goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse *n vero, dom, cesnrju . --------------- IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. I! K K A za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto. N A K 0 ČN ING in oznanila sprejema upravništvo v Gorici -______ na Placuti št. 12. .... K 0 K m 1* I S E sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija št. 7. Narodno-napredna stranka. Umazano ime. Po dolgem osebnem prepiru je (Ir. Tuma OSimml ttjmdm liberalno. -stranko. pil' eiBStlokh ler on in Gabršček ne trajni Goqšl zmagata ali pa podležeta. Pri vsej rabuki se namreč gre edino le za osebno veljavo dr. Tume, — da bo on prvi in edini, — in pa za tiskamo A. Gabršček«. Druzega, stvarnega razloga za prepir ni bilo in ga tudi ni. Treba je bilo torej iskati pretveze za osvnovanje liberalne stranke in ta pretveza je, da hoče duhovščina vse ukazati. To očitajo duhovščini oni isti gospodje, kateri so še nedavno tožili, da duhovščina premalo sodeluje v narodnem boju, kateri so ob vsaki priložnosti iskali pomoči in sveta pri njej. Toda, kaj bi govorili o stvareh, katere so bile in katerih ni več! Prikrki in potajeni liberalci so odložili kriuko in so nokazali svoie ura v o Jj berači o oUTičjmPoglejmo jijn >lizu. — strahu,.ker nalil nic ne,morejo,— v obraz, kako se klič^^hf^rj^^Jčeji^^^ Ime jim je: „narodnonapredna“ stranka. Niso bili sicer — pri zborovanju dne 8. marca t. I. — vsi za to ime, ali nazadnje so se vender le dali vsi krstiti za „narodno-napredne“. — Beseda ..narodno" ne pomeni nič posebnega. „Na-rodui" so vsi narodje v Evropi in vse politične stranke. Če so torej naši liberalci narodni, so to kar vsi drugi ljudje. Ako bi pa razumevali to besedo tako, da so le oni narodni, tedaj so privzeli si neko judovsko posebnost. Judje namreč so vsi skrajno narodni, kjer koli so, t. j. v Berlinu so Nemci, v Rimu so Italijani, v Parizu so Francozi itd. Toda oni se hvalijo, da so le oni resnično narodni, ali kakor pravimo : j udje so vzeli narodnost raznih ljudstev v zakup, kar jim donaša lepih dobičkov, n. pr. pri nas v Gorici ali v Trstu. Ako bi torej naši ,,narodno" napredni hoteli reči isto, da so namreč le oni sami vzeli narodnost v zakup kot blago, tedaj se mi za tako narodnost ne bomo trgali ž njimi. Dalje pravijo, da so „napredniu. Tudi to posebnost imajo liberalci povsod. Nemci so fort-schrittlich, Italijani prisegajo na progresso (n. pr. v Trstu) itd. S .to besedo zaznamujejo, unvsod ono stranko, katera je zatajila -pozitivno krščanstvo 4 in je sprejela novodobne materijalistične ali vsaj sploh racionalistične nauke. Toda »napredne" stranke niso le stranke protikrščanskih načel in naukov, ampak so tudi stranke dejanja in boja proti katoliški cerkvi, katero blatijo, zaničavajo in teptajo z velikim sovraštvom. Če torej naši „Tumovei" imenujejo sami sebe „napredne“, razumevajo pač to besedo tako kakor vsi drugi ljudje na svetu, čemu bi jo sicer rabili ? Napredni so torej, ker so zatajili krščanstvo in sprejeli racijonalizem in pa ker so polni sovraštva do katoliške cerkve. — Ali vže slišim tega in onega: ,.Rix.Ji4s ni tajvo. mi smo napreduj, pg vender verni". Gospoda, ne bodimo* vendar smešni pred' vsem svetom, kakor da bi mi Sloveuci dajali besedam pomen, kakor da smo mi dali svetu ideje, za katere smo si komaj vdobili primerne besede! Kar torej pomeni beseda „napredni“ vsem drugim izobraženim narodom, pomeni tudi vam : brezverstvo in sovraštvo do kat. cerkve! i~. Vrhu tega pa je celo ime „narodno-napred-jpV vže davno vdomačeno na Kranjskem in je oil tam presajeno na Goriško. In na Kranjskem je to ime umazano ime. Umazano je ime »narodno-napiednih", ker so se združili proti svojim bratom z nemškutarji, — dr. Tavčar z baronom Schtvegel-om —; umazano je to ime, ker so ^kranjski „naroilno-napredm# skrajno surovi in /neotesani ljudje, da se njih