J JANUAR 19 P Kam,t + .20 S Fabiian iri_T^ošt 21 N 1. Predpostna 22 P Vincencij 23 T Zaroka D. M. 24 S Timotej © ,25 Č Spreobr. sv. P. 26 P Polikarp + 27 S Janez Kriz. ——-—--- 28 N 2. Predpostna 29 P Frančišek Sal. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI JSetUn ST« vero i[» narod — ta pravico In resnico — od boja do emagtj LASEM) SLOV.KATOK^ELAJSTVS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLXETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S LHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENEH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizations), CHICAGO, ILL., PETEK, 26. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 26, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX V JUŽNIH DRŽAVAH PRITISNILA ZIMA Med tern, ko so imele severne države razmeroma milo vreme, so pa zaclryi torek južni kraji imeli priliko občutiti pravo zimo z nizko temperaturo in ponekod s sneženimi viharji. Tako je v Knox-vilie, Tenn., zapadlo snega za čevelj na debelo, v Dallas, Tex., pa je mraz padel na ničlo. Tudi ob pacifični obali so divjali sneženi meteži in na njih račun se pripisuje težka aeroplanska nesreča, ki se je pripetila blizu Riverside, Cal.,ko je neki armadni aerobian treščil na zemljo, pri čemer so bili ubiti štirje vojaki, dva druga pa sta se rešila s padalom. ANGLIJA IZ- s PODRINJENA Iz Jugoslavije Lovska strast je na Kočevskem zahtevala življenje mladega kmečkega fanta iz Kužlja. — Brezsrčna mati, ki je svojega otroka izpostavila mrazu. — Še druge vesti iz starega kraja. Na veliko nevoljo Anglije si Nemčija izposlovala velike množine rumunskega petro- Bukarešta, Rumunija. — V tukajšnji državi se točasno bije huda bitka, sicer nekrvava in brez orožja, a zato nič manj ljuta. Bojni stranki ste Nemčija in Anglija in predmet, za katerega gre, je bogata zaloga rumunskega petroleja. Nemčija pritiska, naj ji stavi Rumunija na razpolago čim največ, ako že ne cele produkcije, Anglija pa skuša nasprotno od svoje strani, da bi se petrolej njej prodal, da ne bo šel v Nemčijo. Kakor kaže, je zmagovalka, vsaj doslej, Nemčija. Izposlovala si je namreč, tla ji bo Rumunija dostavljala na mesec celih 180,000 ton tega produkta. Nevolja Anglije je pri tem razumljiva, kajti Nemčija bo dobivala petrolej celq iz takih vrelcev, ki ,j/ih lastujejo angleški in francoski interesi; povrhu tega pa bo tudi njena blokada takorekoč brezuspešna, ker bo itak dobivala Nemčija od tukaj skoraj ves petrolej, kar ga potrebuje. TURČIJA PRI■ PRAVLJA TLA Deluje na to, da se ustvari balkanski blok. Istanbul, Turčija. — Na konferenci zveze balkanskih držav, ki se bo otvdrila 2'. februarja v Belgradu, bo skušala Turčija, kakor se zdaj pripravlja,pregovoriti balkanske države k temu, da se naj z veže j o med seboj v obrambni blok, s čimer bi se obvarovale zunanjega vpada. Ta blok naj bi bil naperjen ne samo proti Nemčiji in Rusiji, marveč deloma tudi proti Italiji. Turčija namreč Italiji ne zaupa ter povdarja, da zasedba Albanije jasno kaže Mus-solinijeve imperialistične tež-nje. S sklenitvijo bloka, pravi Turčija, bi postale balkanske države tayko močne, da bi jim ne bilo treba iskati; pomoči pri Italiji, katera si zdaj prisvaja vlogo "protektorice" nad Balkanom. KRIŽEM SVETA sla v svoje stanovanje. Za ta dogodek so izvedeli dravograjski orožniki, ki so seveda brezsrčno mater takoj prijeli in ji temeljito izprašali vest. Dejanje je takoj priznala in izpovedala, da je otroka izpostavila zato, ker ji njen ljubimec in oče otroka ni plačal od sodišča določene preživnine za otroka. Nezakonski oče je otroka pridržal pri sebi, brezsrčna mati pa se bo morala za svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem. V spomin padlim V cerkvi sv. Martina na Te-harjih pri Celju je odbor za postavitev spomenika padlim vojakom dal vzidati spominski plošči. Odkritje in blago-si ovite v se je vršila kmalu po novem U|u. Ob tej priliki je biia tudi ' obdaritev svojcev padlih junakov, ki jih je na Teharjih precej. Stroški vzi-danja plošč presegajo svoto 9000 dinarjev. — Berlin, Nemčija. — Kljub strogemu angleškemu nadzorstvu vendar pride semkaj od 1 časa do časa kako P.ismo iz Amerike. Pošta pa je skrajno zapoznela, k a j 11 ta teden so bila dostavljena pisma, ki.-so bila. oddana na pošto koncem oktobra in začetkom novembra. — Hongkong. •— Kitajske oblasti so v torek izdale poročilo, v katerem trdijo, da so njih čete v zapadni Šantung provinci odbile japonski napad in zaplenile obilico orožja. Bitka se je vršila med sneženim viharjem in v ostrem mrazu. — Vatikan. —Grčija je te dni preklicala odredbo, po kateri je bilo jezuitom prepovedano bivanje v državi. Ta zakon je bil sprejet V 17. stoletju. Zdaj je na Grškem posebna komisija, ki se pogaja glede podrobnosti o preklicu. VATIKAN OBSOJA RAZMERE NA POLJSKEM Vatikan. — Na tukajšnji radio postaji se je v torek oddajal govor, v katerem se je ostro žigosalo ravnanje, ki mu je izpostavljeno prebivalstvo na bivšem Poljskem od strani Nemcev in, katero je po opisovanju naravnost nečloveško. Govornik, o katerem se trdi, da je neki angleški jezuit, je povdarjal, da je 70 odstotkov Poljakov izpostavljenih stradanj u ter so jim Nemci pobrali vse živilske 'zaloge. V krajih, ki so jih so-vjeti zasedli, so razmei'e slabe, je dejal govornik, toda še mnogo hujše je v krajih pod Nemčijo. Med drugim, pravi, je bila večina duhovnikov aretirana, dosti cerkva zaprtih, mlade ljudi, fante in dekleta, pa zganjajo skupaj in jih kot sužnje tirajo v Nemčijo na trdo delo. Smrtna kosa Na Hribu pri Moravčah je umrla Frančiška Garantini, daleč na okrog poznana pocl imenom "Dragarjeva mama," tašča župana Franca Kokalja. stara 88 let. — Pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je umrl Ferdo Kukovec, ki je bil (»0 let cerkovnik pri župni cerkvi in ga je birmal še škof Anton Martin Slomšek. Star je bil 90 let. ČASTILKA ZLATEGA TELETA New York, N. Y. — Na njenem stanovanju so ' našli zadnji torek od onemoglosti nezavestno neko starejšo žensko, po imenu Cath. Powers. Zdravniki so ugotovili, da je bilo njeno stanje povzročeno vsled stradanja; istočasno pa je našla policija v njenem stanovanju 11 bančnih; knjižic, ki so izkazovale skupnih vlog za $10,000. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. URADNO PQ2DRAVIL PAPEŽA FILIPINI ZAHTEVAJO NEODVISNOST Manila, Filipini. — Predsednik Quezon je v zbornici povdaril zadnji torek, da pričakujejo Filipini, da bodo za-dobili neodvisnost ob času, kakor je določeno po zdaj obstoječem načrtu. Pri tem je omenil, da obstoja možnost, da bodo Filipini napadeni od kake druge drža,ve, ko bodo o-svobojeni izpod nadvlade Zed. držav, toda kljub temu stremijo za tem. da "si zasigura-jo prostor, četudi skromen, med skupino svobodnih narodov.'' Po s e d a n j e m načrtu ima Amerika priznati Filipinom popolno neodvisnost v letu 1946. OBSTOJ DIESOVEGA ODBORA PODALJŠALI Washington, D.C. — Diesov kongresni odbor bo nadaljeval s svojo "preiskavo neame-rikanskih aktivnosti." Poslanska zbornica je zadnji torek odobrila s pretežno večino 345 glasov proti 21., da naj ta odbor posluje še eno leto, in mu je za njegove stroške nakazala znesek $100,000. bo več kandidiral, razen, ako bo naravnost prisiljen. P a č pa se opaža, je dejal govornik, da se ljudstvo obrača zopet k republikanski stranki,in njeno zmago bo mogoče preprečiti le, ako se bo organizirano delavstvo zopet strnilo z demokratsko stranko; storilo pa bo to le proti trdni garanciji, da stranka svojih ob-i ljub ne bo zopet snedla. ŠE ENA ANGLEŠKA LADJA "ŠLA" London, Anglija.