SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
letnik XX.
Novo mesto, 24. februarja 1983
št. 5
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO 37. Resolucija o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Novo mesto v letu 1983.
38. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju občine Novo mesto. OBČINA ČRNOMELJ 39. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. OBČINA TREBNJE 40. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
41. Spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih oiganov skupščine občine Trebnje.
42. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Trebnje. OBČINA KRŠKO 43. Odlok o svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
44. Odlok o komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
45. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
46. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah.
Občina Novo mesto
37.
Na podlagi 22., 155. in 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 4. in 14. člena Sprememb in dopolnitev Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja in 2. februarja 1983 sprejela
RESOLUCIJO o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Novo mesto v letu 1983
Delovni ljudje in občani v občini Novo mesto s to resolucijo opredeljujemo temeljne usmeritve uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in prevzemamo svoj del odgovornosti za izdajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja v SR Sloveniji.
I.	KLJUČNI CILJI RAZVOJA V LETU 1983
Ključne naloge razvoja v letu 1983 izhajajo iz resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983, izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ter zasnov sprememb in
dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov v občini in so:
1. povečanje izvoza blaga in storitev, predvsem na konvertibilno področje, s čimer si bomo zagotovili zunanjo likvidnost in omogočili nadaljno gospodarsko rast;
2. uskladitev porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi skladi ter krepitev akumulativne sposobnosti združenega dela;
3. učinkovitejše gospodarjenje, večje varčevanje pri proizvodnji in porabi, boljša izraba delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti ter zaostritev odgovornosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in izvajanju dogovorjenih nalog;
4. utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ob povečanih prizadevanjih nosilcev odločanja za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, krepitev ustavnosti in zakonitosti ter povečana aktivnost za povezovanje gospodarstva v regiji in izven nje;
5. sanacija Industrije motornih vozil in organizacij, ki poslujejo z izgubo, kar bo omogočilo ob aktiviranju novih proizvodnih zmogljivosti in boljši izrabi delovnega časa in obstoječih zmogljivosti nekoliko hitrejšo, gospodarsko rast, kot se predvideva v SR Sloveniji.
II.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1983
Načrtujemo, da bomo s povečanimi prizadevanji in odgovornostjo v vseh okoljih dosegli v letu 1983 naslednje materialne okvire:
1. Fizični obseg gospodarjenja za okoli 3 %, od tega industrijske proizvodnje za 5 % in kmetijske proizvodnje za 4 %.
Načrtovano 5 % povečanje industrijske proizvodnje temelji:
- na aktiviranju novozgrajene tovarne izolacijskih materialov pri tovarni zdravil Krka in povečanju proizvodnje v tej delovni organizaciji, s čimer se bo celotni prihodek povečal za 400 mio din;
- na povečanem obsegu proizvodnje v Industriji motornih vozil v vrednosti 400 mio din;
- na povečanju proizvodnje v Iskri - TOZD KEKO Žužemberk z aktiviranjem novozgrajenega obrata ter na povečanju proizvodnje ostalih industrijskih organizacij v vrednosti 200 mio din;
2. Rast družbenega proizvoda za okoli 3 %.
3. Rast dohodka v združenem delu materialne proizvodnje za okoli 3 %, oz. 23 % nominalno.
4. Povečanje zaposlenih za 1,9 %, kar pomeni, da bomo v letu 1983 zaposlili okoli 940 delavcev.
5. Obseg naložb v osnovna sredstva bo v veliki smeri odvisen od dinamike izvajanja sanacijskega programa v Industriji motornih vozil.
Brez vlaganj v osnovna sredstva v IMV se bo obseg naložb v letu 1983 zmanjšal.
6. Sredstva za skupno porabo v občini bodo zaostajala za 50 % za rastjo dohodka in bodo minimalno porasla za 11,5 % ob uresničevanju predvidenega porasta proizvodnje in dohodka.
7. Sredstva za bruto osebne dohodke bodo v globalu zaostajala za 35 % za rastjo dohodka.
8.	Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v občini "bodo v letu 1983 porasla nominalno za 10,7 %.
III.	POLITIKA RAZVOJA NA KLJUČNIH PODROČJIH
1.	Ekonomski odnosi s tujino
Temeljne organizacije in organizacije združenega dela iz občine Novo mesto, ki že izvažajo, bodo v letu 1983 povečale napore za povečanje predvsem konvertibilnega izvoza.
Medobčinska gospodarska zbornica in izvršni svet skupščine občine Novo mesto bosta povečala aktivnosti, da bi se vključile v izvoz tudi tiste organizacije združenega dela, ki ne izvažajo ali pa dosega njihov izvoz le majhen delež fizičnega obsega proizvodnje.
SGP Pionir bo v letu 1983 znatno povečal obseg del v tujini.
Gospodarstvo občine Novo mesto bo v letu 1983 povečalo obseg konvertibilnega izvoza za 12,2 mio dolarjev. Povečan konvertibilni izvoz bodo realizirale predvsem organizacije, ki povečujejo fizični obseg proizvodnje na osnovi novih zmogljivosti:	Industrija motornih
vozil bo povečala izvoz za 6 mio dolarjev, Krka - tovarna zdravil za 3,2 mio dolarjev in ostale organizacije za 3 mio dolarjev.
V letu 1983 bodo iz občine izvozili vsaj 30 % fizičnega obsega industrijske proizvodnje oz. vsaj 19 % vrednosti proizvodnje in storitev gospodarstva.
Na teh osnovah se bo konvertibilni izvoz povečal za 11 %.
2.	Proizvodnja hrane in preskrba
V letu 1983 bomo* v kmetijstvu nadaljevali z uresničevanjem začrtane politike, zastavljene v letu 1982. Predvsem pa bomo povečali obseg tržnih kmetijskih proizvodov za 4 %.
Kmetijska zadruga bo to dosegla s popolnejšim izkoriščanjem obdelovalnih zemljišč ter razširitvijo in boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti pri združenih kmetih - kooperantih. Sklad za intervencije v kmetijstvo bo svoj program in delovne naloge zastavil tako, da bo pripomogel k uresničitvi, zastavljene večje proizvodnje v kmetijstvu in boljše oskrbe tržišča s kmetijskimi proizvodi. To bo dosegel s stimuliranjem neposrednih proizvajalcev.
Kmetijska zadruga bo za dosego večje tržne proizvodnje izvajala v letu 1983 naslednje naložbene načrte:
- rekonstrukcija hleva za molznice v Jurki vasi (povečanje za 60 stojišč)
- zgraditev odkupnega mesta za živino v Novem mestu
- adaptacija in razširitev delikatese na Cesti kom. Staneta Novo mesto za družbeno prehranb
- vlaganja v kooperacijsko proizvodnjo (govedoreja, prašičereja, kmetijska mehanizacija)
- melioracije in komasacije zemljišč v Mokrem polju in Dobruški gmajni.
V letu 1983 bo Kmetijska zadruga nadaljevala s pripravljalnimi deli in začela z izgradnjo prve faze večnamenske hladilnice in predelovalnice mesa na Cikpvi.
Kmetijska zemljiška skupnost bo do 30. 4. 1983 evidentirala neobdelana in slabo obdelana zemljišča in pripravila program za njihovo boljše izkoriščanje.