pobalinsko pisarjenje «in nastopanje studi vsakemu olikanemu človeku, ilu to umazano ime so si nadeli goriški liberalci. V izvrševalnem odboru 21 mož smo našli l^ekaj -£astUjh ‘imen . . ., ki so nam bili vselej prijazni. Žal nam je, da so si umazali čast z iiheirtmi, ki je umazano; žal nam je pa še bolj, da so si umazali vest z imenom, ki pomeni boj Kristusu in cerkvi. Upamo, da se kmalu izbrišejo iz imenika „narodno-naprednih“. POLITIČNI PREGLED. Državni zbor. Najprej je prišel na vrsto predlog o tožbi proti \Yittekovemu ministerstvu radi rabe § 14. Ta predlog je večina odklonila. Nato so bili še razni govori o narodnih pravicah v Avstriji. Najnujnejše vprašanje, namreč volitev novih podpredsednikov zbornice, 'seje tako rešilo, kakor smo se že zadnjič izrazili. Prvi podpred- uil*. 11 D Mane, tekel, fares. jleni gre maščevanje, jaz boni povrnil, pravi Gospod, (ltirn. 12, 19.) CESAR T R A J A N. Za Domincijauom je v Rimu nastopil vlado Trajan (od leta -98.—117. po Kr.) Bil je izvrsten vojskovodja in spreten državnik, a razkošen v zasebnem življenju. Radi čistega in zmernega življenja so se mu kristijani silno zamerili. Vkljub temu bi sam morda ne bil dal nikakoi šnega ukaza, naj se kristijani preganjajo, ko bi ga ne bilo k temu prisililo splošno sovraštvo in protivje paganov do Kristusove vere. Bil je nekoliko bolj človekoljuben, nego njegova prednika, kar kaže naslednje. Plinij, cesarski namestnik v Bitiniji, vprašal je v pismu Trajana, „kaj naj stori s kristijani, o katerih ne ve druge krivde kakor to. da molijo nekega Kristusa za svojega Boguu. Stvar se mi je zdela, — pravi, — pomisleka vredna zavoljo velikega števila privržencev. Brez števila jih je Vsake starosti, vsakega stanu i:i obojega spola, ki se postavljajo v nevarnost. Trajan mu na to odgovori: »Kristijanov naj se ne zasladuje, vendar, če koga zatožijo in obstane pri svoji veri jsednik je dr. Prade (nemški levičar), drugj Ceh -g--* ■ t* t.' ijf- ^ »e i l«sp. Pv^-< Čer* bt^ovmu/ n/t?e fbirovalif naj^sč^lta^idt^./ £ ‘) Jtane — seštel je Iiog tvoje kraljestvo. Tekel — pretehtal (o je. Fares — razdelil je tvoje kraljestvo in je dal suTražnikoin. Kdor pa zataji, da je kristijan in daruje na al-tarju, naj ga pomilostijo". Navzlic temu milejšemu ukazu je pretrpelo mnogo kristijanov mučeniško smrt. Mej temi se posebno odlikuje znamenit mož z gorečo ljubeznijo do Kristusa iz z neupogljivo odločnostjo. Ta mož — je sv.'Ignacij, škof antijohijski. Zanimivo je, kako je bil zaslišan pred cesarjem Trajanom. Leta 107. po Kr. je prišel namreč cesar v Antijohijo radi vojske, katero je imel s Parti. Slišal je o tamošujem škofu Ignaciju, ter ga veli pred se pripeljati. Ignacij pride k Trajanu veselega srca in jasnih lic. „Ti si torej oni hudobni duh, — nagovori ga cesar,— ki se drzneš proti viti se mojim ukazom, in še druge tiraš v pogubo ?“ Ignacij odgovori: „Nihče do sedaj še, kakor ti, vladar, ni imenoval Teofora (Bogotiositelja) stako grdim imenom. Ne, da bi bili mi hudobni duhovi, ampak veli, da se ti tresejo pred služabniki živega Boga". Trajan: „Kdo je ta Teofor (Bogonositelj) ?“ Ignacij: ,,J«z sem, in vsak, kateri uosi Kristusa v svojem srcu!“ Trajan : „Meniš, da mi ne nosimo svojih bogov v prsih, ki nam pomagajo proti sovražnikom ?“ Ignacij : „ Bogo ve ? . . . Varaš se, to so zli duhovi, ker le en Bog je, ki je ustvaril nebo in zemljo, in le en Jezus Kristus, Njegov edinoro-jeni Sin, in le milost tega velikega Kralja vas zamore osiečiti. Začek. Oba sta bila sprejeta od našega cesarja in obljubila, da se bodeta kazala vredna mesta, katero sta zasedla. Ker so Čehi žugali z obstrukcijo, se je lilo bati, da bo državni zbor razpuščen in da zavlada v Avstriji že toliko časa napovedani absolutizem. Ker pa Čehi dobro vedo, da absolutizem bi bil le Nemcem v korist, so opustili obstrukcijo proti vladnemu predlogu o vojaških