Maja SUNČIČ DOMAČA TUJOST ANTIČNIH IMEN IN »ZAKON O JAVNI RABI SLOVENŠČINE« Izvleček Članek odpira vprašanje o tujosti oziro- ma domačnosti antičnih imen pri poime- novanju slovenskih podjetij glede na Za- kon o javni rabi slovenščine (ZJRS) in obšir- no študijo Alenke Gložančev. ZJRS in jezi- kovnozavednajavnost problematiko antič­ nih imen v javni rabi večinoma zanemar- jata, razen v primerih višje stopnje tujeje- zičnosti. Postavlja se vprašanje, zakaj antič­ na imena kljub identični ali morda še bolj pereči problematiki nejasnosti in ne-slo- venskosti niso predstavljena kot proble- matična. Ali ZJRS res omejuje rabo antič­ nih imen ter z obrambo slovenske jezi- kovnokulturne dediščine še dodatno pris- peva k izginjanju antike iz sodobnega vsak- danjika? Abstract The paper discusses the alien or familiar quality of ancient names in the naming of Slovene enterprises in view of the Law of the Public Use of Slovene (LPUS) and a detailed study by Alenka Gložančev. The issue of the pub lic use of ancient names is largely ignored by the LPUS and the lan- guage-conscious public, except in the cases when foreign-language use reaches an extreme leve!. The question arises why ancient names are not defined as prob- lematic despite being at least as unclear and non-Slovene as, for example, English ones. Can it be expected that, in the name of defending the Slovene language and cultural heritage, the restrictions en- forced by the LPUS on the use offoreign names will contribute to the disappear- ance of antiquity from contemporary eve- ryday life? Antična imena na muhi Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS)? Prisvojitev antičnih imen slovenskih podjetij, ki se ne kažejo (sploh če so primerno poslovenjena) kot problematična, odpira polje razprave o ZJRS, ki se do problematike antičnih imen izrecno ne opredeljuje, razen če imajo zunanje znake tujejezičnosti. Alije potem uporaba antičnih imen, razen v primerih zunanjih znakov tujejezičnosti, sploh sporna - četudi ime podjetja nima nikakršne zveze z izvornim pomenom antičnega imena? ZJRS moti vsaka tujejezičnost, medtem ko nas, »antičarje«, tujejezičnost antičnih imen večinoma ne moti, ampak celo veseli, le da so napisana pravilno. Strokovnjaki za antične študije smo pri vprašanju uporabe antičnih imen in Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS) prisiljeni pluti med Skilo in Karibdo: med sprehodom po slovenskih mestih srečujemo 54 Keria V1 - 2 „ 2004 antična imena v različnih formatih in v različnih graftjah, mnogokrat s kakšno črko preveč oziroma premalo. Stanje »na terenu« strokovnjaka za antiko moti zaradi kaotične in iz konteksta iztrgane uporabe antičnih imen, po drugi strani pa slednje predstavlja ohranitev antike v sodobnem vsakdanjiku, ki ima kljub popkulturnemu kolažiranju vedno manjšo vlogo in tako vsaj ime kot prazen znak ohranja del kulturnozgodovinske dediščine antike, če se najde kdo, da ime napolni z (poljubno) naracijo. Priložnostna ironična pripomba, ki se je utrnila po predavanju 1 o uporabi antičnih znakov danes, češ da samo in predvsem strokovnjaki za antične študije od takšne uporabe antike nimamo prav nobene (ekonomske) koristi, kaže na simptomatiko (zlo)rabe antike danes, ki ima še vedno visok simbolni in precej manjši realni kapital. Izhodišče pričujoče razprave je iz želje, da bi ujelo x.rt.tp6i; antičnih imen v slovenskem vsakdanjiku, zastavljeno peripatetično in opremljeno s fotograftjami s terena.2 Kljub pričakovanem drugačnem rezultatu materiali s terena pričajo, da večina imen ne kaže problematičnih zunanjih znakov tujejezičnosti, največji problem po mojem mnenju predstavlja nejasnost oziroma popolna sprememba konteksta. Problematika uporabe antičnih imen s terenskim fotografskih beleženjem in brskanjem po imeniku je umeščena v kontekst razprav o ZJRS in analizo Alenke Gložančev iz leta 2000, ki nazorno oriše problematiko, čeprav se neposredno ne nanaša na antična imena: »Imena podjetij so področje jezika, ki enakovredno z drugimi odseva jezikovno kulturo naroda v določenem času. Zaradi imenske tipike, poslovne vloge in zlasti propagandnooglaševalske naravnanosti je položaj imen podjetij zelo izpostavljen, zato je razumljivo, da so kljub sorazmerno majhnemu deležu v celotnem besedišču kakega jezika poslovna imena oz. natančneje, imena podjetij deležna precejšnje pozornosti tako splošne kot strokovne marketinške in jezikoslovne javnosti.