— Armad-no poveljstvo je v sredo zjutraj objavilo, da je bil v Severnem morju potopljen ruši-lec Exmouth in, da je z njim bržkone izgubilo žpvljienje vseh 200 mož. ki so služili na njem. To je bil že drugi ru-šilec, ki ga je Anglija izgubila v teku štirih dni. Ob nedavnem obisku papeža Pija na italijanskem kraljevem dvoru, s čimer je vrnil obisk kraljeve dvojice v Vatikanu, je na meji med Vatikanom in Rimom pozdravil sv. očeta vojaški adjutant kralja Emanuela, gen. Asi-nari, kakor kaže gornja slika. Papež sedi v avtomobilu. Žrtev nesrečnega naključja Kočevje, 18. dec. — Pred dnevi so se podali lovci na • lov v lovišče občine Fare ob Kolpi. Po naključju so bili izvedeli, da se je s k o r o ob istem času napotilo v isto lovišče več lovskih tatov. Ko so prišli v lovišče, so kmalu opazili več neznanih psov, ki so jim pritekli naproti. Očividno so ti psi zasledovali divjačino. Ni preteklo dolgo, že so se srečali obe skupini. Tatinski lovci so naglo zbežali, samo dva sta malo zaostala in sta ju lahko dva lovca zasledovala. Enemu izmed zasledovanih se je posrečilo priteči do domače vasi Kužlja, kjer je planil v hišo in zapahnil za seboj vrata. Drugi je bil počasnejši, tako da .ga., je. ■neki. lovski paznik iz. Vrha pri Fari dohitel in mu s puškinim kopitom razbil lobanjo. Ne ve se točno, ali mu je zadal več udarcev ali samo enega. Zadeva bo ostala zamotana, ker ni bilo prič. Menda sta se hotela oba zasledovana lovska tatova braniti in je eden izmed njiju na begu celo napolnil z naboji puško. S puškinim kopitom težko poškodovani je še lahko vstal in prišel domov, kjer je čez nekaj ur umrl. Ubiti je kmečki sin Vardjan iz Kužlja v občini Fari. Bil je znan kot miren in pošten fant. Sovaščani ga niso poznali kot lovskega tatu. Domnevajo, da je bil nesrečni fant bolj po naključju na lovu in da še ni bil vajen tega posla. Zato se je drugim posrečilo uiti, sam je pa svojo neprevidnost plačal z življenjem. Zadevo bo težavno razčistiti, ker ni mogoče natančno dognati krivde. Ne ve se, koliko je bilo vseh lovskih tatov in .kdo vse je bil med njimi. Lastnik lovišča, v katerem je prišlo do spopada, je g. Ja-kovljevič iz Zagreba. Otroka izpostavila v najhujšem mrazu Maribor, 1. j an. — V Vrhu v bližini Dravograda živi 25 letna služkinja Jožefa Mlač-nik, ki ima tri nezakonske otroke. V n'oči od 18. na 19. december je okoli polnoči vzela svojega najmlajšega otroka, polletno hčerkico Ano, in jo odnesla v sosednjo vas Selovec v občini Pameče. V tej vasi stanuje njen ljubimec Franc Stekel, ki je oče nezakonske Ane. Pred pragom hiše, v kateri Stekl stanuje, je otroka odložila in nato odšla. Povsem slučajno je kako uro pozneje iz hiše stopila vdova Štekl in na svoje začudenje našla tam otroka, ki je milo vekal in bi bil gotovo zmrznil, da ga ni ona našla in odne- -o- Komunistični agitatorji begajo ljudstvo Kot poroča ljubljanski 'Slovenec,' so komunistični agitatorji zelo pridno na delu in izrabljajo sedanji evropski položaj, da begajo ljudstvo po deželi. Potikajo se zlasti po dolenjskih hribih širijo vesti, da bo denar propadel. Ljudje so zaradi tega zbegani in hitijo svoje prihranke spraviti v blago te ali druge vrste. S takim govorjenjem se seveda povzroča v gospodarstvu zmeda in ljudem dela škoda. * . Nenavaden dogodek Pri okrožnem sodišču v Banji Luki se je vršila razprava o 400.000 dinarjih, ki jih je milijonar Dyšan Kovačevič iz Prijedora terjal od trgovca Dušana Miletoča iz Omarske. Tožitelj in toženec sta bila oba zelo razburjena in zlasti Miletič je ostre opazke metal nasprotniku v obraz, da ga je moral celo sodnik miriti. Ko je bilo zasliševanje že skoro končano, je toženec zopet rekel nekaj ostrih opazk, pa je milijonar iznenada globoko zavzdihnil in padel na obraz zadet od kapi. Poklicani zdravnik je ugotovil samo smrt. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA* ODKLANJA PROTEST Z zadrževanjem ameriških ladij ne bo prenehala. London, Anglija. — Novi protest, ki ss ga poslale Zecl. države Angliji zaradi oviranja poštnega in drugega prometa po morju, o katerem je bilo poročano včeraj, je zadel tukaj na podobno odporno stališče, kakor prejšnji podobni protest, poslan zadnji mesec. Neki uradni govornik se je izrazil, da se protest ne bo mogel upoštevati. Za zadrževanje ameriških ladij v angleških pristaniščih pa je govornik n a r a v n o s t zvrnil krivdo na vodstvo ladij, rekoč, da ta ne sporoče Angležem v naprej, kak tovor vozijo, in, tla ne dajejo nikakih zagotovil, da njih tovor ne bo šel v Nemčijo. ---o-- STALIŠČE INDIJCEV NEPOPUSTLJIVO Bombaj, Indija. — Anglija bo i>ržkone; prisiljena, da bo pristala na zahteve Indijcev po neodvisnosti, kajti tukajšnji voditelji so zdaj ponovno pokazali, da ne bodo odnehali. Te dni je kongresna stranka nacijonalistov, p o d vodstvom Gandhija, apelirala na vse svoje milijonske člane, da naj nadaljujejo borbo za o-svoboditev izpod angleškega gosp'odstva. V tozadevnem proglasu pa se je povdarjalo, da se pri tej borbi tudi v naprej' ne bo uporabljalo nasilje, marveč, da se bo vodila mirnim potom. Kakor trdijo poročila zadnjih dni, se je Anglija končno odločila, da se bo z Indijci pogajala. Podporo Indijcev namreč v tej vojni bridko potrebuje, obenem pa je tudi nevarnost, da ne pride Indija pod komunistični vpliv iz Rusije. • 0zWal demokratske voditelje, da niso držali besede delavstvu. — Po sedmih letih demokratske vlade obstojajo še enake mizerne razmere. — Delavstvo ni imelo nobene odločilne besede. — Roosevelt se ho naibrž umaknil. i ' Columbus, O. — Ostro kr; tiko nad demokratsko strank je izrekel to sredo načelni! CIO del. organizacije, Joh: Lewis, ter je njene voditelj direktno ožigosal, da niso dr zali svoje besede napram or ganiziranemu delavstvu, s po močjo katerega se je stranki obdržala na vladi. Istočasni Je Lewis izrazil mnenje, d; Predsednik Roosevelt ne b< Ponovno kandidiral, češ, d; Ve> da bo zaradi nezadovolj stva, ki se je med ljudstvon Pojavilo nad njegovo stranko bržkone poražen. To svojo obsodbo je izreke Lewis na konvenciji uniji premogarjev, katera se vrš ta teden v tem mestu, in si cer ob priliki, ko je imels konvencija sklepati, kako politično stališče 11 a j zavzame unija tekom letošnjega volilnega leta, namreč, ali na; Priporoča kakega kandidata predsednika, in katerega. Glede tega priporočila še je Lewis izrazil, da bo najbolje ako se točasno še ne razprav? Ija o njem, marveč, se naj v tej zadevi pooblasti ekseku-tivni odbor, ki se bo oziral na razmere. 0 demokratski stranki je govornik Omenil, da je ta obi-caJ'no manjšinska stranka, ki Pride na površje le v abnormalnih razmerah. Tako je bila v 1932 postavljena na vlado ne zaradi svojih čednosti, niti ne zaradi zmožnosti svojih voditeljev, marveč jo je ljudstvo izbralo v svojem obupu, ko je bilo udarjeno od Sospodarske depresije ter "se Je naveličalo moralnega in umskega bankrota republikanske stranke." V 1936 se je stranka obdržala na vladi, po Ovajanju Lewisa, le zato,ker s® je med njo in organiziranim delavstvom sklenila koali-Cjja, na kar ji je nudilo delavstvo svojo odločno podpo- z denarjem, govorniki in končno z milijoni glasov. Pričakovalo bi se, da bodo Po taki pomoči ostali demokrati naklonjeni delavstvu, je dejal govornik,toda ravno nasprotno je bilo res: Tekom zadnjih treh let ni imelo delavstvo nikakega zastopstva v vladi ter nikake besede pri urejevanju notranjih in zuna-Nepolitičnih zadev. V kongresu samem pa je demokratska yecina kazala celo naravnost sovražno razpoloženje na-Pram delavstvu. Ob začetku tega leta uživa rnhenju Lewisa, demokrat »ka stranka kaj malo zaupa n-la od strani ljudstva, češ, df Je Popolnoma zaigrala: Pc sedmih letih, kar je bila m CH> ni bila zmožna rešit Najbolj glavnih problemov {akor brezposelnost, nizke prodne dohodke, naraščajo dolgOVe in izgubo tujezem * b trgov. Isto nezadovolj Vlada kakor pred sedmi 1 leti. Iz tega vzroka j Priča ovenswm nas •"Najraje bi imel zopet svojo puško," reče zopet Perry. "Najbrze boš imel še dovolj sitnost) in bojev, predno zopet pridemo od tukaj," odvrne Tarzan Perry»ju. Nato nihče ni spregovoril več besede. Začudeni so strmeli v to mogočno zid'Ovjf in v tem se je bil vrni} Mungo z resnim obrazom. ■ ...y..