novincih. To vest so sprejeli vsi pravi prijatelji Avstrije z velikim veseljem, posebno člani desnice, kateii so se bali za obstoj te stranke, katera edina še brani državni zbor pred navalom nemških levičarjev. Nemški levičarji so se seveda jezili nad Čehi, ker so upali, da desnica razpade. V zadnjih sejali je prišlo zopet na dnevni red vprašanje o stavki delavcev v premogokopih. Govoril je socijalist Daszvnski, kateri je zahteval, da vlada čim preje seže vmes, uvede 8 urno delo in prepove sprejem žensk in otrok v premogu kope. Govornik je strastno napadal lastnike rudokopov, posebno nadvojvodo Friderika, kateri je tudi med njimi. Ker je rabil govornik vedno ojstrejše izraze proti vojvodi Frideriku, je natnigaval mini-sterski predsednik pl. Korber doktorju Pradeju, kateri je takrat predsedoval, naj opominja govornika, ki žali člana cesarske hiše. A Prade je mirno, poslušal govornika. Tedaj je zapustil Korber dvorano in šel po dr. Fuchsa. Na poti mu je povedal, kar je govoril Daszjuski. I)r. Fuchs je prišel s Korberjem v zbornico in se vsedel na mesto podpredsednika dr. Pradeja. Dal je govorniku ukor, a levičarji in socijalisti so začeli upiti, da je bilo joj ! Nekteri so uprašali dr. Fuchsa, kako more dati Daszynskemu ukor, ko vendar ni slišal njegovega govora. Ker ni kričanje nehalo, zaključil je predsednik zborovanje. — Za vboge premogarje bo skoraj gotovo huda. Lakota jih bo prisilila iti zopet na delo in u-speha ne bo, če ne predloži odsek svoje delo zbornici še ta teden, ker zbornica bo skoraj gotovo razpuščena ta teden. Konec tega meseca bodo sklicani vsi deželni zbori na daljše zasedanje. Poslanec Steinwender je izdal knjižico, ki opominja avstrijske Nemce k slogi v boju proti Slovanom. Pisatelj zahteva, da se uvede za Avstrijo kot uradni jezik nemščina, in izraža upanje, da bo parlament vsled obstrukcije Čehov razpuščen. Potem pride pa zlata doba za Nemce. Stein-tvender vidi vže v duhu čisto nemški parlament; v katerem, Jtodo zastopani vsi Nemci širne Av- h ~-A>y /\ ( ^hr|jšljive ,.Soče“, v kateri je bilo objavljeno, da je Sthnjelski g. kurat v cerkvi prepovedal svojim vernim čitanje „Soče“ in ^Primorca sem si mislil • Ta je jedina pot k omejitvi pohujšanja, ki prihaja slovenskemu ljudstvu od strani ,.Soče“ z raznim grdenjem duhovenske-ga stanu. „Soča“ in ..Primorec*1 udrihata po du-hovenstvu namenoma, da mu vzameta vsakonfco spoštovanje zunaj cerkve, in na ta način onemogočita tudi cerkveno delovanje. Posvetnjaki, ki grde in raznašajo morebitne napake duhovnih, spodkopujejo vero. Zveličar je rekel: Ivedor vas zaničuje, mene zaničuje.... List, ki blati dulio-venstvo, nima pravice obstoja med krščenci. ,,Soča“ in „Primorec;‘ se bahata, da hočeta ljudstvo osrečiti. Hm! Kako? A ko ljudstvu iztržeta najdragocenejši zaklal vere? Brez vere ni sreče! Glede narodnosti si je „Soča“ iztekla že veliko zaslug, a napadaje duhovenstvo narodnosti škoduje, kajti, ko izruje verski čut in zaupanje ljudstva do dohovenstva, tuli narodnost zleze v laško gnezdo. Duhovniki so bili in morajo biti s posvetnim razumništvom varuhi naše narodnosti, a svetnim razumnikom je sveta dolžnost z duhovenstvom vsestranki vzajemno postopati. Duhovniki podpirajte narodnost in svetno razumništvo podkrepljuj verstvo, in le na ta način zamore uspevati narodnost in vera ter dovesti zemljane do časne in večne sreče. Lajik. Jz Kobariškega Kota. Velecenjeni g. urednik ! Vas prosim, da vzamete teli par besed v svoj list. Slišal sem že marsikaj dobrega in slabega. Slišal sem in bral, kako so se pred Kristusovim rojstvom ljudje veselili, ko so slišali, da pride luč na svet. Luč je res prišla, pa vsi je niso hoteli videti. Tako je tudi dandanašnji. Ljudje nočejo poznati prave luči, ki je prišla iz nebes : Jezusa Kristusa ; rajši imajo gas in elektriko. Ona nebeška Luč je izbrala iu postavila svoje zvezde, naj