«3 Problematika tujezičnih imen, med katerimi so nekatera tudi antična (predvsem latinska), je v zadnjih letih prerasla iz strokovnega v 1 Dele razprave o problematiki uporabe antičnih imen v sodobni slovenski množični kulturi sem predstavila na predavanju »Prisotnost antike v sodobni slovenski množični kulturi« na Filozofski fakulteti marca 2004 in referatu »BTC-zacija antike: »vulgarna« uporaba antike v sodobni slovenski množični kulturi 1991-2004« na konferenci An- tika v vsakdanjiku na ISH aprila 2004. Diskutantom se zahvaljujem za dragocene pripombe in namige za nadaljnje raziskovanje. 2 Za pomoč pri izvedbi raziskovanja na terenu dolgujem zahvalo in hvaležnost za potrpežljivost prijateljicama Kseniji Berk in Tivi Vlaj, ki sta, prva pozimi, druga pa poleti 2004, po Ljubljani skupaj z menoj fotografsko dokumentirali nekatera antična imena slovenskih podjetij. Ksenija Berk je ob konferenci Antika v vsakdanjiku, kije bila aprila 2004 na ISH, izbor fotograftj predstavila na razstavi Fotografija ni mnenje, ali pač? 3 Gložančev, 2000, 15. Maja SUNČIČ: Domača tujost antičnih imen in »Zakon o javni rabi slovenščine« 55 nacionalno oziroma celo nacionalistično vprašanje. Na tej točki ne bomo razpravljali o obči tujejezičnosti imen in njihovi primernosti, ampak se bomo zainteresirano lotili predvsem vprašanja antičnih imen in kakšen pomen jim nova jezikovna politika, utelešena v ZJRS, pripisuje. Gložančeva interpretira zavračanje tujih imen: »Načelno odklanjanje tujejezičnih, zlasti angleških imen slovenskih podjetij sicer ni nič novega, nov pa je poudarek: v sedemdesetih in osemdesetih letih so bila ta imena proglašena le za slovenščino moteč pojav, zdaj pa se jim z jezikovnokulturnega vidika pripisuje usodnejši pomen; v časopisju lahko spremljamo polemike, v katerih je poudarjena ogroženost slovenščine zaradi tujejezičnih imen slovenskih podjetij. Branilci v želji doseči spremembo vedenjskega vzorca pri izbiri imen podjetij - torej zamenjavo angleških imen s slovenskimi - skušajo pripisati dajalcem tujejezičnih imen pomanjkanje narodne zavesti in spoštovanja do materinščine oz. slovenščine in jo tako obraniti pred vplivom angleščine.«4 Kotproblematično pri ohranitvi nacionalnojezikovne identitete se torej kaže predvsem poimenovanje z angleškimi imeni, medtem ko se latinska kažejo kot bistveno manj problematična, čeprav bi ravno pri latinskih (oz. tudi grških) imenih pričakovali večje težave pri razumevanju. Načelno nezavračanje antičnih imen kaže na visok simbolni kapital teh imen, ki naj vzpostavi predvsem kulturnozgodovinsko povezavo z antiko in na tak način utelesi vsaj namišljeno kulturno dediščino in višjo vrednost ( elitistični princip). Boj proti tujosti in tujejezičnostije v zadnjih letih postal izredno priljubljen slovenski nacionalni šport, ki se razteza od nacionalnih (ekonomskih) šampionov" do vsemogočega preganjaaja vsega ne-domačega na Slovenskem. Ker so tujejezična imena slovenskih podjetij trn v očesu braniteljev slovenske jezikovnokulturne substance, se moramo vprašati kot branilci - in to je seveda mišljeno z visokostopnjo avtoironije - antične jezikovnokulturne dediščine, ali naše oči v primeru antičnih imen draži ista problematika? Opredelitev problema tujejezičnosti: kdaj je antično ime sploh tuje? Izhajajoč iz predpostavke, da je vsako antično ime tuje, četudi poslovenjeno, bi prišli do paradoksalnega položaja, saj bi potem v skladu z ZJRS morali izjavne rabe povsem izriniti in odstraniti antična imena in tako pomembno škodovati ohranitvi kulturne dediščine antike, ki se vsaj 4 G!ožančev, 2000, 91 (moj poudarek). 