelee, rojen v IteU ni na Hrvatskem. Pred par letj bival nekje v državi Mie Za njega bi rada izvedela nj sestrična Mary Korelee, Mular. Cenjene rojake in k; no Hrvate prosim, če kdo ve,J se nahaja gori imenovani, i naznani njegov naslov, za I dem zelo hvaležna. Ako p« čita Otflas, naj se mi javi m j slov: Marv Sulnr, It. K. D.I Box 171, MuM>erry, Kani RAD BI IZVEDEL za svojega' brata Jakob fini Leta 1906 je odpotoval it J gana, 111., v Oregon CKy, Par let sva si dopinovala, mi pa ni pisal več, tako da ne vem, kje se nahaja. I**" radi svoje zapuščine, ker bo ral kmalu odriniti v Stw vo armado. Cenjene rojaki sim, če kdo ve za njegovj naj mi ga sporoči 7.a kar lo hvaležen, če pa ho «am ta oglas, naj se mi sam prijll naslov: Frank Ortmšič,