^«"" stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec •Viri t« mjstarejSi slovenski list v Ameriki. datanovljen leta 1891. Izhaja v«ak dan razno nedelj, pone-eljlrav In dnevov po praznikih izdaja In tiska; EDINOST PUBLISHING CO. Naalov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: 2a celo leto Zk pol teta . Za četrt leta Zh Chicago. Kanado in Evropo: Za eelo teto______$6.00 Za pol leta ____3.00 Za fietrt leta______1.73 Posamezna številka ____________ 3c The first and the Oldest Slovw Newspaper in America Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday. Mod-day and the day after holiday* EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _________ For half a year____ For three months___ ___$5.00 2.S0 _ 1:50 Chicago, Canada and Europe; For one year____$6.00 For half a year___5.00 For three months ................. 1.75 Single copy -------------3c Dopisi važntga pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo mi dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-alštvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, undrar the AGt of March 3, 1879. Kadar bodo spoznali Angleška politika proti Rusiji uspeva. Turška pomoč je že kupljena. Mesto ameriškega tobaka bodo Angleži kupovali turški tobak. To bo dalo letno več sto milijonov trgovine Turčiji. Turki pa bodo dali v zameno Angležem prosto pot skozi Dardanele in carigrajske ožine, da bodo angleške bojne ladije lahko prihajale v Črno morje in bombardirale ruska pristanišča. Prvotno so kovali verigo okrog Nemčije, zdaj pa jo kujejo stopnjema okrog Rusije. Obenem mobilizirajo spretno tudi mohamedanski svet proti Slovanom. Kedaj bodo Slovani spoznali "iskrene" prijatelje kramarje Angleže? Baltiško morje. Tu bi potemje pred ognjem. Življenjski prostor, na katerem bivajo Slovani, potrebuje vsekakor bolj upravičeno prosto pot skozi Dardanele in carigrajske ožine, nego potrebuje kramarska Anglija toliko prostih cest po morjih sveta. Ali je Bog ustvaril zemljo in jo obdal z morji zato, da smejo samo Angleži voziti svoje barke po njih? Mednarodna organizacija "Kiwanis" je na svoji 23. konvenciji, ki se je vršila v Bostonu sprejela posebno resolucijo, ki določa, da naj se podpira po možnosti gibanje "Nazaj k Bogu!", ki so ga pričele naglašati razne krščanske skupine, ki spadajo k episkopalcem in luteranom. Med tem, ko ta resolucija daje nekako pobudo in pogum in kaže na nek preporod v vrstah raznih sekt, se zdi, da dobri volji, ki se izraža v dotični resoluciji manjka tiste popolnosti, ki je v takih zadevah potrebna. Zato bo naj-brže vse gibanje le plamen iz kupa slame, ki bo kmalu obledel in jenjal. Drugege posebnega pa gibanje ne bo prineslo. Resolucija bi morala iti dalje, da bi priporočala sredstva in načine, s katerimi bi se poučevalo ljudi spoznavati Boga. Vzroki, da svet nima še pravega namena se približati k Bogu v reševanju človeških problemov so ti, ker se ljudje manj in manj poučujejo o Bogu. Ljudje poznajo manj in manj Boga, posebno pri nas v Ameriki, ker je Bog potisnjen in izključen iz tistega polja, kjer se daje našim mladim generacijam izobrazbo. Naše ameriške javne šole poučujejo našo mladino v vseh strokah, poučujejo jo spoznavati svet, naravo, znanost, industrijo, vlado, ekonomijo in mednarodno občevanje, niti besedice pa ne povedo mladini o Stvarniku, ki je vendar svet ustvaril in dal svetu vse kar na njem živi in biva. Za Stvarnika ni prostora, ne mesta na naših javnih šolah. Ako naša mladina hoče vedeti kaj o Bogu, mora po to v privatne šole. V šolah in dvoranah znaitosti ameriških javnih šol tega ne najde. Kako naj se potem pričakuje, da se bodo tako vzgojeni ljudje, javni uradniki, državniki obračali v socialnih in gospodarskih težkočah na Boga? Katoličani ter za njimi v zelo malem obsegu tudi Lu-terani se trudijo, da bi dali svoji mladini versko vzgojo. Učijo otroke, da je treba Boga spoznavati, spoštovati in ljubiti. Katoličani doprinašajo v tem oziru velike žrtve, pa jih razni fanatiki, mesto, da bi jim bili še hvaležni, ker prihranijo državi vsako leto lepe milijone pri izdatkih za šolstvo še pitajo z žaljivimi očitki, češ, da se katoličani bolj zanimajo za Rim in papeža, kakor za svojo domovino. Da so taki nepremišljeni očitki krivični, je jasno vsakemu poštenemu človeku. Saj je vendar že stokrat dokazano, da so bili katoličani še vedno najbolj zanesljivi državljani v vsakem slučaju. Vsi taki, ki širijo proti katoličanom take očitke, so poučeni o katoličanih iz nepravih virov. Take vesti o katoličanih širijo sovražniki katoli-čanstva in katoličanov. Taka obrekovanja prihajajo po največ iz prostozidarskih krogov in iz krogov taborov komunistov in socialistov. To iz razloga, ker med prepričanimi katoličani ne raste pšenica za brezverske kroge. Toda kljub temu, da te nasprotnike ne stanejo katoliške 'šole niti en sam cent, marveč jim obratno še prihrani milijone dolarjev pri stroških šolstva, širijo svoja krivična mnenja o katoliških šolah. Poglejmo samo v državo Michigan. V katoliške šole zahaja 182,657 učencev in učenk, kar stane katoliške starše letno nad 14,404,537.00 dolarjev. V Los Angeleski škofiji so izračunali, da 198 farnih šol in 75 višjih šol v Kaliforniji, prihrani državi precej nad 4 milijone dolarjev. Zadnje predstavlja le gotov del v Kaliforniji. Koliko milijonov gre za katoliške šole po drugih državah. Ali ni vse to velikanska korist za deželo samo, ker jim katoličani s tem prihranijo težke milijone? Velike so žrtve, toda resnično prepričan katoličan jih z veseljem in ponosom doprinaša. Upanje ima, da krščanska mladina, ki bo poznala Boga in ki bo jutri prijela za vajeti v našem javnem in zasebnem življenju, bo delala z Bogom in v tem je upanje, da bo poštena in pravična. Pravična do bližnjega in bo znala socialne zadeve tako urediti, kakor narekujejo božja in krščanska načela. In kadar bo večina človeške družbe prežeta takega duha, tedaj bo dana možnost, da nastopi socialna pravičnost, ki bo imela pravično srce za vse sloje. To pa bo le tedaj, kadar bodo Ijytdje poznali in ljubili Boga. IZ URADA DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Waukegan-North Chicago, III. Za leto 1940 je bil izvoljen zopet ves stari odbor samo tajnica Mrs. Štimac se je odpovedala za nadaljno službo zaradi slabega zdravja in tako je bila izvoljena za novo tajnico Mrs. Jera Rep. —Prav lepa hvala vsejn članicam, ki iste se v tako lepem številu udeležile seje in tudi tistim gre zahvala, ki ste prišle nazaj, ker ste nekaj časa društvo pustile. S tem, da ste se vrnile nazaj, ste junakinje in da se ne sramujete pred vsem svetom pokazati, da ste hčere Marijine in da ste najbolj srečne pod okriljem Matere Sedem Žalosti. Ko nas bo čol-nič življenja privedel pred prag večnosti, nam ne bo žal, če bomo sledile nji, ki je šla sama po trnjevi poti pred nami. Ravno sedaj je 20 let, odkar je bilo naše društvo ustanovljeno. Od ustanovitve pa do danes, že precej članic krije hladna zemlja. —Ravno danes, ko to pišem, smo pokopali tudi 1, in sicer Josephine Miller, ki je dočakala nad 80 let. Bila je že dolgo let pri našem društvu. Bog ji bodi' milostljiv sodnik. Dvajsetletnico društva bomo obhajale v nedeljo 28. januarja. Ob 6 uri zjutraj bomo imele peto sv. mašo, h kateri ste vse prošene da pridete in se tudi udeležite skupnega sv. obhajila. Pridite s svetinjicami, da se zopet enkrat vse skupaj pokažemo in nas vidijo, koliko nas je. Obenem tudi naznanim, da bomo imele v soboto 27. januarja zabaveh večer v korist cerkve. Priredile bomo okusno večerjo; kranjske klobase in krvavice ter kislo zelje. Klobase je izdelal naš domaČ mesar Mr. Fr. Zore. Le vsi pridite in se prepričajte, da takih klobas ne zna vsak napraviti. Tiketi za vščerjo se prodajajo po 50c. Naš g. župnik Rev. Hiti so nam obljubili, Finska izgubila svojo samostojnost. Izgubiti svobodo trgovine, svobodo vere, je velik udarec za državo in za vsakega posameznega človeka, kateri hoče, da obdrži svoje prepričanje, ki mu je sveto. — Nesreče komunizma, reši nas o Gospod! J. J. p. -o- JOHN VOGLAR BO SPET NEKAJ POVEDAL Girard, O. Cenjeni čitatelji in čitate-ljice našega lista morda že mislijo da me ni več na svetu, pa sem še in prav dobro se imam. Večkrat sem že kaj napisal v ta list, pa nikoli še nisem poročal od kakih nesreč ali kaj takega, ker kaj takega tudi jaz ne čitam rad, zlasti nč, če kdo umre, ali se ubije, kar jaz rad živim in tako menda tudi vsakdo izmed vas.