Kmetijska zemljiška skupnost bo v letu 1983 kot prednostne izvajala naloge, ki v predhodnem letu niso bile izvršene:
- hidromelioracije na področju Mokrega polja
- agromelioracije steljnikov v Dolenjskih Toplicah
- nakup zemltišč za usmerjene kmetije.
V programu za leto 1983 opredeljuje Kmetijska zemljiška skupnost
V programz za leto 1983 opredeljuje Kmetijska zemljiška skupnost naslednje nove naloge:
- agromelioracija oz. sanacija 12,5 ha gramoznic na Šentjernej-skem polju
- izdelava idejnega načrta za hidromelioracije zmočvirjenih zemljišč v površini 550 ha ob potoku Radolja
- agromelioracija v Suhi krajini na površini 20 ha
- sanacija struge Temenice na območju Mirne peči
- izboljšanje družbenih zemljišč na Pluski in v Orehovici.
Oskrbljenost tržišča bomo zagotavljali predvsem z večjim izkoriščanjem lastnih kmetijskih zmogljivosti in z dolgoročnim povezovanjem nosilcev preskrbe s kmetijskimi organizacijami tudi izven občine in republike.
V skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv in v okviru razpoložljivih
materialnih sredstev bomo povečali skladiščne zmogljivosti za blagovne rezerve in povečali rezerve živil, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane, s čimer bomo vplivali na odpravo kratkoročnih motenj na trgu.
3. Zaposlovanje
V letu 1983 bom o v občini povečali število zaposlenih za 1,9 %, kar pomeni, da se bo na novo zaposlilo 940 delavcev, število zaposlenih v občini pa se bo povečalo za 490 delavcev.
Pretežni del delavcev se bo zaposlil v gospodarstvu. Zaposlovanje bo v letu 1983 temeljilo na produktivnem in smotrnem zaposlovanju, pri čemer bomo delavcem v največji možni meri zagotavljali družbeno dogovorjene minimalne življenjske in kulturne standarde.
Organizacije združenega dela bodo izvajale kadrovsko politiko in politiko zaposlovanja na osnovi usmeritev, ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Novo mesto.
V organizacijah združenega dela bodo preverili ustrezno kadrovsko strukturo in sprejeli ukrepe za njeno izboljšanje oz. prilagoditev novonastalim razmeram, ki zahtevajo boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in družbenih sredstev ter povečanje produktivnosti dela.
Pri zaposlovanju bodo imeli prednost: ustrezno usposobljeni delovni invalidi, iskalci zaposlitve, ki jim je prenehalo delo zaradi ukinitve delovne organizacije ali zmanjšanja obsega proizvodnje, iskalci prve zaposlitve, ki so dokončali šolanje. Nadaljevali bomo s politiko zaposlovanja pripravnikov, praviloma za nedoločen čas.
4. Gospodarske naložbe
V gospodarstvu bomo nadaljevali in v letu 1983 zaključili naslednje pomembnejše naložbe:
- Iskra-TOZD Ela Novo mesto
- proizvodni obrat na Cikavi
- Iskra TOZD KEKO Žužemberk
- proizvodni obrat v Žužemberku
- Novoteks - TOZD Trgovina -rekonstrukcija trgovine v Novem mestu
- Kremen - proizvodnja ognje-odpomih mas in livarskih peskov v Mokrem polju.
V letu 1983 bomo začeli izvajati naslednje pomembnejše naložbe:
- Industrija motornih vozil — modernizacija in povečanje proizvodnje avtomobilov in sklopov ter avtomobilskih prikolic v okviru izvajanja sanacijskega programa
Novoles TOZD TPP - izgradnja lakirnice
- Novoles TOZ-D TDP — izgradnja lakirnice
- Novoles DSSS — razvojni center - dograjevanje razvojnega centra
- Iskra TOZD HIPOT - proizvodnja hibridnih vezij - I. faza
- Gorjanci — nabava avtobusov in tovornjakov
- Krka - tovarna zdravil -rekonstrukcija skladišča vnetljivih
- Krka - tovarna zdravil -izgradnja obrata za predelavo gob v Svrljigu
- Krka - tovarna zdravil -adaptacija kuhinje in razširitev restavracije v Šmarjeških Toplicah
- Iskra - TOZD TNN -izgradnja novih proizvodnih obratov na Cikavi
- Mercator - izgradnja prve faze grosističnega skladišča in skladišča blagovnih rezerv
- Emona Dolenjka - izgradnja prodajnih površin za osnovno oskrbo občanov v Mačkovcu.
Temeljne organizacije in organizacije združenega dela bodo v letu 1983 namenile znatna sredstva amortizacije za nadomestitev iztrošene in za modernizacijo opreme.
5.	Cene
Za uresničitev začrtane politike cen bomo sprejeli program za izvajanje te politike v letu 1983.
Občinska skupnost za cene bo v svojem programu za leto 1983 zagotovila selektivno politiko, tako da bo porast cen komunalnih storitev, stanarin, najemnin in drugih stroritev zagotavljal dejavnostim sredstva za enostavno reprodukcijo in del sredstev za razširjeno reprodukcijo ter da bo položaj izvajalcev v teh dejavnostih približno enak.
Povečanje stanarin in najemnin bo izvedeno v skladu s samoupravnim sporazumom o prehodu na ekonomske stanarine ob upoštevanju politike cen v letu 1983.
6.	Razporejanje dohodka, oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb
Razporejanje dohodka v združenem delu bo zagotovilo hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela, predvsem pa obratnih sredstev. To bo doseženo z zaostajanjem vseh oblik porabe, osebne, skupne in splošne, za rastjo dohodka.
1. Rast sredstev za osebne dohodke bo v organizacijah združenega dela zaostajala 35 % za nominalno rastjo dohodka. Vsi izplačevalci osebnih dohodkov bodo v letu 1983 poračunali vse morebitne prekoračitve osebnih dohodkov iz leta 1982. Gibanje osebnih dohodkov bo odvisno od porasta proizvodnje, produktivnosti dela, zniževanja stroškov poslovanja, konvertibilnega izvoza in boljše izrabe poslovnih sredstev..
V organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in drugih neproizvodnih dejavnostih bodo osebni dohodki rasli največ do rasti le-teh v gospodarstvu. V okviru razporejanja dohodka v združenem delu družbenih dejavnosti bomo uveljavili selektiven pristop porasta za osebne dohodke s ciljem, da bi se izenačil položaj delavcev v teh dejavnostih.
2. Sredstva za občinske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo v globalu porasla za 11,5 % v primerjavi z dovoljeno porabo v letu 1982.
Samoupravne interesne skupnosti, ki v letu 1982 niso dosegle dotoka sredstev do dovoljene po-
rabe, bodo razliko prištele k dovoljeni porabi za leto 1983.
3.	Sredstva občinskega proračuna lahko porastejo v primerjavi s predhodnim letom za 10,7 %.
IV.	POLITIKA RAZVOJA DRUGIH PODROČJIH
NA
1.	Družbene dejavnosti
V skladu z izvajanjem stabilizacijske politike bodo sredstva za skupno porabo v letu 1983 zaostajala za rastjo dohodka za 50 % in bodo glede na planirano rast dohodka lahko porasla za 11,5 % v primerjavi s prehodnim letom.