svetijo ljudem: apostole in njih naslednike, škofe in mašnike. Pa ljudje ne marajo za to luč. Jezus je svojim namestnikom ukazal, naj gredo po svetu učit in vladat ljudi. „Kdor vas zaničuje, zaničuje Mene“. O, liako žalostne čase smo učakali; mislim, da smo v enako žalostnih časih, kakor pred JRoj-stvom Kristusovim. Čujte: Bila je volitev letos za državnega poslanca. Od onega časa nam Mladi pokojnik seje rodil 30. viuotoka 1878. na Št. viški gori kot sin najpremožnejšega kmeta v vasi. Mati mu še živi; časti vredna žena je, blagega srca in mehke nravi. Te lastnosti je dala v polni meri tudi sinu, ki jih je pa skrival pod skorjo trde mirnosti, ktero je prejel od očeta. Običajna domača in sosednja kmečka poslopja : hiše, hlevi m prostrani kozolci in pa z lipami in grmovjem poraščeno^ brdo nad vasjo so bili za det inskih let našemu Štefanu in njegovim bratom in sestram cel svet: in bilo mu ga je zadosti za tedanje otroške igre in želje. Ko je pa prišel v šolo, spoznal je učitelj, da je deček bistre glave. Oče trden kmet, spravi fanta v šolo! G. učitelj je Štefka z nekterimi drugimi dečki učil nekaj nemščine, tako, da so ga v Gorici vsprejeli v 2. razred. Za učitelja je dobil g. Poniža. Isto leto je bilo na goriški vadnici sedem dečkov s št. viškogorske planote. In, kaj pravite, danes po 13 letih, koliko jih je še na trdnem potu k cilju, ki so ga imeli stariši v srcu, ta čas, ko so peljali svoje sinčke prvič v Gorico ? Po Feltrinovi smrti je jeden sam še v naukih : pripravlja se v tukajšnjem semenišču za duhovnika. Oj, kmečki očetje in matere, ki dajete sinove v mestne šole, vi pač prevdarjate in prevdatjate, predno se odločite na ta korak. Toda vi ne poznate vseh nevarnosti, ki groze sinku v mestu. V poštev jemljete skoro le denarne stroške, ktere krvavo težko utrpite. Ako bi vam bile znane druge težave, poskrbeli bi marsikaj drugače za sinove v mestu, ali pa bi jih ne dali tja. (Dalje prihodnjič). zinernni očitajo dopisniki rasnikfi s da so j farji komandirali. Ali lo ni rus! Mi smo volili i j 10 lastnem prepričanju, ki se, je ujemalo z j>re- j pričanjem duhovnikov. Iloga smo prosili pomoči. ' On nas je tudi uslišal. Prosili ga bomo uidi za 1 naprej, da nam ne bodo komandirali advokati, katere mi redimo. Kmet-rolilcc. Iz Kanalskih hribov. Prepotrebna cesta od Verhovlja mimo Kobališča, Marije Celja, Ivo- j stanjevice, črez Kambreško do Srednjega in pa i cesta od Golega brda na levem bregu Idrije do j Britofa pod Strmcem sla šle po vodi ! Celo tlelo je bilo preudarjeno na 220.000 gld. Vlada je obljubila dati 80% t. j. 170.000 gl. Občine bi bile morale v 5 letih prispevati le -14.000 gl., kar je malenkost. Pa se prizadete občine ne bodo mogle na prvi mali sporazumeti glede prispevanja v dosego zahtevanih 44.000 gi. je bilo več ko očitno, ker je pri vsaki reči tako. Radi tega pa bi deželni odbor ne smel popustiti te misli. Ta cesta je prepotrebna in nujna, ker so občine na italijanski meji v resnici brez vsakošne cestne zveze. Da se ni moglo doseči sporazumljenja, je bil največ kriv deželni odbor sam, ki je razdelitev prispevkov posameznih občin tako uredil, da so jo občine po pravici odklonile. S kakšno pravico je tedaj dr. Tuma prosil vlado, naj bi se obljubljeni denar smel porabiti za druge ceste v Kanalskem okraju? Di. Tuma je v resnici mož raznih načrtov ! „Soča“ ga lehko zagovarja, toda v tem uprašanju je vsak zagovor neumesten. Tako zapuščene pokrajine, kakor je na italijanski meji, ni v celi Avstriji ! Prijatelj cent. Iz Mirnu. Te dni je umrla v Goriški bolnišnici neka vdova, katera je uže kikih 8 let živela o miloščini občine in dobrih ljudi; veljala je za eno najrevniših sirot. In kako je znala prositi! Pa preden so jo odpeljali v bolnišnico, se je. našlo pri njej blizo 700 gld. gotovine. Hranila je ta denar še izza mladih let, množila ga je z nabranimi milodari; raje