* Enkrat, ko sem bil še v So. Chicagi, sem ravno šel z dela. Še kakega pol bloka sem imel do doma, pa se kar naenkrat pripelje mimo mene avtomobil, v katerem je bil eden, ki sem ga poznal. Vpraša me, če se grem peljat, pa sem mu odgovoril, hvala za starega kraja. Da bi jih le lepo pokazali in da bi bilo na slikah tudi kaj iz Horjula in Ruparjev grič. Tudi za one,ki si radi pete brusijo, bo preskrbljeno, ker bo prišel izvrsten muzikant prav iz Jugo- , slavije. Je rekel, da se boji ^onu se pa ne Dogodki ■ud Slovenci po Ameriki To enakomerno udarjanje v zvoniku je prebudilo tudi utrujenega kmeta. Prepričan je bil, da bije ura in začel je šteti. Šteje, šteje in našteje do šestdeset. Ura bije pa še naprej in naštel je že petinsedemdeset. Tedaj pa naglo skoči pokon-cu. Tristo vragov, zarentači, koliko je pa ura nocoj? Tako pozno pa še nikoli nisem bil zunaj. Kaj bo neki rekla stara, ko se vrnem? Z od vina in skrbi težko glavo se naglo poda naprej proti domu. Kako sta se doma imela s strogo ženico, je pa njihova stvar, ne moja. Še eno bom povedal, o pevskih društvih, kako se ta ustanavljajo. — Bilo je leta 1896 ali 97 v Ljubljani pri 17. regimentu, šesti kompani-ji. V jeseni so prišli rekruti v vojašnico in med njimi je bil en fant — rekrut, ki je vedno rad prepeval. Kadar je 0'bisk najlopga hvala! bil prost, takrat je pel. Stot- Minnesotčani v Chicagi Chicago, 111. — V sredo so nas obiskali Mr. Mike Cerkovnik iz Ely, Minn, četrti glavni podpredsednik KSKJ. z njim sLa bila tudi Mr. John Habjan iz Eveletha, Minn, in Mr. John Mehle, iz Ely, Minn, kot častna gosta, ki se bota udeležila slavnostnega banketa v Jolietu, ki je prirejen glavnim agitatorjem in zmagovalcem v zadnji lanski kampanji KSKJ., v kateri so dosegli tako sijajne uspehe. Mr. Mike Cerkovnik pa se bo udeležil tudi letne seje glavnega odbora kot glavni odbornik KSKJ. Za prijazen granat in podmornikov na! morju, pa da bo kljub temu vseeno prišel in ker imamo pri našem društvu dosti pevk, bomo pa še zapeli tisto — "Prav luštno je res na deželi, Waukegan na ravnem stoji. .." — Pozdrav vsem članicam in faranom ter na svidenje v soboto ob pol osmih (7:30) zvečer v šolskih prostorih. Mary Marinčič, preds. •-o- KAJ NOVEGA NA ELY-U? Ely, Minn. Louis Kostelc, s i n Mr. in Mrs. Jos. Kostelca iz West Sheridan. Street je dobil težko poškodbo na skladišču rude na Pionir B. shahtu. — Uslužben je bil kot motorman (sprevodnik) za prevažanje rude na skladišču, a nesreča je hotela, da sta zadela dva "motormahži" z vozili skupaj in tako je zgoraj omenjenemu rojaku strlo nogo.Z ambu-lančnim vozom je bil pripeljan v Shipmann bolnišnico. Ta nesreča se je pripetila dne 12. januarja. Tu v Ely, kakor po vsej Minnesoti, je velika akcija za pomožni sklad Finske. Kakor vidim, je med našim narodom različnih komentarjev (glede Finske države kot take. Nekateri čitajo Rev. Trunkovo "Pisano polje," pa narobe stvar razumejo. Pravijo, da je hotela Finska blokirati morje napram Rusiji, da ta ni imela proste trgovine po morju. — No, ta je ravno taka, kot bi se komar uprl konju na koncu mosta in se mu postavil po robu ter ne pustil konja na drugo stran. Stvar je namreč ravno narobe. Rusija je hotela, oziroma zahtevala od male Finske dežele, da ji ta odstopi nekaj otokov, ki bi jih rabila za svoje baze, da bodo tudi kazali slike iz da bi potem ona kontrolirala grem, ker sem že doma. Potem sem ga vprašal, kam se je namenil. On mi pa pove, da je bil tu in tu, da je šel tega in tega kropit, ki je včeraj umrl, pa da ga oni še pogledal ni. — Sicer se je malo bolj krepko izrazil, pa tega nočem zapisati. — Jaz sem si pa pri tem mislil, kako slaba izobrazba je to od naših ljudi, ko tako govore. Naj bo o tem dovolj, ne bom več o tem razglabljal, vam bom raje eno drugo povedal iz naše lepe Dolenjske. Neki kmet, ali če hočete vinogradnik, se je neke sobote popoldne podal v svojo, precej oddaljeno zidanico, da prinese na dom pijače za nedeljo. Njegova žena je pa bila taka, kot večina žensk. Bila je namreč zelo huda, če se je mož kedaj malo delj zadržal izven doma, če ni prišel o pravem času domov. "Bilo je poletu, ko se je ta možak podal v vinske gOrice. Srečno je prišel do zidanice, katero je dodobra pregledal. Samo malo preveč se je sukal oko-lu sodov in iz tega in onega malo preveč pokušal. Pri tem pokušanju ga je namreč zalotila noč. Ko je videl da je nastala tema., natoči posodo z vijiom, zaklene vrata zidanice in jo mahne precej na-treskan, — (malo lepše bi lahko rekel,— truden je bil), — proti domu. Nekaj časa se ziblje in omahuje in ker ni mogel več naprej, se ves zdelan vleže v travo že blizu vasi, ki je 'bila samo malo bolj za hribom. Da bo bolje razumeti, naj povem, da je bila v dotični vasi tudi cerkev, in uro so tudi irnleli v zvoniku, ki je bila. — Ko je možak najlepše spal, pa začne v vasi goreti. Kmalu se je v zvoniku oglasil plat zvona in klical ljudi skupaj, naj gredo gasit in reševat sosedu poslop- nik ga je večkrat poslušal. Enkrat ga pa pokliče v svoj urad in mu pravi: Ti Jože, ti imaš strašno lep glas. Jaz te večkrat poslušam in se mi kar dopadeš. Poslušaj. Dam ti vso oblast čez celo 1 kom-panijo, da odbereš ta boljše fante in ustanoviš pevsko društvo pri moji kompaniji. Za to ti dam šest mesecev časa, da jih naučiš. Potem, ta in ta dan, bom povabil oficirje od drugih regimentov in vi bote pokazali, kaj imamo, pri šesti kompaniji. — Fant je res šel in nabral fante, ki so se mu zdeli pevci ter jih vsaki dan učil. Toda kaj, ko so bili sami basisti, samo on je pel tenor. — Pa pride od častnika določeni dan. Kasarna je bila polna oficirjev in tedaj nastopi ta fant s svojim pevskim zborom pred častniško mizo in začnejo peti. Posledice tega petja so bile, da je velikanski kantiner-jev pes pobesnel, da so ga morali ustreliti. Nadporočni-kova žena, ki je ravno tedaj dete previjala, je naenkrat opazila, da je dete postalo božjastno, pri peti kompaniji je pa horn,ist začel "plo-zati" alarm, ker so mislili, da je cela šesta kompanija ponorela in da jih morajo odpeljati na Studenec. Vidite, tako take so posledice petja, če se glasovi lepo ne vjema-jo. — Naj bo za danes dovolj, bom pa drugič še kaj povedal. — Pozdrav vsem či-tateljem. John Voglar -o-- PREMEMBA JUGOSLOVANSKEGA RADIO PROGRAMA Chicago, 111. Mr. Palandechev "Yugoslav American Radio broadcast" (Jugoslovanska radio ura), ki se je oddajal dosedaj vsako nedeljo, zadnjih pet let, preko radio oddajne postaje WWAE, se bo od sedaj naprej oddajal preko radio pddajne postaje WHIP. To iz razloga, da se bo program bolj na daleč slišal in ga bo lahko poslušalo več ameriških Jugoslovanov-po državah Indiana, Illinois in drugih bli- Srnjakova večerja Barberton, O. — Tukajšnji "Lovski klub" bo imel v soboto 27. januarja v dvorani samostojnega društva Domovina na 14.s cesti veliko srnjakovo večerjo, na katero so rojaki prijazno vabljeni. Uspeh slovenskega mladeniča Port Washington, Wis: — Mladi William Janeshek, sin Mr. in Mrs. Frank Janeshek iz Port Washington, je pred kratkim z uspehom dovršil avijatski tečaj ameriške vojne mornarice v Pensacola, Fla. Lani je z odliko prestal prvo preizkušnjo v mornariški avi-jatiki, zdaj je bil pa dodeljen kot letalec ameriški zračni armadi. — Mlademu Slovencu in njegovim staršem častit-ke! TUDI BLASNIKOVIH PRA-TIK JE ZMANJKALO Vsem onim, ki se zanima jaza Pratike sporočamo, da soI nam letošnje Pratike, oboje | to je Družinske in Blasnikove pošlje in z njimi ne moremo letos več postreči. Prosimo vzemite to na znanje in Pra-tik za leto 1940 ne naročajte več, ker jih ni več. Knjigarna Am. Slovenca žnjih državah, kajti radio oddajna postaja WHIP je večja in močnejša ter ima krajšo valovno dolžino. - Obenem se naznanja, da se bo program oddajal od sedaj naprej namesto vsako nedeljo, vsako soboto in sicer popoldne od 3 do 4 ure. Ta program podaja John II. Palendech s sodelovanjem profesorja Aleksandra Savi-ne, ki je poznan skladatelj (ko'mponist) in godbeni direktor. — Podaja tega radio programa je postala že narodna zanimivost, zaradi tega, ker se za program podajajo najbolj zanimive stvari in se porabijo razni najboljši talenti ter se izvajajo toliko prikupne narodne pesmi. R. «TRTTE *MER SLOVENCA' s; TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs 2-19 H'K'tf i fTA Jgm Tarzan.je z mrkim -pogledom strmel v tuje mesto, ki se je dvigalo na oni strpni Široke planjave in db katerega ni bito ravno več daleč. Tako mesto, v tepi neznanem kraju, je prav gotovo iopet eno »Z|ued onih ftftvitpih, v katerih je Tarzan že mnogo doživel, toda nič lepega'in prijetnega.. 