Glede na zožene materialne možnosti na področju družbenih dejavnosti ne bo mogoče uresničiti programov iz sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov in referendumskih programov.
Uporabniki in izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bodo pri oblikovanju programov za leto 1983 upoštevali naslednje usmeritve in naloge:
1.,	Izvajalci storitev v družbenih dejavnostih bodo proučili skupaj s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi možnosti, da del svojih zmogljivosti ponudijo uporabnikom neposredno (posamezne zdravstvene storitve, organizirana prehrana, nega na domu itd.).
2. V letu 1983 ima prednost uresničevanje zagotovljenih programov. Na področju naložb se bodo izvajale le tiste investicije, ki so že v teku, oz; tiste, za katere se pretežni del sredstev združuje izven rednih prispevnih stopenj ali medobčinsko.
3. Postopoma je potrebno izenačevati položaj izvajalcev, ne glede na to, v kateri družbeni dejavnosti izvajajo programe.
Za uresničevanje te usmeritve bo v letu 1983 izveden selektiven pristop porasta sredstev za osebne dohodke izvajalcev družbenih dejavnosti.
4. V šolskem letu 1983 bomo še naprej spreminjali razmerja vpisa učencev v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja v korist proizvodnih poklicev.
5. Pri štipendiranju bomo prednostno dodeljevali štipendije učencem, ki se izobražujejo za deficitarne poklice.
6. Za odplačilo dela anuitetnih obveznosti od kreditov, ki jih je najela Občinska izobraževalna skupnost, bodo šole usmerjenega izobraževanja združevale del sredstev amortizacije.
Tudi ostali izvajalci bodo v okviru posameznih samoupravnih interesnih skupnosti združevali del sredstev amortizacije in uporabljali ta sredstva v skladu s sprejetim programom.
7. Na področju zdravstvenega varstva bodo imeli prednost z zakonom opredeljeni programi. Tudi v letu 1983 bomo spodbujali funkcionalno povezovanje osnovne, i specialistične in bolnišnične dejav- , nosti, da bi smotrneje izrabili kadre t in zmogljivosti.	.ff
8. Skupnost socialnega varstva bo zagotovila usklajeno delovanje vseh socialno varstvenih programov v samoupravnih interesnih skupnostih
DOLENJSKI LIST št. 8 (1750) 24. februarja 1983
v občini, da bi ohranjala raven življenjskega standarda delavcev in občanov z nižjimi osebnimi dohodki in prejemki.
V občini bo oblikovana uveljavljena enotna evidenca upravičencev vseh oblik socialnih pravic.
9.	Občinska raziskovalna skupnost se bo vključila v sofinanciranje nalog, ki so ključne za razvoj občine in obsegajo naslednja tematska področja:	prostorski	in	gospodarski
vidik razvoja ter preskrbo z energijo in hrano.
V letu 1983 bomo nadaljevali z začetimi gradnjami objektov družbenega standarda, in sicer:
- izgradnjo učnih delavnic pri Centru usmerjenega izobraževanja in športno-rekreativnih objektov
- izgradnjo Kmetijskega izobraževalnega centra
prenovo kulturnega doma v Novem mestu
- dograditev doma starejših občanov v Novem mestu.
Nadaljevali bomo z urejanjem kompleksa Doma slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah v okviru razpoložljivih sredstev nosilca izgradnje, to je Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Pripravili bomo programsko presojo za določitev vrstnega reda izgradnje osnovnih šol po referendumskem programu.
V Medobčinski zdravstveni skupnosti bomo združili manjkajoča sredstva za izgradnjo pralnice pri Splošni bolnici v Novem mestu in za nabavo opreme Zdravstvenoinfor-mativnega centra.
2. Urejanje prostora
Prednostna naloga pri izdelavi prostorske dokumentacije je dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981-1985 s prostorskim delom družbenega plana. Tej nalogi, ki jo bodo sofinancirale vse zainteresirane samoupravne skupnosti, bomo prilagodili tempo izdtlave urbanistične in zazidalne dokumentacije, ki jo v skladu z dolgoročnim dogovorom pripravlja Zavod za družbeno planiranje Novo mesto.
Nadaljevali bomo s pripravo planskih dokumentov dolgoročnega družbenega plana občine Novo mesto „Novo mesto 2000“. Pri tem bomo pospešili dela pri pripravi dolgoročnih planov nosilcev dolgoročnega planiranja.
Stavbno-zemljiška skupnost bo v letu 1983 nadaljevala s pripravo in komunalnim opremljanjem stanovanjskih sosesk: Irča vas - Brod in Regerške košenice.
Pripravljalna dela za gradnjo stanovanj v okviru zazidalnih načrtov bo izvajala: v Žabji vasi, Jedinščid, Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju in Žužemberku.
Pripravljalna dela za gradnjo gospodarskih objektov na Cikavi in Cešči vasi pa bodo potekala v obsegu planov neposrednih uporabnikov,
3. Stanovanjsko, komunalno in častno gospodarstvo ter ostala infrastruktura
1.	V letu 1983 bomo v občini dokončali gradnjo 331 stanovanj, in sicer: 115 stanovanj v soseski ob
Cesti herojev, 16 stanovanj na Mestnih njivah v Novem mestu in 200 zasebnih stanovanjskih hiš na raznih krajih v občini.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo kot investitor družbeno usmerjene gradnje pričela z gradnjo 156 stanovanj v soseski Irča vas -Brod.
2. Samdupravna komunalna skupnost bo V letu 1983 zagotavljala sredstva za ohranjanje že dosežene ravni vzdrževanja objektov kolektivne komunalne rabe.
Nadaljevala bo z deli pri komunalnem urejanju pokopališča v Novem mestu (dt.topna cesta) in preureditvi tržnice v Novem mestu.
Financirala bo priprav o dokumentacije za novo avtotv j o postajo v Novem mestu in tehnične dokumentacije za mo * za peš promet čez Krko.
V tem letu bomo izvedli reorganizacijo delovne organizacije Komunala v skladu s komunalno zakonodajo.
Delovna organizacija Komunala Novo mesto bo nadaljevala z gradnjo naslednjih vodovodnih sistemov: Visejc - Gradenc, Bršljin -Straža, Uršna sela, Irča vas - Brod, Novo emsto - jug, Javorovica -Ržišče, Pendirjevka. Da bi zagotovili zdravo pitno vodo, se bomo lotili sanacije vodooskrbnih sistemov v Stopičah, Dolenjskih Toplicah in Globodolu.
V Novem mestu bomo nadaljevali izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
3. Konec leta 1982 je bila konstituirana samoupravna cestna skupnost. Po sprejetju zaključnega računa Samoupravne komunalne skupnosti za leto 1982 bo izvršena delitev sredstev do izvirnih prihodkov med „Komunalo“ in Cestno skupnostjo.
Samoupravna cestna skupnost bo v svojem programu zagotovila sredstva predvsem za redno vzdrževanje cest.
V okviru razpoložljivih sredstev pa bp izvajala predvsem naslednja dela:
- dokončanje ceste Novo mesto — Straža - cestni odsek pri bolnici
- nadaljevanje modernizacije ceste Škrjanče-Ruperč vrh in ceste Podgrad
- priprava tehnične dokumentacije za most čez Krko v Novem mestu
— priprava tehnične dokumentacije za most čez Krko v Dragi in most čez Pendirjevko v Orehovici ter skrb za posebno združevanje sredstev ja izgradnjo teh dveh mostov
— zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programov ureditve cest v manj razritih krajevnih skupnostih in v Suhi krajini.