je stradala in zmrzovala, ko da bi se svojega denarja dotikala. No, bodo pa sedaj drugi se veselili! Čudno je zares človeško srce ! V Skriljah je dne 9. t. m. pogorela hiša Štefana Rustja p. d. pri Zukčevih. Zgorela je hišna oprava in veliko sena, katerega je gospodar nakupil za kupčijo ; še otroci bi bili zgoreli, ko bi jih ne bili sosedje rešili skoz okno. Hiša je bila zavarovana menda za 2200 K., v primeri s škodo le premalo. Nikdo ne ve, kako se je vnelo. Gospodar in gospodinja sta bila na polju, tri maji otroci sami doma. Čuvaj državnih gozdov in učitelj na GoriSkem. Pisatelj „Y.“ od 22. febr. 1900 v ,,Gorici“ ima neovrgljivo pravo od začetka pa do zaključka: »Odškodnina za drva -- in na-tura“, ostalo pa potrebuje pojasnila in sicer: Gozdar I pl. vrste ima dohodkov: Letna plača: 700 f., doklada aktivnosti 140 f., doklada službene starosti 100 f., stanarina 107o 70 f., 20 m’ drv k 1 f. (J0 v gozdu 38 f, skupaj 1048 f. Oil te svote je treba odbiti za to leto takse 72 f. 66, ostane 975 f. —. V bodočnosti pa, bode gotovo po plačevanju takse vsako leto 12 f. davka, torej bi ostalo 1026 f. To bi bila torej goz. faktična plača. A govoriti o dobičku, ki ga ima od zemljišča, ne gre; vsak logar nima zemljišča, a vlada daje logarjem v najem zemljišča za to, ker so večinoma na samoti nastanjeni in ker je mleko v obitelji neizogibno potrebno. Kdor na Čavnu stanuje, pač ne more ne v Kamnje, ne na Dol hodit po mleko. Od zemljišča pa se mora po velikosti in dobroti plačati, in sicer 3 do 30 f.; za pašo se mora plačati davek 35 kr. od glave , za steljo — davek 50 kr. od glave; ako je pastir blizu, se mora istemu plačati 50 kr. na mesec od glave, ako pa ga ni v bližini, mora se ga najeti, kar stane izvestno še mnogo več; logar tudi nima časa obdelovati polja in kositi travo, torej mora delavce najeti in, ako s«* vsi stroški uračunijo, bode pač vsak kmetovalec priznal, da ni dobička; da tedaj logap I. plač. vrste živi edino <> svoji plači 1026 t. A vseh logarjev I. plč. vrste je pri Goriški direkciji samo 11— ! Da se nahaja še sedaj mnogo analfabetov dvomim ; in ako bi pa bili, tedaj niso gozdnarji (Forster); ampak samo to, kar njih naslov znači, namreč : Čuvaji (\Valdliiiter) in taki niso v plačilni vrsti; in tem je edina naloga, čuvati »smreke in jelke“. Čuvaji so zdaj zelo redki ; v Trnovskem gozdu je en san še, in ima samo 15 fr. na mesec. — Priznani pa, da je i takih, ki so bili drvarji in oglarji, ali ti so tudi že na listi — umirajočih. (Dalje prih.) X. c, k. logar. Službe v davkarski stroki. Na davčnih uradih 1. stopinje na Primorskem je oddati službe : davkarja v IX. razredu, eno ali dve službi davčnih oficijalov, eventualno službo davčnega kontrolorja v X. razredu in eno ali več služb davčnih pristavov v XI. razredu. Plače, kakor so sistemizirane, z obveznostjo, da se poLži varščina. Prošnje z dokazom o znanju deželnih jezikov je vložiti na predsedništvo c. kr. iinančnega ravnateljstva v Trstu tekom štirih tednov. Na te službe opozarjamo zlasti dosl Užene podčastnike. Služba v carinski stroki. Na tržaškem glavnem carinskem uradu je razpisano mesto vežliHiiika. Prosilci imajo razven občih sposobnosti za diživno službo dokazati, da so dovršili srednjo šolo ter. da so vešči deželnim jezikom. Prošnjo je vložiti na predsedništvo c. kr. Iinančnega ravnateljstva v Trstu tekom 4 tednov. Demokraski shodi bodo dne 16. t. 111. v Nabrežini ; ilne 17, t. m. v Divači; dne 18. t. m. v Postojni ob 1.. 