'Sloni so'hiteli preko planjave in se Idi/ali mogočnemu mestnemb obzidju. Že so pri visokih težkih vratih, kjer se Tjštivijp'. jJij povelje, pri^anjacev s svojimi dblgimi rilci izlošijp 6 svojih hrbtov potnike drugega za drugim in jih varn Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletienega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Nadalje prav prijazno vabim vse članstvo »našega društva na društveno sejo v nedeljo 28. januarja. Po seji bomo imeli malo družabne zabave s prigrizkom in pijačo. Za to skrbi društveni odbor. Le pridite vsi brez izjeme. Želim vsem obilo božjega blagoslova v letošnjem letu. — Z bratskim pozdravom ostajam vaš tajnik John Barbič. -o- OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, III. Podpisani si štejem v dolžnost in v čast, da se kot član omenjenega društva zahvalim v prvi vrsti dobremu in zavednemu članstvu za zopetno izvolitev. Posebno pa mojim zvestim prijateljem, ker vi-(dali dim, da imate v mene zaupa-]društvenem poslovanju v pre-nje. Upam, želim in hočem iteklem letu. Dalje bo potreb- di drugim bolnikom, našim so-bratom in sosestram, želimo skorajšnjega okrevanja. — Dragi člani in članice, naj vas ta dopis opominja do zanimanja za vaše društvo in vaše dobre katoliške organizacije DSD. Želim vam vsem članom in članicam vso srečo in blagostanje v letošnjem letu. — S sobratskim pozdravom Frank Gerdesich, blagajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Vsem članom in članicam zgoraj omenjenega društva se naznanja, da se vrši zelo važna društvena seja v nedeljo 28. januarja ob 9 uri zjutraj v Slovenskem domu na 57. cesti. Na tej seji bodo po-nadzorniki poročilo o i Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30. , Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se 'raz-lične certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois. »immnmcmnmnmjiiiiiiHniiniiniiiiniiciinnmmMnmTmKi Dopisi lokalnih društev -1, t 12 URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Na glavni letni seji našega društva dne 24. decembra so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki za leto 1940. *Hdsednik John Ivramarich, li^clpi^^tiiiik J -o s e p .h Bu-tajnik John Barbič 1103 Vlne St., zapisnikar John Ne-ganich, blagajnik Frank Ger-Jesich, nadzorniki William ^ e*tin, Joseph Mikolich in °bn D. Kren, reditelj ali ^aršal John Zaje, žastavono-Prank Plankar, Anton Po-Pek in Anton Bartol, predsednik športnega kluba Frank J. T^dic, umeščevalec odbora ^e°rge Stonich, društveni Zdravniki Dr. Martin Ivec, Dr. 0sePh A. Zalar in Dr. Edvard F. Svetich. — Letna se-Je bila precej dobro ebiska-lla- Važnosti seje menda ni treba opisovati. Vsem pa, kapi Ste bili na seji, lepa hva-a- V dolžnost si pa štejem, da vam izrekam zahvalo za naklonjenost, ki ste mi jo v Večini izkazali in pa za zaupanje, ki ste ga pokazali do ^en.e s tem, da ste me ponov-izvolili za društvenega tajska. Iskrena hvala tudi naši dobri sosestri Mary Mohorko l} Milwaukee, Wis. za njene ?astitke in priporočilo. Želim uPam, da* bom storil za . anstvo po vseh mojih močeh ln zmožnostih vse najbolje v gagor ..članstva, društva in SD, v kar mi pomagaj Bog. vala glavnemu in društve-emvu odboru in vsem, ki so 1 na roke pri mojem tru-^■Pobeni delu, zlasti srčna ^ala našemu dobremu blatniku Franku Gerdesichu, ! ki Pora o n^1 je bil v vsakem oziru v c> za kar sem ga zapro- Posebno še tudi v moji sil, L^eči, ko sem padel na po- ia ?elih tleh dne 10, januar' či'v i Kem moral i£kati pomo-so bol»i3niei sv. Jožefa, kjer tero 1:2ravnali levo roko> ka" dov- iS6m si W[ Padcu P°ško-Hvala moji soprogi in oineiv- jši bSeki, ki je v 8tI.e?J?m bolnišnici bolniška takoT? že 10 Iet- ki mi Je Naša w 1U'eskrbeIu pora# CeV jv • seJa J'e bila si-i| vse^6"' bunia' a končno elausiv ^Padlo v zadovoljstvo pledev* ,lU bo gotovo v na-' ai:«Stva. _ Leto 1939 si bomo zlasti nekateri lahko dobro zapomnili, ker nam je prineslo več iznenadenj ter bridkih razočaranj. Nas nekatere pa vest vedno tolaži, češ, potrpi, potrpi, saj bo bolje. Pravijo, da čas zaceli rane. Menda tudi srčne? Menimo pa, da vsaka slaba stran traja le nekaj časa in tako upamo, bo tudi za nas. Naša dolžnost je, da se v novem letu najprej spominjamo vseh naših pokojnih sobratov in so-sester, kateri naj v miru počivajo in večna luč naj jim sveti, mi jim pa ohranimo blag spomin. — Ob nastopu leta naredimo gotove sklepe in obljube, katerih se pa tudi skozi leto držimo. Pred vsem gojimo kot člani in članice naše bratske organizacije DSD medsebojno pravo bratsko ljubezen, spoštovanje, zaupanje in slogo ter naklonjenost. Nikdar naj ne pozabimo teh svojih obljub, katere smo svečano izrekli pri vstopu v društvo in ob prevzetju svojega uracla, da bomo vselej delovali za napredek društva in v prid članstva ter naše dične DSD. Ne zaostajajmo s plačevanjem mesečnih prispevkov, ne izostajajmo od mesečnih sej. Skušajmo pridobiti novega člana v odrastli ali mladinski oddelek. Vršimo tudi naše verske dolžnosti. Zal, da se tudi med našimi člani dobe posamezniki, ki v vsem tem nis6 preveč vneti. Upam pa, da bodn tudi oni prišli do prepričanja. Vodstvo lahko članstvo spremeni, če se za to zavzame. Razcepljeni ne morejo ničesar doseči, le v združenju je moč. — Upam, da mi članstvo ne bo štelo v zlo, ker sem tukaj napisal nekaj trpkih resnic, Upam pa, da se ne b6 več tako godilo. Cenjeno članstvo. Potrtega srca vam naznanjam žalostno vest, da je družina našega dobrega člana Mr. Franka Ske-del/ ki cela spada v naše društvo, dobro poznani in spoštovani večletni gostilničar v Jolietu, da so izgubili svojega sin Edwarda, ki je uuirl v najlepši mlacleniški dobi star šele 24 let. Zapušča žalujoče starše in dva brata. V imenu moje cele družine in članstva našega društva izrekam na tem mestu vsem prizadetim globoko sožalje. Pokojnemu sobratu naj pa sije lepše sonce in svetlejša zarja ter naj uživa rajski mir. V sem so-.bratom in sosestram ga pa priporočam v molitev in blag spomin. delovati za vas po svojih najboljših močeh, zmožnostih in v največji previdnosti, za celo članstvo našega društva in DSD, v "kar mi pomagaj ljubi Bog. V prvi vrsti prosim, dragi člani in članice, da se v polnem številu udeležujete društvenih mesečnih sej. Delajte v slogi s svojim društvenim odborom, pa bomo sigurno prišli do večjega napredka. Posebno z našim marljivim društevnim tajnikom, ki se za vas trudi noč in dan. Njegovo delo se samo lahko hvali. Zares, ga ni človeka na svetu ki bi ne imel kakega sovražnika. To je bilo in bo dokler bo svet stal. — Dragi mi člani in članice. Čaka nas veliko delo odgovornosti v letošnjem letu, ko borno slavili 25 letnico Družbe Sv. Družine. Obenem se v letošnjem letu vrši tudi konvencija, zato vas še enkrat prosim, da delujemo složno, kot bratje in sestre, ker le v slogi je moč in napredek. — Kot blagajnik vašega društva sv. Družine vas prosim, da bi. prihajali na društvene'seje, Če vam je le mogoče. Nekateri mislijo, češ, saj sem že plačal za naprej, kaj mi je treba na sejo. To, bratje in sestre, ni prav. Dobro veste, da je na vsaki seji kaj novega na programu. Zlasti bo to sedaj, ko bomo imeli letos konvencijo, velike važnosti, ko bomo mo^ rali gledati za naprej, za korist članov in članic. To imejmo pred očmi, pa ne bomo izostali od nobene seje brez posebno važnega vzroka. Posebno se moram tudi zahvaliti našemu glavnemu tajniku sobratu Frank J. Wedicu za hitro izplačano operacijsko podporo za mojo soprogo. Tukaj poglejte dragi člani in članice, koliko je društvo vredno. Če bi človek vedel, kedaj ga zadene nesreča ali napade bolezen. Toda tega mi ne zna'mo. Ne vemo kaj nas čaka. Zato vas