4. Železniško transportno podjetje bo pripravilo dokumentacijo in začelo izgradnjo pretakališča za cement in kontejnerska nakladališča v Novem mestu.
5. Za izboljšanje ptt storitev bo PTT organizacija opravila naslednja dela: razširitev poslovne zgradbe na Novem trgu in širitev ATC in ATG centrale v Novem mestu, širitev ATC Otočec in Stopiče ter sodelovanje pri gradnji oddaljenega centra na Trdinovem vrhu.
Za nabavo uvožene opreme za' RR na Trdinpvem vrhu bo potrebn^J pridobiti potrebna devizni sredstva.
6.	Na področju porabe električne energije predvidevamo v letu 1988 nekoliko upočasnjeno rast porabe zaradi delovanja ukrepov varčevanja.
Za izboljšanje preskrbe z električno energijo v občini se bodo v letu 1983 nadaljevala pripravljalna dela za izgradnjo visokonapetostnega 110 kW daljnovoda Brestanica -Novo mesto.
Za boljšo oskrbo z električno energijo bo Elektro Ljubljana -TOZD Novo mesto zgradil 4,7 km daljnovodov, 15,7 km visokonapetostnega omrežja in 10 transformatorskih postaj v krajih:
Birčna vas, Meniška vas, Rumanja vas, Gornje Sušice, Novo mesto, Brod, Otrog, Zloganje, Družinska vas in Mirna peč.
4. Krajevne skupnosti in mladinske delovne bi igade
Krajevne skupnosti bode -veri-le svoje programe vlaganj n, uskladile s programi ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti in z razpoložljivimi sredstvi.
Na območju Suhe krajine bo tudi v letu 1983 orgahizirana zvezna mladinska delovna akcija. Mladinske delovne brigade bodo angažirane pri naslednjih nalogah:
- gradnji vodovoda Visejc-PIeši-rica-Gradenc
- rekonstrukciji cest Pleširica-Gradenc in Gradenc-Žužemberk
- nadaljevanju ag o melioracij na površini 20 ha.
Krajevne skupno«!, komunalna skupnost in kmetijska zemljiška skupnost bodo v sodelovanju s centrom za mladinske delovne akcije in predsedstvom OK ZSMS Novo mesto organizirale lokalne delovne akcije.
Samoupravna komunalna, cestna in stavbno-zemljiška skupnost bodo sofinancirale akcije za hitrejši razvoj Suhe krajine in ostalih manj razritih krajevnih skupnosti v občini.
5. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bomo še naprej načrtno razvijali kot sestavino družbenopolitične in samoupravne organiziranosti ob angažiranju vseh subjektivnih sil v občini.
Posebno pozornost bomo posvetili razvoju in utrjevanju varnostne kulture ter ocenjevanju varnostnih razmer, ki morajo izhajati iz konkretnega okolja in situacije.
Ena temeljnih nalog vseh uporabnikov družbenih sredstev je varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter varstvo družbenega premoženja pred vsemi oblikami zlorabe in odtujevanja.
Doseženo stopnjo organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo preverjali skozi praktične vaje.
V.	SPREMLJAJOČI DOKUMENTI
Na posameznih področjih družbenoekonomskega razvoja morajo no-
silci razvoja opredeliti in sprejeti naloge v okviru naslednjih dokumentov, ki so sestavni del resolucije:
1. Usklajeni plani izvoza in uvoza organizacij združenega dela iz občine Novo mesto.
2. Prehrambna bilanca in program zagotavljanja preskrbe z osnovnimi življenjskimi proizvodi v občini Novo mesto za leto 1983.
3. Programi in finančni načrt sklada za- intervencije v kmetijstvu • in porabi hrane za leto 1983.
4. Načrt zaposlovanja v letu 1983.
5. Program ukrepov za izvajanje politike cen v občini Novo mesto za leto 1983.
6. Program in sporazum o razvoju drobnega gospodarstva v občini Novo mesto.
7. Plani samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za leto 1983.
8. Plani samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1983.
9. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1983.
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: UROŠ DULAR, l.r.
38.
Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto je po 51. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78) ter po 2. členu Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 -(Uradni list SRS št. 45/82), na seji dne 15. 2. 1983 sprejel /
ODREDBO O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1983 NA OBMOČJU OBČINE NOVO MESTO
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, se izvedejo preventivni ukrepi zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Preventivna cepljenja in diagnostične preiskave ter jemanje vzorcev za diagnostične in druge preiskave po tej odredbi opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
Posestniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. člen
Dolenjski veterinarski zavod'Novo mesto mdra pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski otgan veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3. člen
Preventivna cepljenja morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4. člen
Dolenjski veterinarski zavod mora voditi evidenco o datumu cepljenja
oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o popisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskavi.
Dolenjski veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5. člen
Preventivno cepljenje kopitaijev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih krajih: Stavča vas, Dolnje Dole in v gospodarstvih v vaseh Mačkovec, Hrastulje, ki se nahajajo v dolini pod Dol. Dolom ob potoku.
Zaščitno cepljenje se opravi do 30. aprila 1983.
6. člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1983. Cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
V primeru pojava stekline v občini Novo mesto je potrebno na okuženem in ogroženem področju preventivno cepiti proti steklini tudi druge domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
7. člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojleijev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
1. V obratu za vzrejo nesnic v Zalogu pri Novem mestu, last Perutnine Zalog, v kooperacijski reji s KZ Krka TOZD Brazda;
2. V obratu za vzrejo nesnic last KŠC Grm, Obrat Trška gora;
3. V obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
4. V vseh na novo organiziranih kooperacijskih rejah perutnine v letu 1983;
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje opravi Dolenjski veterinarski zavod, v družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki iniajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratn«' veterinarske službe na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8. člen
. Valilna jajca morajo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tif niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine.
9. člen
Proti prašičji kugi se mora preventivno cepiti prašiče last:
1. K§C Grm, obrat Trška gora;
2. Prašiče v kooperacijski reji, katera ima 10 ali več plemenskih svinj oz. najmanj 50 pitancev;
3.	Prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora glede na njihovo število v gospodinjstvu.
Cepljenje s sevom ,,K“ lapinizira-nega virusa opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
Cepljenje se opravi takoj po nabavi prašičev.
10. člen
V letu 1983 se mora nadaljevati s splošno tuberkulizacijo govedi. Do konca leta je potrebno končati VI. splošno tuberkulizacijo ter sanacijo vseh okuženih dvorišč. Tuberkulizi-rati je treba osnovne goveje črede v organizacijah združenega dela v občini.