5 uri pop. v »Narodnem hotelu1*. Svetnim in duhovskim razumnikom kličemo: Pojdite na shode in pobijajte demokraške zmote ! Socijalne drobtinice, j Dobro jo je mož skupil! Demokrat in njegova suknja. List: ,.Fede e lavoro“. ki izhaja v Trenti, poroča sledečo, pač zanimivo do-godbico. Poslanec in socij. demokrat Tirelli, je bil nedavno povabljen v neko zbirališče, da bi imel govor soc. demokratom. Ta obljubi da pride; zlate verižice 11111 opletajo prsi in trebuh, z viržinko v ustih in v krasno zimsko suknjo oblečen stopa ponosni bogatin c e z glavni trg. Eni iu drugi se ozirajo za mogočnim gospodom. Govor ima biti v prostorni sobani neke. krčme. Že je tu zbranih (»kolu sto demokratov in par radovednežev. Ob 8'a pride, Tirelli Vse listaj a in pozdravlja. Grede po sredi sobane podaja roko zdaj enemu, zdaj druzeinu. Že je pri mizi, kjer je imel govoriti. Toda v sobani je toplo in govornik sleče suknjo. Išče kam bi jo obesil, pa ne najde mesta. Tedaj se mu ponudi blizu stoječ delavec, da bo suknjo ta čas držal 011. Slavni govornik začne govoriti : Tovariši ! Prihodnost je naša! bogatini iu mogočnjaki se bodo umikali, ko pridere truma vpijočih : »Lastnina je tatvina!.... Da, da, lastnina je tatvina! in zakaj ima bogatin po zimi drva, da se greje, revež pa ne? zakaj je 011 oblečen v gosposka, volnena oblačila, med tem ko revež od mraza trepeta v strganih iu zakrpanih cunjah, katere je nosil o poletni vročini ? ! Ni to krivica! V... (Delavec, ki je držal suknjo, si kaj veselo ovira mrzle roke v mehko fodro iste). „In jaz vam rečeni" nadaljuje poslanec „da vi imate vso pravico, da greste k debelemu bogatinu in mu rečete : „Ti imaš dve suknji, eno moraš pustiti meni, veš ? !.... (Delavec na ta besede vtakne levo roko v rokav suknje in molči) iu če vam odgovori, da tega ne more storiti, vi, tovariši moji, imate pravico, uzeti mu suknjo ter (Delavec obleče še drugi rokav) iti iz hiše iu zaupi-ti : „živila socijalna enakost"! Na te besede vse ploska z rokami, pa tudi vse gleda v delavca z govornikovo suknjo. Ta namreč obleče docela prelepo suknjo, ki je bila vredna okolu 300 frankov, gre preširno mimo govornika in zaupije : „Živilu socijalna enakost !\ ter jo maline naravnost proti vratom. Govorniku se ne ljubi dalje govoriti, sklene v kratkih besedah in dirja za možem s suknjo! Ha, ha ha ! Dobro jo je skupil! Kake dohodke je imela naša avstrijska (lrž. polovica, ali kake davke in koliko smo plačevali od 1. 1868 do 1899: a.) direktni davki: 1. 1868, 1870, 1875 1880, zemljiški davek v mil. gl. 35.4 37.3 36.8 37.2 hišni in hišnorazr. d. „ „ 17.6 18.4 23. 25.6 dohodninski davek „ „ 13.1 18. 22. 22.5 obrtni davek „ 8 8.6 9.4 9.7 skupaj „ „ 74.1. 82.3, 92, 95, a.) direktni davki : 1. 1885, 1890, 1895, 1899, zemljiški davek vinil. gl. 34.4 35 6 36.5 34.5 hišni in hišnorazr. d. „ „ 28.8 32.5 36. 29.7 dohodninski davek „ „ 26.3 28-8 33 5 36.6 obrtni davek „ ,. 10.8 11.6 13. 26.5 skupaj „ „ 100.3 108.5 119.5, 127.3; b.) indirektni davki 1. 1868.1870, 1875, I80O, čisti dohodek od užitnin- skega davka t. j. na pivo. žganje: mil. gl. 40.5 40.9 46.9 57 od tabaka: „ ,, 26.9 33.8 35.3 41.9 kolekov, pristojbin, mitnic, „ „ 30 29 45 51.7 soli, » „ 16.3 16 15.9 16.9 loterije ,, „ 5.3 5.1 7.7 8.1 skupaj „ „ 164.2 176.8 210.7 235.8 b.) indirektni davki 1. 1885, 1890, 1895, 1899, čisti dohodek od užitnin- skega davka t. j. na pivo, žganje: mil. gl. 77.5 95.5 113 118 od tabaka „ „ 48 51.9 62.2 62.2 kolekov, pristojbin, mitnic, „ „ 54.9 56.7 67.4 72.1 soli, , „ 17.2 17.7 18 18 loterije „ „ 8.1 8.1 5.8 6 skupaj „ „ 255.4 297.4 330. 328 poleg teh davkov ima država še dohodke od že-1 ležnic 1.1899 = 20.8 M. gld., od pošt in telegr. 6 M., "d drž. gozdov in družili »>o, ■ <» .v lo M., o 1 col- nine (skupilo z O Pivsko) .Vi s M gld. Direktnega lavka z vvmi deželnimi, okrajnimi. občinskimi : 1 dni/imi dokladami pride na vsako osebo poprečno v •• '1 i avstr. drž. polovici H.K 11.; na Primorskem 7.5 tl.: Kranjskem .‘>.4 tl.; najmanj a Dalmaciji 3.3 II., največ v Niži Avstriji 21.4. samo na Dunaju 34 s i| na osebo. Inditektii. davka pride na osebo najmanj v Dalmaciji 2.5 tl; največ v X. Avstr 29.2 il.. samo na tobaku 9 II. na Primorskem II. 5 II. in sicer za tobak 4.5 tl., žganje pivo, sla Ikor 5,1 tl., ko- leki, pristojbn. 