5 Cinično lahko pripomnimo, daje ravno Zoran Jankovič, direktor Mercatorja, podjetja z antičnim imenom z zunjanjimi znaki tujejezičnosti, eden izmed glavnih zagovornikov boja proti tujosti, predstavnik nacionalnih ekonomskih šampionov, ki uteleša sloven- sko ambivalentnost do tujosti: ZJRS Mercatorjevega imena ne ogroža. 56 Keria VI - 2 e 2004 Slika 1: Videoteka Zevs v elitnem ljubljanskem naselju Župačičevajama na najbolj površinski ravni ohranja skozi uporabo antičnih imen. Za oris problematike si oglejmo opredelitev Gložančeve: »Tujejezična imena slovenskih podjetij so že dalj časa, sploh pa po letu 1991, zelo izpostavljen problem slovenske jezikovne kulture; prikazovana so ko najbolj moteč, jezikovno kulturno nezaželen segment, ki pa ima vztrajne zagovornike med propagandnooglaševalsko javnostjo. Kljub številnim drugim, celostno jezikovno globljim problemom, so postala nekakšen »preizkusni kamen« učinkovitosti uradne jezikovnokulturne politike.«6 Kot sem izpostavila v orisu problematike (zlo)rab antike v vsakdanjem življenju v članku »An- tika za vsakdanjo uporabo«,7 moramo predvsem uporabo antičnih imen (vsebin manj) opazovati v natančno razmejenih obdobjih (pred 1990/ 1991, 1991 - maj 2004, po maju 2004), vstop v EU l. maja 2004 pa sem postavila kot pomemben mejnik, ki bo zaznamoval spremembo tudi na tem področju. Sprejetje ZJRS, ki se dotika tudi uporabe antičnih imen za 6 Gložančev, 2000, 92 (moj poudarek). 7 Sunčič, 2004, 217. Maja SUNČIČ: Domača tujost antičnih imen in »Zakon o javni rabi slovenščine« 57 podjetja, lokale in podobne ustanove, je pokazal na drugačno od predvidene tendence, sajje namesto težnje po vzpostavitvi tako imenovanih ,,skupnih evropskih jeder«, ki naj bijih poimenovanje z antičnimi imeni vsaj imaginarno vzpostavljalo (skupna kulturna dediščina inp.), pa ZJRS v mnogih primerih (razen če so imena ustrezno poslovenjena) poimenovanje z antičnimi imeni pomembno omejuje. Zato si bomo ogledali ZJRS in ga primerjali s programskostjo in utemeljitvami takšne jezikovne politike v izčrpni študiji Alenke Gložančev, ki ravno tako izpostavlja bum tujejezičnih, tudi antičnih (latinskih) imen v tranzicijskem obdobju oziroma po nastopu Markovičeve reforme leta 1989: »Tujejezične, citirano pisane besede resda nastopajo pogosto tudi pri prekategoriziranih imenih podjetij, vendar niso vedno angleške, temveč, vsaj v prvem obravnavanem obdobju, velikokrat latinske. [ ... ] Po letu 1989 je tujejezičnost, zlasti angleškost, kot eden od treh novih težiščnih poudarkov v tipologiji imen zasebnih podjetij (domačijskost (1), zasebnoimenskost (2), tujejezičnost (3) res zelo očitna; vendar je treba to do neke mere pripisati tudi odstotkovno večji, naraščajoči. množini. zasebnih podjetij.«8 Analizirani primeri za antična imena (glej spodaj) dejansko potrjujejo tezo, da gre v večini primerov za zasebno lastnino, ker pa živimo v kapitalizmu, je zasebna lastnina povsem običajen Slika 2: Kavarna Cezar na ljubljanskem Bavarskem dvoru predstavlja brezčasovno privlačnost identifikacije, po naključju z ideologom LDS Gregorjem Golobičem 8 Gložančev, 2000, 89 (moj poudarek). 58 Keria VI - 2 o 2004 pojav, tako da je interpretacija jezikovne nediscipline na področju poimenovanja podjetij s konceptom privatne lastnine nezadovoljiva (zgolj nekdanja družbena oziroma današnja državna naj bi zagotavljala disciplino na tem področju?), saj ne poskuša kontekstualizirati tendence po tujejezičnosti pri poimenovanju podjetij. Tujejezičnosti ne smemo zgolj poenostavljeno in nacionalistično enačiti z zanemarjanjem materinščine, ampak opazovati znotraj spektra globalizacije: globalno tržišče zahteva globalno privlačno in razumljivo ime, kjer slovenščina gotovo ne kotira visoko. Ravno izbira antičnega imena pa vsebuje široko jezikovnokulturno privlačnost in razpoznavnost, ki je pri blagovnih znamkah eden od pomembnih dejavnikov razpoznavnosti in uspešnosti. Kategorije antičnih imen Antična imena bi po kategorizaciji Gložančeve uvrstili pod »Atraktivna imena«, ki so nastala s prekategorizacijo občnega izraza. »Ta izražajo hotenje po nenavadnosti, težnjo po privlačnosti, atraktivnosti, kar skušajo doseči na tri načine: z metaforičnostjo imena, s stilno zaznamovanostjo ustrezne občne besede v kajižnem jeziku ali z novo, prvo prevzetostjo kake besede iz tujega jezika.