prosim, cenjeno članstvo, naj vsakdo poskusi zagotovo dobiti vsaj po enega člana ali članico v to dobro katoliško organizacijo. V slučaju bolezni ali nesreče mu bo tisti neizmerno hvaležen. Vsaka podpora bo dobrodošla, mladim in starim. Kar se tiče našega društvenega tajnika John Barbiča, se mu zahvalim za tako hitro urejeno delo iii tako hitro poslano na glavni urad DSD." Našemu skrbnemu in delavnemu tajniku Johnu Barbiču prav lepa hvala. — Naznanjam vam tudi, da se je našemu društvenemu tajniku oni dan dogodila nesreča. Sel je po svojem društvenem poslu, pa je na ledu tako nesrečno padel, da si je poškodoval roko in je moral iti v St. Joseph bolnišnico, kjer so mu hitro nudili pomoč. Starši so lahko ponosni, ki imajo svoje hčerko za bolniško strežnico. Ona dela v St. Joseph bolni; pjiici in je sama pritekla domov na pomoč. Sohrat tajnik John Barbič se že bolje poču ti in mu želimo, d^ bi sHoro no urediti več stvari v korist društva, o čemer mora ukrepati vse članstvo. Pomnite, da bo to zares važna seja' in pridite vsi. Ce bi se na tej seji kaj ukrenilo, ki bi temu ali onemu ne ugajalo, ker ni bil na seji udeležen, naj to sami sebi pripišejo. — Želeti je tudi, da bi se članstvo našega društva bolj številno udeleževalo društvenih sej, da tako izve, kaj sfe na sejah sklepa. V mesecu decembru so bili vsi opozorjeni, da poravnajo kar dolgujejo. Ker vas je več, ki se na te opomine niste ozirali, ste naprošeni, da storite to ta mesec. Sedaj se nekoliko bolj dela in malo bolj zasluži in vsakdo, za katerega je društvo plačevalo asesment v slabih letih brezdelja, bi se moral sedaj spomniti in vsaj nekoliko po malem začeti vračati in počasi odplačevati ter s tem izkazati hvaležnost svojemu društvu, kajti če bi bili pri kakem drugem društvu, ali organizaciji, bi ne bili vzdržali deset let, kot je to storila za , va« Sv*. Druižina. —- V mesecu decembru 1939 na seji je društvo izvolilo posebnega kolektorja, da ta 3kuša iztirjati nekoliko zaostalega dolga od članov in članic. Posrečilo se mu je dobiti «$20.00 v letu 1939. Kolektarju je pa določena plača $72.00 na leto. Tak poizkus se odboru ni dopadel in vsled tega se sklicuje važna seja ter vabi vse članstvo,da se seje udeleži ter se izrazi, če bomo v letu 1940 poslovali po istem sistemu. Tajnik -o-* IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago. 111. Cenjeni član in članica! Naša prihodnja društvena seja se bo vršila v nedeljo 28. januarja točno ob dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se udeležite v velikem številu. Na tej seji "bodo prebrani računi za zadnje tri mesece. — Člani in članice, ki ste zaostali s svojim asesmentom, vas ponovno prosim, da vaš dolg poravnate in nadalje redno plačujete svoje mesečne prispevke. — OČe in mati, vidva sta člana DSD. Vprašam vas, ali je pa tudi vaš sin, ali vaša hčer članica DSD V Dajte jih vpisati v naše društvo, ki stoji »a dobri podlagi in naša DSD je nad 100 odstotno solventna. Uspešna prihodnjost je odvisha samo od nas. — Sobratski pozdrav. John Den»a, gajno za kritje stroškov 50c. — Potem je še želeti, da bi so članice bolj številno udeleževale društvenih mesečnih sej, ker odbor sam ne more vse sam delovati za dobrobit društva in DSD., če se članstvo ne udeleži sej. — Prihodnja naša seja je v ponedeljek zvečer 29. januarja.— Sester-ski pd£;drav. Mary Kremesec, preds. LESTVICA za člane in članice Družbe sv. Družine ali koliko doplačajo člani ali Člance Di-užbe sv. Družine za list "Amerikanski Slovenec*" ako želijo istega prejemati dnevno. Ako se član (ica) Družbe sv. Družine naroči na dnevnik, da prejema vsako številko lista "Amerikanski Slovenec," tedaj ima doplačati na leto $4,40, za pol leta $2.20. To po sedanjem redu. Družinam, f>ri katerih spada več članov k Družbi sv. Družine,to se pravi člani ene in iste družine, ki so: oče, mati, sinovi m hčere. (Poročeni sinovi ali hčere se ne štejejo, taki tvorijo družine same zase). Za vse take člane (ice) v eiii družini Uprava "Amer. Slovenca" dovoljuje, da 'se taka družina naroči skupno na dnevnik in Uprava lista da za vsakega .takega člana (ico) letno kredita 60c. Vsem takim članom (icam) se na to Glasilo dvakrat na mesec ustavi in se vsej družini pošilja dnevnik po 1 izvod. Take družine potem doplačajo za dnevnik kakor sledi: 1 član v družini se doplača letno $1 40, za 'pol leta $2.20. 2 člana v družini se doplača letno $3.80, za pol leta $1.90. 3 člani v družini se doplača letno $3.20, za pol leta $1.60. 4 člani v družini se doplača 1 e t n o $2.60, za pol leta $1.30. 5 članov v družini se doplača letno $2.00, za pol leta $1.00. 6, članov v družini se doplača letno $1.40, za pol leta 70c. Več kot 6 članom v eni družini se kredit pri dnevniku ne dovoljuje. Pri kreditiranju naročnine pridejo v poštev samo člani odrastlega oddelka. Č lani mladinskega oddelka za Glasilo ne plačujejo in ga ne prejemajo, torej niso upravičeni do kredita pri naročnini. Pozor! To lestvico si naj člani izstrižejo in shranijo. Uprava "A. S." -o- P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH {Spomini iz mojega obiska Amerike.) 1. Odhod ZMAGA BOLGARSKE VLADE Sofija, Bolgarska. — Pri delnih volitvah v parlament, zadnjo nedeljo, je dosegla vladna stranka veliko zmago. Gd 41 sedežev, za katere je šlo, jih je namreč pobila 38. IZ URADA DRUŠTVA SV. TEREZIJE ŠT. 16, DSD. Chicago, JU. Naznanja se vsem člani cam, da je bil na zadnji letni seji našega društva > izvoljen ves stari odbor, razun tajnice. V ta urad je bila izvoljena za leto 1940 Mary Kova-čic 2294 Blue Island Ave. Nadalje je bilo sklenjeno na letni seji, da mora vsaka čla-popolnoma okreval. Tako tu-' niča plačati v društveno bla DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej Se redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne'v Evropi. VCefaj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Z* $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. ?00 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ JS.SO................. 400 Din Za. $10.50.................. 500 Din Za $20.50..................1000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE; Za $ 3.05................ 50 Lir Za $ 5.90................ 100 Lir Za $ I J.50................ 200 Lir Za $ 17.00................ 300:1 Lir : Za $ 28.00................ 500 Lir Za $ 55.00.........„...1000 "Lir Za $108.00-.............2000-Lir V«£ poSUjatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. if »i^i« Izpred oči, iz srca, so rekli stari ljudje, ki so kaj vedeli in poznali človeško naravo. Zato sem vsikdar temu pravilu verjel in se tudi po njem ravnal. To pa ne toliko sam in ne za tiste, katere sem jaz rad imel, temveč za kraje,kjer sem služboval in delal. Imel sem rad svoje farane, morda so tudi on.i mene radi imeli. Vendar, ko sem odšel iz kakega kraja, sem skušal čim preje pretrgati vse vezi s krajem in ga pozabiti saj v toliko, da se nisem mešal v zadeve in razmere kraja, naj so se razvile po mojem odhodu, kakor so se hotele. Tako sem tudi sklenil, ko sem odhajal pred dvanajstimi leti iz Amerike. Sicer sem takrat odhajal samo z dovoljenjem za dopust enega leta, ki se mi je potem raztegnil na dve. Vendar sem pa sam odhajal s trdnim prepričanjem, pa tudi s trdnim sklepom: nikdar več nazaj v Ameriko! Ko mi je lani januarja meseca pisal načelnik izseljeniš-kega oddelka socijalnega mi-nisterstva iz Beograda, pod katerega upravo spada vse delo za izseljensko skrbstvo, da naj bi šel na obisk v Ameriko, sem se takoj spomnil tega pravila in predlog z zahvalo odkloni}. Po kaj naj grem tja? Tekom dolgih 22 let ameriškega življenja , resnici na ljubo moram priznati, nisem držal rok križem. Kot 28 leten mla-deniški duhovnik sem prišel tja iz golega idealizma in navdušenja za svojo cerkev in voj narod. Ko sem tam spoznal razmere med ameriškimi Slovenci, kakoršne so tam vladale, začutil sem se dolžnega dati svojim rojakom vse, kar je v meni dobrega, vse zmožnosti, ki jih imam in ves čas svoj. Te razmere pa morda ni nihče tako jasno spoznal in I poznal, kakor ravno jaz. Takoj prvo leto, ko sem bil še