2.5. loterija I II. Poprečno v celi drž. polovici pride indir. davka na tobak 3.8 II., žganje, pivo sladkor 5.1 tl. koleke, pristojbine 2.7 II, loterije 0.6 11.; skupno 12.2 tl. in davka na osebo. Vsega davka dir. in indir. pride na osebo v Avstr. 21 tl. Osebna dohodarina je še posebej. Naša društva. Občni zbor trgovsko — obrtne registro-vanc zadruge je bil v nedeljo 11, t. 111. ob 11. uri pred p. Uradni vodja g. Bajec je pri 1. točki dnevnega reda prečita! poročilo, katero je z veliko pridnostjo in natančnostjo izdelal. Iz tega poročila posnemljemo: Prometa je bilo 1899. leta I.692.544 K. 10 v; deležnih ulog 124.977 K. 61 v; hranilnih ulog 273.811 K. 71 v; vseh članov je bilo: 1433. Vseh deležev 2790 in sicer v 1. odseku: 1624, v drugem: 817, v tretjem 349. Izguba pri raznih posojilih, katerih ni mogoče več iztirjati, je bila 1899 leta 810 K. 11 v. V svojem poročilu je marljivi g. vodja omenil, da so med letom razni udje ravnateljstva odstopili, mej drugimi je dr. Tuma odstopi! od pred-sedništva. G. »Ir. .los. Pavlica vpraša, kateri so bili razlogi, ki so g. predsednika dr. Tumo nagnili, da je odložil predsedništvo, ko je vendar 011 u-stanovil zadrugo in so njeni uspehi njegova zasluga? Govornik ne more imeti v zdajuo ravnateljstvo zaupanja, da bi bilo zmožno voditi zadrugo brez dr. Tume. — Dr. Tuma odgovorja, da je odstopil, ko je videl, da ga napadajo iz nevoščljivosti. Vedel je, da trgovci in obrtniki so zanj in da se 11111 torej ni bati za veljavo pri teni zavodu. Odložil je torej z mirno vestjo čast, a pridržal si je delo. On je zdaj pravni konsulent ravnateljstva, kar opravlja brezplačno. — Dr. Pavlica odgovarja, da napadi niso pravi povod, da človek odstopi, ker pri nas napadajo vse, ki javno delajo. Če bi se hoteli umikati radi napadov, bi morali se vsemu odpovedati in si še srajco sleči! — Dr. Tuma ni le pravni konzulent, ampak dejanski voditelj zadruge in bi torej bilo edino pravo, če bi bil tudi po imenu predsednik. G. Gabršček zagovarja dr. Tuma, češ, da je prav storil, da je — vsled zdražbe nasprotnikov — odstopil od zadruge iu ostal pri posojilnici, ker drugače bi bila posojilnica prišla v veliko nevarnost. Zadrugo vodi ravnaljstvo tako, da v vseli rečeh posluša svete dr. Tume. Po poročilu ravnateljstva bi bilo imelo priti na vrsto poročilo nadzorovalnega svčta Po pravilih namreč občni zbor ne more pravomočno sklepati o poročilu ravnateljstva, o letnem računu in o bilanci, ako ni bilo predloženo poročilo nadzorovalnega sveta. Toda ravnateljstvo je vže vlani to izpustilo z dnevnega reda in so bili j torej sklepi lanskega občnega zbora neveljavni. Lani so nadzorniki molčali, letos pa so hoteli | govoriti in so to tudi povedali, a gospodje ravnatelji so oblastno prezrli pravice nadzornikov in pravila, katera so si sami sestavili. Prof. Čebular, kot predsednik nadzorovalnega svčta si je torej moral se silo pomagati do besede. Gospodom je bilo to jako neljubo, ali ugovarjati se niso upali. Nadzorniki (prof. Čebular, Blažon in Križnič) so torej poročali, da so letos meseca novembra pregledavali knjige in blagajno. Našli so vse v redu. Ko so pa pregledavali posojila, so našli nekatere stvari, ki jim niso bile po godu iu sicer : 1. Našli so, da zadruga včasih posoja brez dovolnega varstva. Med nezanesljivimi tvrdkami so našli eno, katera jemlje menice od notorično nezanesljivih trgovcev in si je daja izplačavati od zadruge do svote 20.000 K. Nadzorništvo je svetovalo, da naj se polagoma ta kredit zmanjša brez škode dotičuega. 2. Našli so, da zadruga posoja na police previsoke svote, ne da bi vprašala, koliko so police vredne. V dveh slučajih je zadruga vže imela izgubo, to se vtegne še zgoditi, ker ima zadruga vse polno polic. 