11. člen
Glede r brucelozo je treba preiskati:
1. Z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto;
2. Z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela, KŠC Grm, - Obrat Trška gora, KZ Krka Novo mesto TOZD Brazda, obrat Klevevž, Jurka vas, Vrh in Orehovica;
3. Z enkratno serološko preiskavo krvi plemenskih živali na prašičj-erejskih obratih KŠC Grm -obrat Trška gora;
4. Plemenskih merjascev v osemenjevalnem centru Dolenjskega veterinarskega zavoda in v prirodnem pripustu;
5. Enkratna serološka preiskava naj se opravi tudi v kooperacijskih rejah plemenskih svinj, v organizacijah KZ Krka ter v letu' 1983 na novo ustanovljenih kooperacijskih rejah plemenskih svinj;
6. Ovce v gospodarstvih z več kot 100 živalmi s serološko preiskavo krvi.
12. člen
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini.
13. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno preiskati novo nabavljene kopitarje, pri katerih ta preiskava še ni bila opravljena.
14. člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenil-nih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo.
Čebelje družine z območij občine Novo mesto, ki še niso okužena z varoozo, pa so bile na paši v drugih republikah je treba preiskati na varoozo.
Vzorce čebel je treba dostaviti v laboratorijsko preiskavo pooblaščenemu laboratoriju do 31. marca 1983, preiskati pa do 30. 4. 1983.
15. člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija do konca leta 1983, vzorci tržnih
rib kot to odredi organ veterinarske inšpekcije v občini Novo mesto.
Na virusno hemoragično septi-kemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvi rib do 15. februarja 1983. Na spomladansko viremgo. eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1983 pregledati krape iz registriranih rej, ki sc vlagajo, prodajajo in prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1983.
Vzorce vzame Dolenjski veterinarski zavod pri naslednjih organizacij ali:
1. Ribiška družina Novo mesto, Ribogojnica Prečni ter Ribnjak Vodranec, Gor. Kronovo;
2. Ribarstvo Eksport Lj., Ribogojnica Dvor, v mesecu novembru 1983;
Vzorci rib za preiskave se dostavijo na TOZD za veterinarstvo, Biotehnična fakulteta v Ljubljani.
16. člen
Stroški za izvajanje navedenih cepljenj in drugih preiskav gredo v breme posebnega računa na zdravstveno varstvo živali pri občini Novo mesto.
Stroški ža izvajanje 6. člena gredo v breme lastnika živali.
17. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po .objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
ŠTEVILKA: 322 -010/81 Datum: 1. 2. 1983
PREDSEDNIK IS SO NOVO MESTO FRANCI BORSAN.l.r.
Občina Čmamelj
39.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36 / 75 , 7/ 77, 61/78 , 26 / 79, 5 / 80. 63/80, 3/81, 23/82) in 174. člena Statuta občine Črnomelj, (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 1/2-1983 sprejela
ODLOK o spremembi Odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski Ust, št. 6/77, 11/77, 32/77, 12/81 in 8/82) se 2. člen nadomesti z novim, ki glasi: „Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od proizvodov, ki so določeni v tarifi, ki je sestavni del tega odloka”.
2. člen
Tretji člen se črta. Vrstni red členov se spremeni tako, da členi 4.,
5.,	6. in 7. postanejo 3., 4., 5. in 6.
3. člen
Tarifna št. 1. se nadomesti z novo, ki glasi: „Od prometa rabljenih osebnih ali tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino nad 125 ccm, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa: 4 %.
OPOMBE:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od poškodovanih osebnih in
tovornih avtomobilov ter motornih koles nad 125 ccm, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice.
Davek se tudi ne plača, če je prodaja nastala zaradi posledice trajne invaUdnosti aU smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti. Če ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ komisijsko.
Davčni zavezanec je prodajalec.
4. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421-3/77
Datum: 1. 2. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
Občina Trebnje
40.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,- 55/72, 28/73 , 36/75, 58/75 , 7/77, 61/78 , 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na *ji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31.1. 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 6/77, 32/77, 10/81 in 7/82) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: ..Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in so določeni v tarifi prometnega davka, kije sestavni del odloka”.
2. člen
Črta se 3. člen odloka.
Členi 4 do 9 postanejo členi 3 do
8.
3. člen
Tarifna številka 1 se črta.
Tarifne številke 2 do 9 postanejo tarifne številke 1 do 8.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421-02/77-10 Datum: 31. 1. 1983
Predsednik Skupščine občine Trebnje IVAN GOLE 1. r.
41.
Na podlagi 208. člena statuta občine Trebnje ter 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je skupščine občine Trebnje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1983 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Trebnje 1. člen
Spremeni se naziv odloka, tako da se glasi:
„Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Trebnje".
2. člen
V členu 14 se črta zadnji odstavek.
3. člen
V členu 15 se za prvim odstavkom dodajo še drugi in tretji ter četrti odstavek, in sicer:
„V sekretariatu se opravljajo tudi zadeve, ki se nanašajo na pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, na izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega sveta, na zakonitost aktov občinske skupščine in izvršnega sveta, na strokovne naloge s področja kadrovske politike v občini, na informiranje in delovanje informacijskega sistema v občini, na računska opravila za proračun občine, finančne načrte delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb ter predračunov upravnih organov, na admirtistrativno-tehnična dela za potrebe skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov (strojepisna in druga administrativno-tehnična dela) na protokolarne zadevo za skupščino in izvršni svet.
Člani delovne skupnosti sekretariata so tudi funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta, ki funkcije opravljajo poklicno.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka uresničujejo samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v obsegu, kot je to z zakonom določeno za funkcionarje upravnih organov".
4. člen
Črtajo se členi 22, 23, 24 in 25 odloka s tem, da se naslednji členi smiselno preštevilčijo.
5. člen
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 02-01/83-10
Datum: 31. 1. 1983
Predsednik Skupščine občine Trebnje IVAN GOLE 1. r.
42.
Na podlagi 15. čiena Zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) in 23. člena Pravilnika za izvrševanje Zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56) ter 209. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je Skupščina občine Trebnje na 7. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1983 sprejela
ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pokopališča na območju občine Trebnje so komunalno sanitarni objekti, namenjeni za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na veroizpoved, narodnost in raso.
2. člen
S pokopališči na območju občine Trebnje upravljajo krajevne skupnosti, če ni pokopališče prenešeno v upravljanje komunalni delovni organizaciji (v nadaljnem besedilu upravijalec pokopališča). Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravijalec pokopališča pokopališko upravo, sestavljeno iz treh članov, kiji predseduje član sveta krajevne skupnosti ali komunalne delovne skupnosti.
3. člen
Na pokopališču so pokopani:
- vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču, ali če to želijo svojci,
- vsi, ki umrejo v sosednjih n-aseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci, ali če je tako želel pokojnik, če izda dovoljenje za prevoz pokojnika pristojni občinski organ.
4. člen
Ta pokopališki red velja za pokopališča v krajih:
1. Beli grič
2. Čatež
3. Dobrnič
4. Mirna
5. Mokronog
6. Grm
7. Sela Šumberk
8. Šentrupert
9. Sentlovrenc
10. Statemberg
11. Trebnje
12. Trebelno
13. Veliki Gaber
14. Vrh nad Mokronogom
5.	člen
Vsako pokopališče mora praviloma imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče, poseben prostor za odlaganje spomenikov in ograjo. Pokopališča v naseljih Trebnje, Mirna in Mokronog pa morajo predvidoma imeti mrliško vežo za polaganje umrfih na mrtvaški oder.
V primeru, da pokopališče nima primerne mrliške veže, se polaganje umrlih opravi na krajevno običajen način. Obdukcija se opravi v pooblaščeni ustanovi.