v Clevelandu, sem že začel obiskovati slovenske naselbine brez slovenskega duhovnika. Spominjam se še, kako sem bil nekoč v Barbertonu. V soboto zvečer sem spovedoval, drugo jutro imel mašo. Pa sem zamudil "karo", ki bi me naj o pravem času pripeljala v Cleveland za zadnjo mašo. Pa sem zamudil za celo uro. Kako sem se začudil, ko sem našel po eni uri še celo dvorano polno ljudi, ki so čakali na mašo. Organist Mr. Kogoj je s svojim zborom prepeval pesmi, pa so ljudje prestali uro čakanja z užitkom. Tako sem videl versko, pa tudi moralno bedo našega človeka tedaj bolj globoko kot kdo drugi. Kot velik idealist, kako bi bilo mogoče, da bi krepko ne posegel v .te razmere in, ne skušal ljudstvu pomagati in ga preusmeriti? Ustanovil sem tiskarno, liste, društva v ta nemem Kajpada sem se pa s tem postavil v nasprotje vsemu toku razmer in si naravno nakopal vedno več nasprotnikov, morda celo sovražnikov. Ko bi kdo imel stare letnike bivših, pa tudi še sedaj obstoječih listov, bi morda nobenega imena ne našel v njih tolikrat o-menjenega, kakor mojega, in sicer z najrazličnejšimi "prti-kclni" in naslovi, ki so imeli namen me pred ljudstvom o-sramotiti in mi vzeti njegovo zaupanje in me onemogočiti. Jaz vsega tega seveda nisem pozabil. Kako bi naj? Gotovo je, da tudi v Ameriki vsega tega še niso pozabili. Sicer mi nihče ne more očitati, da bi komu osebno kaj hudega storil, Nasprotno! Pomagal sent komur in kadar sem le mogel. Vendar je pač tako, če smo komu nasprotni idejno, ga e-iiako osebno pe maramo. Lju- dje smo. Po kaj naj grem tedaj v Ameriko? Odpirat stare rane? Še Bog,da so se vsaj nekoliko zacelile! Tako sem sklepal in zato odklonil ponudbo. Maja meseca je Ibil pa ta gospod v Ljubljani, in m^ je znova osebno vnovič to ponudil. Sedaj sem pa to ponudbo sprejel s hvaležnostjo. Med tem časom sem namreč o tem pisal v Ameriko nekaterim svojim starim prijateljem, o katerih sem vedel, dsf hočejo dobro samo narodu in meni, katerih sodba bo gotovo objektivna, in jih vprašal za svet. "Vsi Vaši predsodki so zmotni!" so mi odgovorili. "To si Vi samo domišljate. Nasprotno ! Ameriški Slovenci Vas bomo veseli. Še več! Zdi se, da ste kar potrebni! Morda kakemu posamezniku, če Vam je ostal še gorak, ne bo prav. V splošnem Vas bodo pa vsi veseli." In tako sem našel iia ljubljanskem kolodvoru 1. avgusta, ko sem odhajal, celo množico svojih sedanjih dobrih fa-ranov iz bežigrajskega okraja mesta Ljubljane, kjer sem med tem časom ustanovil novo župnijo in sezidal novo cerkev Sv. Cirila in Metoda, in veliko raznih odličnih gospodov, ki so se prišli poslovit in mi voščit srečno pot v Ameriko. Fa-tani so gotovo prišli na kolodvor samo, da se poslove od svojega duhovnega očeta za več mesecev. Toda drugi gospodje, kakor šef iz socijalnega ministerštva, naš provinci-jal Dr. P. Graeijan Heine, izšel jeniški komisar g. ravnatelj Fink iii drugi pa oeividno niso prišli na kolodvor radi mene, te'mveČ radi vas, dragi ameriški Slovenci. Moja pot v Ame-, riko je bila poluradna pot. Zato so prišli na kolodvor samo za to, da so krepko podčrtali delo izseljenske Družbe sv. Rafaela 5n Izseljenske Zbornice, katere ustanovitelj in tajnik sem. To malenkostno priliko so hoteli izkoristiti, da so pokazali kako danes tudi naša uradna Slovenija in cela država pojmuje naše izseljenstvo v tujini. Kdo se je tu doma preje zmenil za vse visoke sto-tisoče naše slovenske krvi na tujem. Ko ste pred leti prihajali domov na obisk svoje da-movine, kdo še je zmenil za vaš prihod. Ves sprejem je o-stal v tem, da vas'je že na Jesenicah kak carinik ali obmejni uradnik "nahrulil" s kako grobostjo, da ste bili jezni na državo že prvi trenutek svojega življenja doma. Ogromne švote svojih žuljev ste pošiljali domov svojim domačim, ste z njimi podpirali vse mogoče ustanove, pa domovina ni ime la za vas niti besedice zahva- le in priznanja. Danes je to drugače. Prisotnost teh gospo • dov na kolodvoru v Ljubljani je bil samo izraz naše prav-hvaležne ljubezni domovine do vas. "Pozdravite naše drage brate in sestre v Ameriki!" so mi naročali! "Povejte jim kako jih ljubimo! Kako ncc-skrbe! Kako bi radi jih ohranili zveste narodu in državi!' Šopke,katere so mi dali na pot razne organizacije in posamezniki, niso veljale meni, Starcu. Veljale so vam. Iz vseh jb vel samo en prijeten duh zveste brateke ljubezni in domovinske hvaležnosti do vseh t: stih, katere grem v imenu domovine obiskat. Škoda, da jih nisem mogel prinesti !c-boj v Ameriko, da bi jih izročil tebi, draga naša ameritVka Slovenija, kateri po bije namenjene. (Dalje prihodnjič) 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Stran ~4' AMERIKANSKI SLOVENEC Potek, 2G. .januarja 1910J / Deseti brat IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič Prvo poglavje Mlad junak po polji S težkim srcem hodi. S. Jenko. Pripovedovalci imajo, kakor trdi že sloveči romanopisec Walter Scott, staro pravico, da svojo povest začno v krčmi, to je v tistem shodišču vseh popotnih ljudi, kjer se raznovrstni značaji naravnost in odkrito pokažejo drug drugemu poleg pregovora: v vinu je resnica. Da se torej tudi mi te pravice poprimemo, izvira iz tega, ker menimo, da naše slovenske krčme in naši krčmarji, čeravno imajo po deželi veliko preprostejšo podobo, niso nič manj originalni ko sftaroangleški Scot-tovi. To se ve samo ob sebi, da ga slovenska mati dozdaj še ni rodila, ki bi z isto rezno natančnostjo obrisal naša narodna svojstva, kakor je omenjeni nedosegljivi mojster značaje svojega ljudstva svetu predočil. Zato ne bo pripovedovavec te vseskozi resnične pripovedi poskušal veselega slovenskega vinotoka Peharčka naslikati in to iz treh razlogov ne: prvič zato, ker ni mogoče misliti si Peharčka takšnega, kakor je v resnici bil, drugič ker ima le ta poznanja vredni mož le začasno, hitro minljivo mesto samo v začetku naše povesti, in tretjič, ker imamo še enega krčmarja, Peharčku po duhu sorodnega, pozneje v povest vplesti; to pa menda ne gre, da bi se sem ter tja enake reci dvakrat pravile. Pred štiridesetimi leti torej je Pehar-ček, koščenega obraza, raztrganega slamnika, .oguljenih z zaplatami obloženih hlač, hodnične srajce in križatih naramnic, polič vina na vegasti mizi muham branil. Pri poliču je pa slonel kosmat mož, suknjar, ter je krčmarju Peharčku to in to nepotrebno fee pravil. "Prav gladka kaplja se bo očistila iz letošnjega vinčka," dejal je suknjar in zavzdignil kupo proti malemu oknu, da bi pijačo proti luči ogledal. "Bogme, gladka!" pokima krčmar in jezno udari z lesenim muhalnikom po mizi, kjer je tropa te sitne živali razlito vino srebala. "Tega mrčesa je povsod polno!" "Le stoj, Peharček, pa mene pomni: tako bo močno to vince, kadar se cvet do dobrega usede, da si bodo ljude, kadar se ga bodo prav po božji volji navlekli, lase in ušesa pulili ter rdeče nosove pa otekle vratove, prazne mošnjice pa krvave bu-tice nosili, kakor se v pesmi poje." "Bogme!" pravi Peharček; pa preden besedo konča zasliši, da je voz pred hišo priropotal in da nekdo zunaj kliče. Brž vrže muhalnik iz rok in leti ven. Peharčkova hiša je stala tik velike ceste. Za hišo pa je držala mala cesta ali bolje kolovozna pot v stran. Dva gospoda sta poskakala z majhnega vozička in starši je glasno klical pijače. Krčmar je enega poznal, kajti pozdravil ga je, slamnik pod pazduho stisnivši: "Bog daj dober dan, gospod Vencelj! Hitro ste prišli iz Ljubljane, kedaj — v petek ste mimo šli. No zdaj vem, da ste zopet žavb, rož, kugljic in vsega mrčesa nakupili in boste zdravili ljudi, da bo strah." Govoreč se je krčmar oziral na mlaj- OGLEJTE SI AMERIŠKA VELEMESTA dHrj/. Kje in kako? gledalom, šega gospoda in ugibal sam pri sebi, kdo je pač to, ki se je z okrajnim zdravnikom, gospodom Venceljem pripeljal. Bil je mlad, jako lep gospodek, a Peharčku čisto neznan. Gospod Vencelj ni pustil, da bi bil krčmar konja izpregel; pila sta na voz naslonjena. "Peharček!" dejal je zdravnik, izpraznivši do čista prvo kupo, "napreži da boš tega gospoda peljal na Slemenice. Saj ves , da moram jaz tukaj v stran." "Jaz bi to prav rad, zakaj