«9 Med atraktivna imena bi verjetno lahko uvrstili večino antičnih imen, ki zaradi svoje tujosti in oddaljenosti v času in prostoru (tudi če potrošniku oz. uporabniku ni neposredno jasna) vsebujejo določeno mističnost in zaradi tega avtomatično privlačnost, čeprav mnoga izmed njih vsebujejo negativne ali precej ambivalentne konotacije (slednje velja predvsem za mnoga mitološka imena, glej spodaj). Če vzamemo imena najslavnejših antičnih filozofov Platona, Aristotela in Sokrata, katerih simbolno vrednost v časopisni in publicistični uporabi sem že obravnavala, 10 se tukaj lahko ozremo na uporabo za ime podjetij, in sicer Aristotel d.o.o., zasebna ordinacija medicine dela, prometa in športa ter splošne medicine iz Krškega in Platon d.o.o. (dejavnost v imeniku ni opredeljena) iz Brunšvika. Sokratovo ime si sposodijo za Sokrat d.o.o., družbo za realizacijo kreativnih zamisli iz Ljubljane, obstaja pa še en Sokrat d.o.o. iz Lipovcev, kjer dejavnosti ni mogoče razbrati. Med zanimivimi primeri velja izpostaviti tudi rimskega velikana Cicera, kjer podjetja v Šentvidu s fotografinjo Tivo Vlaj nisva mogli najti na naslovu iz imenika, sva pa po zvokih, ki so prihajali z dvorišča sklepali, da gre za delavnico, ki nima nikakršne zveze s Cicerom. Za vse uporabe lahko domnevamo elitistične tendence (razen za Cicera, kjer ni jasno), saj imena slavnih antičnih mislecev utelešajo visoko simbolno vrednost, za katero lastniki 9 Gložančev, 2000, 24-25. 10 Sunčič, 2004, 221-225, 234-235 (Aristotel), 222 (Platon, Sokrat). Maja SUNČIČ: Domača tujost antičnih imen in »Zakon o javni rabi slovenščine« 59 verjetno želijo, da se preslika tudi na njihovo podjetje in da bo to očitno tudi potencialnim potrošnikom. »Tretji in zelo pogost način za doseganje atraktivnosti imena podjetja pa je nov, prvi prevzem občne besede iz kakega tujega jezika. To pomeni, povedano nekoliko ironično, da so podjetja za svoje ime »uvozila besedo iz tujine«. Te besede so torej slovenščini neznane in niso del slovenskega besedišča.« 11 Gložančeva pri prekategoriziranem tipi izpostavi ravno latin- ske besede in med bolj znanimi analizira Mercator, Merx iz Celja, Viator iz Ljubljane in druge. Zdi se, da Gložančeva do latinskih besed ne izraža tako negativnega mnenja kot do angleških besed za imenovanje podjetij. Zanimivo je, da tudi ZJRS, ki se v mnogih točkah ujema s predlogi, kijih podaja Gložančeva, ravno tako ne poudarja problematičnosti latinskih ali širše antičnih imen (torej tudi grških) v primeru, da so poslovenjena in nimajo zunanjih znakov tujejezičnosti. Med zelo uspešna lahko tukaj nave- demo trgovinski center Emporium in rekreativni center Millenium v nakupovalnem središču BTC, ki sem ju že obravnavala predvsem z antropološkega vidika. 12 Pomembno za analizo uporabe antičnih imen pri poimenovanju podjetij je tudi kategorija, ki jo Gložančeva uvršča pod Imena podjetij, nastala s prekategorizacijo osebnega imena. »Posebna podskupina osebnih imen, ki nastopajo kot imena podjetij, so imena božanstev in bajeslovnih bitij.« Zanimiva, čeprav preveč poenostavljena, je njena interpretacija imena domžalske tovarne barv in lakov Helios: »Zveza med sončnim bogom Heliosom in tovarno barv in lakov je v svetlobi in sijajnosti, kije podobno kot sonce dajejo tudi barve.« 13 Še bolj zanimiva, a po mojem mnenju povsem napačna, je analiza imena grške boginje Hera, saj Gložančeva verjame zelo neverjetni anekdoti o nastanku imena: »Ime zasebnega družinskega podjetja Hera iz Nove Gorice je dobilo ime po grški boginji Heri, zaščitnici družine. (Kot je povedala lastnica, se ime lahko razlaga tudi kratično: He