6. člen
Vsak upravijalec pokopališča vodi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove v merilu 1 : 200, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datum pokopa in zaznambo groba.
7. člen
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
a) vrstni enojni grobovi
b) vrstni družinski grobovi
c) žarni grobovi č) grobnice
d) skupna grobišča (grobovi borcev NOV, vojaški grobovi in podobno)
e) skupna kostnica
8. člen
Grobovi v vrstah so glede na namen enake velikosti. Mere grobnega prostora znašajo najmanj:
- za enojni grob 2,60 x 1,00 m
- za družinski grob 2,60 x 2,00 m
- za ostale vrste grobov pa se velikost določi sporazumno z uprav-ljalcem pokopališča
- za otroke do 10 let starosti zadostujejo polovične mere.
Globina groba mora znašati najmanj 1,80 m. Če je več zaporednih pokopov v isti grob, mora biti globina groba tolikšna, da znaša plast zemlje nad nazadnje pokopanim pokojnikom najmanj 1,50 m.
Grobnice morajo biti zgoraj nepredušno zaprte, tla pa propustna. Pokojnik mora biti položen v grobnico v kovinski krsti oz. v leseni s kovinskim vložkom.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Površino, mesto in obliko žarnega groba določa upravijalec pokopališča.
Shranjevanje žar doma ni dovoljeno.
9. člen
Upravijalec pokopališča lahko določi na pokopiišču poseben prostor za pokopavanje umrlih otrok v starosti do 10 let in prostor za skupni grob umrlih oseb v primeru večjih elementarnih nesreč.
10. člen
Mirovalna doba za grobove odraslih ali otrok v suhi zemlji je 10 let, v mokri pa 20 let. V času mirovalne dobe se ne prekopava.
Ekshumacije, ki so uradno odrejene se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije na zahtevo svojcev se
izvajajo samo v času od 1. septembra do 31. marca.
Odpiranje grobov pred rokom iz prvega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega upravnega organa ter skladu s Pravilnikom o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza mrličev, (Uradni list SRS, št. 11/76).
Prekope in ekshumacije je treba opraviti s potrebno pieteto, pod nadzorstvom komisije, ki jo imenuje pristojni upravni organ.
11. člen
Kosti pokojnikov, ki se izkopljejo pri kopanju jam, sc morajo zložiti na poseben prostor ob jami in pokriti s prstjo, pri zasutju jame pa se pokopljejo skupaj s pokojnikom.
12. člen
Prostor za grobove, grobnice, dru-žinske in žarne grobove oddaja upravijalec pokopališča v najem z najemno pogodbo, ki jo sklene z najemniki.
Najemna pogodba mora vsebovati naslednjem
a) čas uporabe groba ali grobnice
b) rok za dograditev grobnice ali ureditev groba
c) določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načrtom pokopališča in gradbenim načrtom
d) višino najemnine
Pogodba sc sklene za določen čas in sicer je najemna doba za vse vrste grobov 10 let in za grobnice 50 let. Pravica uporabe groba se podaljša z obnovitvijo oz. podaljšanjem najemne pogodbe.
Med sorodniki je dovoljen brezplačen odstop in prenos pravice uporabe groba.
13. člen
Upravijalec pokopališča sme odpovedati najemno pogodbo ali' pravico do uporabe groba v naslednjih
primerih:
- če najemnik groba po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine v 6 mesecih po prejemu opozorila
- če najemnik groba, kljub posebnemu pozivu, groba ne vzdržuje redno
- ob opustitvi pokopališča in
- kadar to zahteva ureditveni načrt pokopališča.
Šteje se, daje grob zapuščen, če tako propade ali če je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov, ali če kvari dostojanstvo pokopališča.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni podaljšana najemnina, razpolaga upravijalec pokopališča.
Najemnik groba ima v primeru ukinitve groba zaradi ureditvenega načrta pravico zahtevati pietetni prenos in pokop posmrtnih ostankov pokojnika v nov grob, na račun upravijalca pokopališča.
14. člen
Najemnik groba je dolžan odstraniti opremo groba v roku 6 mesecev po odpovedi najemne pogodbe s strani upravijalca pokopališča. Ce najemnik po preteku predpisanega roka ne odstrani opreme, postane le-ta last upravijalca poRopališča.
15. člen
Grobovi in grobnice morajo biti vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti grobovi vsaj enkrat letno, ostala ureditev grobov pa mora biti v skladu s celotno ureditvijo pokopališča.
Grmičevje in drevje se sme zasaditi Samo po načrtu pokopališča, z dovoljenjem upravljalca pokopališča.
16. člen
Grobovi in grobišča borcev se varujejo, urejajo in vzdržujejo tako, da se padlim in v vojni umrlim borcem izkazuje spoštovanje ter da se ohrani trajen in viden spomin na •njihove žrtve.
Za varstvo in vzdrževanje grobov borcev NOV in e tov fašističnega nasilja veljajo določbe Odloka o vzdrževanju vojaških pokopališč in grobov, spomenikov in spominskih obeležij v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. '4/75) ter določila, zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78).
Grobovi in grobišča borcev so grobišča, kostnice, grobnice in grobovi borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, borcev za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn v letih 1912 do-1918, pripadnikov bivše jugoslovanske vojske, padlih v boju s sovražnikom, jugoslovanskih vojnih ujetnikov, internirancev in drugih žrtev fašističnega nasilja iz druge svetovne vojne in iz prejšnjih vojn kakor tudi predvojnih revolucionarjev — žrtev fašističnega nasilja ter ž tav sovražnega delovanja zoper varnost države oziroma ustavne ureditve SFRJ.
Za grobišča in grobove borcev se štejejo tudi s spominskimi znamenji označena grobišča in grobovi borcev, iz katerih so bili posmrtni ostanki padlih ali v vojni umrlih borcev prekopani ali preneseni v drug kraj.
Grobovi ir: grobišča borcev so pod posebnim družbenim varstvom. Za njihovo varnost, urejanje in vzdrževanje skrbi občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV; to področje pa urejajo tudi družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij socialistične revolucije,o urejanju ir. vzdrževanju grobišč in grobov borcev NOV ter o poimenovanjih na območju občine Trebnje ter samoupravni sporazumi o varstvu, urejanju in vzdrževanju posameznih grobov in grobišč.
Posmrtnih ostankov padlih in v vojni umrlih borcev, ki so pokopani v urejenih in vzdrževanih grobovih in grobnicah, označenih s spomeniki ali z drugimi spominskimi znamenji, se ne sme prekopavati, če pa izjemoma se, o tem določa občinska skupščina. ko pridobi potrebne privolitve in mnenja.
17. člen
Cene za pogrebne in pokopališke usluge določijo upravijalci pokopališč s soglasjem skupnosti za cene skupščine občine Trebnje.
n. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
18. člen
Upravljalec pokopališča
- ugotavlja pravilnost dokumentacije o smrti
- določa mesto, dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročnikom
- opravlja pokope, ekshumacije in prekope grobov
- vodi evidenco pokopanih oseb z oznako grobov in datum pokopa
- oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe in vodi register sklenjenih pogodb
- skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav
- določa mesto za odlaganje smeti in odpadkov
- vodi finančno in materialno knjigovodstvo ter blagajno
- izstavlja račune, sprejema plačila najemnih in drugih pristojbin
- daje soglasje k arhitektonski ureditvi grobov in grobnic
- opravlja pravice in dolžnosti investitorja pri rekonstrukcijah in novogradnjah pokopališč in
- prijavlja sodniku za prekrške kršitelje pokopališkega reda.