ne, zaslužka se nisem še nikoli branil, — vrag naj vzame še kolesce — pa zdaj ne morem, jutri pač. Kolo se mi je strlo od voziča in ravno otodi ga je nesel fant moj h kovaču. Jutri bi vas pa peljal, naj si bo ta ali kateri hoče, jaz ali fant moj. Jaz menim, naj bi mladi gospod pri meni čez noč ostali, saj je že štiri čez poldne. Moja stara —-zdaj v bobu korenje pleve — bo,že vrgla zvečer kaj čez ponev, da se bo dalo ugrizniti. Postelje res nimam take, da bi se človek v blazino vdrl; pa bom že na otavi tako mehko postlal, če je božja volja, da se bo ležalo za silo." "Jaz sem obljubil, da pridem danes," odgovori mladi tujec, "ali ne morem nikjer drugej voznika dobiti?" "Bogme, ne zlepa," odgovori Peharček, "tod imajo ljude bolj vole, konja imam samo jaz." Zdravnik gospod Vencelj je mislil in mislil, nasvetoval zdaj to, zdaj to, kako bi mladeniča na pot spravil. "Bo že!" reče čez nekaj časa; "ali jezdarite?" Še nikoli nisem bil na konju," odgovori potnik. No, na suhem se ni še nihče plavati naučil. Peharček, ali imaš konja napasen-ega?" Bogme, konj je dober, sit tako ko stopa, ravno popred sem mu povesmo detelje vrgel; vem, da je že vso potrl in pohrus-tal." "Že dobro. Jaz imam tu na vozu ravno prav kupljeno sedlo. Pa bova gospodu vsak pol posodila, naj jezdi." Peharček se popraska za ušesi, ustnice pod nos zaviha in pravi: "Nikarte mi ne zamerite; saj veste vi bolje ko jaz, kaj pregovor govori, ki pravi, da tri reči niso vsakemu človeku ali pa nikomur na posodo dati: ne žena, ne pipa, ne konj. Pa ker ima moj sirec že stara rebra in je že vsemu vajen, ne rečem, da ga ne bi dal, ko bi — nikar ne zamerite — ko bi — gospoda poznal." O nič se ne boj za konja jaz sem porok za to, da ga boš jutri nazaj dobil," reče zdravnik. Trenotek potem je stal Peharčkov sirec ki je že malo preveč rebra na očiten videz stavil in glavo bolj v tla ko na kvišku molil, osedlan in očejen na cesti. Peharček je z všečnim očesom gledal zdaj svetle dvajsetice v roki, katere mu je mladi gospod dal, zdaj usniato sedlo, ki tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke. Mladenič se je malo nerodno skobalil na svojega rosinanta; krčmar pa mu je veliko njegovo usnjato torbo na konja dal in ga poučil, kako mora ravnati s pohlevnim sircem, da bo rajši stopal. (Dalje prih.) S praktičnim ki se imenuje "TRUE-VUE" si to lahko ogledate h. pr. ob večerih pri gor-ki peči, ali v nedeljo popoldne v teh zimskih dneh, ko ni nikamor za iti. Koliko zabave in razvedrila vam v takih slučajih nudi "TRUE-VUE" si niti ne predstavljate. N. pr. velemesto New York je slikano in posneto v 4 filmih. Prvi film vam pokaže rodni junaki. Spomenek velikemu osvoboditelju sužnjev, Abrahamu Lincolnu. Kontenen-talna spominska dvorana v spomin hčeram ameriške revolucije, in mirovni spomenik in veliko drugih slik. Prav krasen film je tudi film, ki kaže mornariško vežbališče. Cela vrsta vrlo zanimivih slik in prizorov. Mesto Los Angeles je slikano v dveh filmih. To mesto je do- slikovite prizore newyorskega movina filmske industrije ne le mesta z morske strani. Slikovite nebotičnike kot Empire stavba, ki ima 85 nadstopij in je najvišje poslopje na svetu, za tem Cxyslerjeva stavba, ki ima 77 nadstopij in številne druge nebotičnike. Človek se čudi, ko zre na te stavbe. Drugi film vam pokaže ribiški trg samo Amerike ampak vsega sveta. Vse znamenite stvari, kako se producira filme itd. so slikane na teh filmih. Zanimi vo za vsakega. Mnogi ne bote imeli nikoli prilike videti to. mesto. Tu ga vidite lahko na teh dveh filmih. Mesto San Francisco je sli Pisano polje J. M. Trunk New Yorku, kako ribiči lo- kano v treh filmih. Vse kra- vijo ribe in iste prodajajo. Tretji in četrti film pokažeta druge slikovite prizore, kakor "Hub circle" kjer stoji Colum-busov spomenik in okrog katere točke pravijo, da se vrti Veliki New York. Na slikah so slikoviti in krasni parki mesta New Yorka in vse druge znamenitnosti kot Brooklynski sloveči most in še drugega. sote, ki jih zmore ta znamenito sloveče mesto ob tihem morju, ki nosi ime "Kraljica Pacifika" so nekaj pose b neg a. Vsakdo ima priliko, da si to mesto ogleda na teh filmih. Vse te filme in aparat "TRUE VUE" dobite na prav lahek način. Preberite natančno oglas v včerajšnji številki "Ameri-marsikaj ] kanskega Slovenca",. Tam je povedano vse, kako se pride do Mesto Chicago je v dveh fil- ■ "TRUE-VUE aparata in do teh mih. Tu vidite na filmu drugo filmov popolnoma brezplačno, največje velemesto , Amerike. Kdor pridobi tekom te kam-Mnogo ste že slišali o njej. Ali panje "Am. Slov." 1 celolet-ste že videli kedaj njene nebo- nega, ali dva poletna nova na- TRUE-VUE a-Za vsakega tičnike, njene lepe parke, in | ročnika.dobi 1. druge zanimivosti? Tu jih|parat in tri filme. lahko vidite na filmu na "TRUE-VUE". Zvezni kapitol (prestolnica) Združenih državah je na štirih filmih. Na prvem filmu bote videli krasno stavbo,kjer zborujejo kongresniki in senatorji, Nato krasno 'Belo hišo,' šo, v kateri biva predsednik Zdr. držav. Zatem palače v kateri biva predsednik Zdr. držav. Zatem palače v katerih poslujejo uradi kot poljedelsko, mornariško, zaklad-niško, vojno in druga ministe-stva. Slikana je tudi slovita Pennsylvania avenue", kjer se vrže običajne slavnostne para de. Na drugem filmu vidite naj-prvo dom prvega ameriškega predsednika, George Washing-tona. Potem, grobnico George Washingtona in njegove žene. Sloveče Arlingtonsko pokopališče, kjer so pokopani razni na- nadaljnega celoletnega novega ali nadaljna dva polletna, pa na-daljnih šest filmov. Posluži se te prilike vsak v letošnji kampanji "Am. Slovenca". Imate prijatelje in znance, stopite k njim in pridobite jih za naročnike "Am. Slovenca" in deležni hote brezplačno teh lepih nagrad. RUSIJA IN NACIZEM Sovjetska vlada je izdala odredbo,da se mora takoj odstraniti iz knjigarn vsa proti-nacistična literatura, naperjena proti sedanjemu režimu v Nemčiji. Vse takšne knjige, ki so bile na skladišču, so uničili. Istočasno so sovjetski listi prinesli oznanilo, da se nahajajo v tisku nove brošure, ki bodo pojasnile novo razmerje med Rusijo in Nemčijo. Precej je govorjenja in pisanja o neki Panevropi. Na papirju je in tam utegne ostati. Dalje se piše o neki Srednji Evropi, in tu bi bili Slovenci prizadeti, ker le slovensko ozemlje bi dalo taki Srednji Evropi dohod do morja. V Avstriji naj bi odločevalo glasovanje, in stavim, da bi bilo to v prid Nemčiji. Morda bi obsegala ta Srednje Evropa: Poljake, Cehe, Mažare, Slovence, tudi Hrvate mogoče. Kateri jezik bi vladal? Le mažarski, in če bi bila poleg Avstrija, še nemški. Vsak narod bi imel svoje narodne pravice. Lepo. Ampak javnost bi bila mažarska, ozir. nemška, in tu imamo staro Av-strijo-Ogrsko in staro zmešnjavo. Kdor bi hotel količkaj veljati, bi moral biti Nemec ali Mažar. Saj vidite, kaj je angleščina za Ameriko. V taki Srednji E,vropi je kak slovanski občevalen jezik nemogoč,pač pa bi jaz ne videl nobene nevarnosti za slovansko javnost, ako bi bila ruščina v kaki Panslaviji posredovalni jezik. Samo utopije, baje, ali pokveke. Govorijo o Srednji Evropi in celo o Panevropi. Do neke Evrope bo moralo priti, saj vojska ne bo večna. Sami si belite glave. Baje bi se morala Nemčija razkosati v razne dele, da bi ne mogla Nemčija v vsi celoti nastopati v Panevropi. Tako list "Le Temps" v Parizu, glasilo francoske zunanje politike. Isti list pa govori tudi o razkosanju — Rusije. Rusije bi bilo s tem razkosanjem konec, zapadne sile bi pa lahko pridobile političen vpliv v posameznih kosih razkosane Rusije. Well, vsaj moja buča mi šumi pri tem. Rusija taka ali taka. Za vse Slovane prihaja v poštev le Rusija, ako se spametuje. Ce se še Rusija razkosa, je za Slovane deja no,tega mnenja sem vsaj jaz, ker "politični vpliv," o katerem govori Le Temps, pome- Evrope in do Tihega morja bij bila Panslavija, pa imetje toj za utopijo ali prazno vizijo.j Vprašanje je ie, odkod vz«1 ti in dati pamet Rusiji in vsen| Slovanom. Ako ne bo te pa| meti, ne bo miru. Kakor to* raj hočete. Sirom Jugoslavije Staro domovino v slikah dobite v knjigi V c