19. člen
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde ob prekopih grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec pokopališča izročiti upravičencu, če je znan, ugotovljiv ali dosegljiv, če pa ni, pa ravna po veljavnih predpisih.
20. člen
Upravljalec pokopališča vzdržuje skupne naprave pokopališča med katere spadajo predvsem:
- mrliške veže, ograje in obzidja pokopališč
poti med skupinami in vrstami grobov
- vodovodne naprave, sanitarije, smetišče ter
- orodje in pribor, ki je potreben za pokop.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI NAJEMNIKOV GROBOV IN OBISKOVALCEV POKOPALIŠČ
21.	člen
Najemniki grobov in obiskovalci
pokopališč so dolžni:
1. Odlagati smeti in odpadke na mesto, ki je za to določeno ter skrbeti za red in snago na pokopališčih,
2. na pokopališčih in pripadajočih objektih vesti se s pieteto do pokojnih,
3. redno vzdrževati grobove,
4. obiskovati pokojnike v mrliških vežah samo v zato določenem č.asu,
5. skrbeti, da ne poškodujejo in onesnažijo grobov,
6.pridobiti soglasje upravljalca pokopališča, kadar postavljajo ali odstranjujejo spomenike ali spreminjajo arhitektonsko zasnovo groba.
22. člen
Prepovedano je:
1. uporabljati na pokopališču prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov,
2. skruniti grobove in pieteto do pokojnikov,
3. voditi na pokopališče pse ali druge živali.
Prepoved uporabe prevoznih sredstev na pokopališčih ne velja za službena vozila upravljalca pokopališča.
Za skrunjenje grobov in pietete do pokojnikov se šteje prilaščanje raznih stvari s tujih grobov ali mrliških vežic, namerno poškodovanje ali onesnaževanje grobov, pisanje žaljivih napisov, simbolov in podobno.
IV. OSTALE DOLOČBE
23. člen
Pokojnik, ki bo pokopan na trebanjskem pokopališču, mora biti položen na mrtvaški oder v urejeni mrliški veži ob tem pokopališču. To določilo izrecno velja za pokojnike iz naselja Trebnje in sicer iz območja, ki ga obsega ulični sistem. Za pokojnike iz ostalih naselij, ki gravitirajo na to pokopališče, pa je obvezno vsaj 4 urno ležanje pred pokopom na mrtvaškem odru mrliške veže.
24. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan in sicer v času od 8. do 17. ure. V času od 1. aprila do 30. septembra pa se ta čas podaljša do 18. ure. Pogrebne svečanosti so predpisane s posebnim odlokom skupščine občine Trebnje.
Pogrebe s prisotnostjo ali brez prisotnosti predstavnika verske skupnosti organizira in opravi upravljalec pokopališča sporazumno z naročnikom.
Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec pokopališča pri organizaciji pogreba podrediti predpisom, ki veljajo za vojaške pogrebe.
25. člen
Mrliška veža bo v času, ko bo v njej pokojnik, odprta:
- od 1. aprila do 30. septembra v
času od 6. do 20.30 ure
- od 1. oktobra do 31. marca v
času od 6. do 18. ure
Prižiganje sveč v mrliški veži je
prepovedano.
26. člen
Otrokom do 10 let starosti je vstop v mrliško vežo in na pokopališča brez spremstva odraslih prepovedan.
V. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
Upravljalca pokopališča se kaznu je z denarno kaznijo od 1.000,00 do
30.000.00 din, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200,00 do
3.000.00 din, če ravna v nasprotju z določili tega odloka.
28. člen
Z denarno kaznijo od 200,00 do
5.000.00 din se kaznuje za prekršek oseba, ki ne upošteva določil odloka o obvezni položitvi pokojnika na mrtvaški oder v mrliški veži (23.
člen), oseba, ki skruni grobove "in pieteto do pokojnikov ter oseba, ki ravna v nasprotju z določili 5. odstavka 8. člena, 21. in 22. člena tega odloka.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalna inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.
30. člen
Upravijalci pokopališč so dolžni uskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
31. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/70).
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-04/82-10
Datum: 31. 1. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, 1. r.
Občina Krško
43.
Na podlagi 184. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/82) in v skladu s 76. in 77. členom Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) je Skupščina občine Krško na 11. seji zbora združenega dela ter 10. seji zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 7. februarja 1983 sprejela
ODLOK O SVETU ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1. člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadalj-nem besedilu: Svet) je organ občinske skupščine za usklajevanje in usmerjanje obrambnih priprav in družbene samozaščite ter povezovanje vseh dejavnikov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Krško.
2. člen
Svet izvršuje svoje naloge v skladu s sistemom splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na podlagi zakona, statuta občine ter odlokov, sklepov in politike občinske skupščine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3. člen
Svet najmanj enkrat letno poroča občinski skupščini o stanju na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o izvrševanju nalog iz svoje pristojnosti.
Tl NVHJS e86l^m»l ^iCQ^l)8 '«XSIlDISfN3TQa
4. člen
Predsednik občinske skupščine je po položaju predsednik Sveta.
Predsednika Sveta nadomešča predsednik izvršnega sveta občinske skupščine.
Tajnik Sveta je predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo.
5. člen
Svet sprejme svoj poslovnik, s katerim določi organizacijo in način dela ter medsebojna razmerja.
6. člen
Sestav Sveta določi občinska skupščina s sklepom o izvolitvi članov Sveta.
Mandat Članov Sveta je enak mandatu delegatov občinske skupščine. Omejitev ponovne izvolitve posameznih članov je določena s posebnimi predpisi.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-8-2/83
Datum: 7. 2. 1983
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC, 1. r.
44.
Na podlagi 48. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/82) in v skladu z 80. členom zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 35/82) je Skupščina občine Krško na 11. seji zbora združenega dela ter 10. seji zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 7. februarja 1983 sprejela
ODLOK O KOMITEJU ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
v ob Cini krško
1. člen
Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (v nadaljnjem besedilu: Komite) je organ občine Krško, ki v skladu z zakonom sprejema ukrepe in določila o drugih zadevah v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti, usmerja izvajanje ukrepov za pripravljenost ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni pa usmerja in vodi splošni ljudski odpor v občini in v ta namen usmerja in usklajuje uporabo vseh družbenih sil in sredstev v boju ter odporu zoper agresijo.
2. člen
Komite izvršuje svoje naloge na podlagi zakona ter v skladu z nasta-‘limi razmerami in navodili višjih organov.
3. člen
V skladu s svojo odgovornostjo je Komite dolžan najmanj enkrat letno seznanjati občinsko skupščino in občinski komite ZKS o aktualnih vprašanjih iz njune pristojnosti.
4. člen
Sestav Komiteja določa občinska skupščina s sklepom o izvolitvi članov komiteja.
Mandat članov komiteja je enak mandatu občinske skupščine, omejitev ponovne izvolitve paje določena s splošnimi predpisi.
5. člen
Komite sprejme svoj poslovnik, s katerim določi organizacijo in način dela ter medsebojne odnose.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-8-1/83
Datum: 7. 2. 1983
Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, 1. r.
45.
Na podlagi 1., 4„ 16. in 27. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33-316/72), 1. odstavka 3. člena Zakona o spremembi Zakona o posebneih republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 45/82) ter 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 12/82), je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 7. 2. 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/73, 9/73, 1/74, 14/7 in 5/76), se v tarifi št. 1 tarife posebnega občinskega prometnega davka od proizvodov, ki je sestavni del tega odloka, odpravi posebni občinski prometni davek po splošni stopnji 3 %.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-421-3/83
Datum: 7. 2. 1983
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC, l.r.
46.
Na podlagi 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7- 78 / 72) ter 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 12-125/82), je Skupščina občine Krško na seji zbora ■
združenega dela dne 7. 2. 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. 2. 1983 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah
1. člen
V odloku o komunalnih taksah (Uradni Vestnik Celje št.: 4-36/66 in Skupščinski Dolenjski list št.: 12-144/74,	26-265/79 in
17-139/81), se v tarifi komunalnih
taks — tarifna št.: 3, znesek din 10,00 nadomesti z zneskom din 15,00.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem.Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje.
Številka: 1-423-1/83
Datum: 7. 2. 1983
Predsednik Skupščine občine Krško BRANKO PIRC, l.r.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JANEZ
HOČEVAR
Stopno 12, Škocjan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja pevcem za zapete žalostinke, podjetjema Strešnik in Krka za podaijeno cvetje in denarno pomoč ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Albina, hčerka Anica, sin Janez in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica
MARIJA
VREČKO
iz Rumanje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom Rumanje vasi, ZB Straža, Novolesu — tozd TSP, godbi Novolesa, pevcem Gorjancev" in tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
>Ar.yV-c l 'it
•<
J
<
>
S
N
s
*
o
•a
o
3
T3
O
'S
il
s-s
s
&
4)
=5 S g 2 ^iž-p4
^ S IS *■* <D J2 rt > N to O Cu 3
s-šs^
g
C*
<
5
^■5
O
E
2
Ž
S
s?
«
w
•c
O.
C
« g*
N ,5 JS>^
« 60 e °
£ c -~ £
S — « ca
i-^2 o
CC iP Uj »O <D 7t M xn > C/J •-< rt O ^ A
> O o
•5 > 2^
£ 2-S *
J.2 * N
•o TO o O
s3o =
O jr _ -3
" S 9 g
sgNo
— -t->0 £«
O O r"
i=p^ M v;
4) O ec o rt 0-73 >
:3T» - > O
S.-*.* --
„ 'ra • c
S>N w —.
O O -p
o M a. o
C^cg -a o .S o.
§•* s g O !§ 3
3 c OO-G
— O) TJ <JJ _ .54» CJ
•«—» G C ■*-*
?-a c <a ^Jg 2^
lis >'_
NOgOi
V
g<
g js °2 e« s <u -S ** G > -3 o -u
M l- *J
O > O CC
S S-
> O
.s
o
3
*45
S
•o
J2
y
c
5
u*
KJ
J3
o"
3
•45
5
•o
N o
* g
c 45
^ N
.S rt co :=T
rT **
§s
•>n
E
T3
•e
n
S
s
*co
>-• =
O G	.*<
*-» <L>	KJ
,° ‘P
►N
m
oo
Ov
*
O
<s
o
3
>
rt
ts
*c
£X
esO
.S
■
»-4
<	3
-J	2
i!
K	3
<	c
N	-
>8
0
1 i
T)
n
oo
Si
3
00
.a
1 -R s
•sllf
.». o S *— C o
go*" ° “1 S- 2
•5^1
O O «	•
O 35	4)
213 $£
a ga o
?Iq“
H 13	*>
a s. s- o
Šel'
3 3S* .
« 1=1 5 »o *°
c cc	o
45-g.e
*«*fčS
2 3 ._ M 1 ^|1!
>slP» ,2 £
*S ‘a
g s a i If-SI
H. o c t V
ti*:
c
2*3 Š g
E §
« o!
3 M « 'S
E >SJ £ jjgggS
•- s* ^-s s s8.Ža£
g
J*
’2
E
£
ec S ec 35* 3=5 3
E
*T3
.S
s
*>B
S
-o
N
•£
o
o
OD
C
«
>o
o
•?
■e3
>N
op
o
ca
*e?
3
3
Q
co
oo
Q\
fN
O
o,
£J
0
p
1
S
0>
-o
>
3
30
O
'P
4>
5
O
•5^
o
»o
o
t*
CJ
*5T
o
>o
o
N
d
Z
o
e
<
n
w
.Z
C
>
o
KJ
»v?
O
a
>
£ *5J ^ J3 c3 o o. «
C 600 >
— E
3	.
ec . N T3
Scfi2 iaa-g .
Q> t «T|
O ^ o
-r; 4o S ID «
- « g
O G
'SZ £
cx
° r2
N^N
O
3
2 «S o c .
S *aj 3 r*
4) _č —< o ^ SG
35
3
O
p u h >
. 03 3
j-as-o
■*-» O u.
. M O - ^ e " r-1 ^ •£ r> ^
•g M r-iž =
:sl|i
EŽJio
cC <u 13 eC ._,
c 5 a >N «
is o g ^ c £ £ O
2.2 -S..SP S* E'!f 5 1
o S
co rj 3-> c ^
S M
p
a
>
g. s 8 8L-S
.8.5*o N.J: 3.o= .-S
S SJ r~»
. ^2*2.5 *5 4> >p ^
CC •--til L 4) £n
N^5	.X)	^
alf
QJ	04
•-4 •—<	T
"eig
O
£
<u
^.aSa^
o
>
o
a
SS lS	g	-
-	_ O	cC	O	J-
3T	u.	k<	<U
■=1 O	o--*-*	*-
H ?3r	*r»
3
•s -5 C
#C 3
a
o
3
08
3
a
*N
o
.£ £
0> o
>
o
‘P’
4)
03
3 3 £C "	4)	>
> O c
33 ^
rt 4_»
> co O O
S rt
o"0 -
g to -a
« =^g
>o = .2. >«i i c cfl g *“ > o u.
£ ** & 5? o
CU
o
a
3
3d
'Sa* s 5 g
0 4) O
3 C >
<u «5 J3
is?’ 3 o Qj *o t3
.2, s g a| s
6 c -S o N^« ■- *2
® *u C
c " C
2^0 ON S
“OS
S~’3
> Sil g-a-S
C p N
.'5* e 8
i*8 o
^£ eC -3
N . " c» rt o
85 O ** O T3 C O cj
J2 o |
£0 o
3
D-.3
O Cu T3 — 3 'H'
O "rt
e.-
>
3 C •—* OD rt .4)
rt rt
N G
as
^s»
s
•?
a
o
‘p
a
>►
»3
o
3
»N
ec
te
c g * p
> o
it
•c? o
rt oo •O — O 3^
On -
ec G
N ’S2
r- •«-*
e«
J3 2
> 2
|n« 2P >
rt
a; .2
DOLENJSKI LIST št. 8 (1750) 24. febraaija 1983 STRAN 11