3. Našli so, da so eni in isti gospodje poroki pri več dolžnikih, iu večkrat tudi taki, ki nimajo nepremičnega premoženja. Zlasti radi pod-pisavajo dolžna pisma upniki svojim dolžnikom, da tako pridejo do plačila pri slabih dolžnikih, Na to zgolj stvarno poročilo se je g. dr. Tuma hudo razgrel. Napadel je g. profesorja, kakor bi 011 bil kak ovaduh in ne predsednik uad-zorništva. Najbolj mu je zameril, da je prišel pre-gledavati zavod ravno v kritičnem času (zakaj pa ne ? ali ne gre nadzornikom zaupanje'?) in da ni ravnateljstvu tega poprej povedal (G. Križnič: To ni res, smo pismeno naznanili.). Očital mu je, iia je poizvedet /.a ono nezanesljivo tvrdko od političnih nasprotnikov — od denunci-jantov (To je smešno'. Kdor ima dolžnost nadzo rovati, bo prišel pogledat, naj izve od kogar hoče. Sicer je pa navzoči g. Križnič pritrdil, da je on g. profesorju povedal ono tvrdko.) Prof. Čebular je v njegovih očeh zločinec nad narodnim g" 'spodarstvom (Beriči (iabrščekovi kje ste ?). — ti. profesor je vsa ta očitanja pobil in dokazal, da so vsi nadzorniki soglasno isto sklenili in ne on sam. Dakazaval je, da so njegovi pomisleki utemeljeni, da jih je zato predložil občnemu zboru, ker mu jih ravnateljstvo ni vpoštevalo. Dr. Tuma je priznal, da stvarno ne bo oporekal opazkam nadzornikov, ali namen profesorjev je bil hudoben. — Ko se je g. profesor hotel še braniti, je pa zaupil nadnj '• „Yi ste diletant, vi govorite o stvari, katere ne razumete i. t. d.e Vmes je v eno mer vpil in zmerjal g. profesorja glasni dolžnik zadruge (dolžnik na • police) gospod A. Gabršček in na vse opomine da naj se obnaša spodobno, je le odgovarjal : Lahko se tudi stepemo kakor v državnem zboru; kedo bo poslušal take oslarije i. t. d. S to besedo: oslarije je ta slavni občni zbor sklenil razpravo o poročilu nadzorovalnega sveta. Tako postopajo v zadrugi dolžniki z upniki in s člani nadzorovalnega sveta in pa še s takim blagim človekom, kakoršen je g. prof. Čebular ! Gospoda s takim ravnanjem škodite zavodu. Tudi laži v „Sučiu o tej stvari bodo zavodu le spodkopale zaupanje. Gospoda do zdaj ste se naslanjali na naše zaupanje, vedite torej, da ga zdaj nimate več! Točka b dnevnega reda se je mehanično izvršila. Pi i c točki: volitev 23 mož v ravnateljstvo itd. je g. prof. Čebular opozoril gospode, da je treba voliti po li-il. h, ker tako zahtevajo pravila. Toda g'^i'odjs se niso zmenili za pravila, ampak je g. Gabršček le prebral imena, — in še ne vseh 2'i, — in volitev je bila končana. Po našem mnenju je bilo skrajno netaktno, da so po takem poročilu nadzorništva izbrali v ravnateljstvo dolžnike in sicer ravno one, ki nimajo nepremičnega blaga, dr. Tumo pa v nadzorništvo. Na celem svetu ne bi našel dr. Tuma občnega zbora, ki bi bil to storil. Zato se je pa 011 zdaj iznebil sitnega nadzorništva ! Ostale točke dnevnega reda so se tudi mehanično končale. Da je občni zbor imel vsaj malo živahnosti, poskrbeli so omenjeni gospodje, katere so pa Tumovci hudo napadali. Obžalovanja vredno je, da se ogromna večina članov ni nič udeležila. Ta zavod je zrastel z našim denarjem in zato moramo skrbeti, da pride v prave roke. Kobarid. Okrajna posojilnica v Kobaridu bode imela dne ‘22. marcija t. 1. ob 2. urah popoldne svoj glavni občni zbor v prostorih g. A. Mašera (pri Žganu). Dnevni red bode v smislu § 37 društvenih pravil. K obilni vdeležbi društvenikov vljudno vabi odbor. Bilje. Vabilo na občni {zbor hranilnice in posojilnice v Biljah, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki bode dne 25. marca 1900 ob 3. liri pop. v pritličju kaplanije s sledečim dnevnim redom : 1.) Poročilo načelstva; 2.) odobritev popravljenih računov za I. 1898 in računov za 1. 1899 ; 3) Volitev načelstva, računsk. pregledovalca in njega namestnika, 4.) ltazni predlogi. — Odbor. Št. Peter. „Hranilnic» in posojilnica v St. Petru pri Gorici, registr. zadruga z neomejeno zavezo*1, vabi svoje ude k rednemu občnemu zboru, ki bo 25. marcija 1900 po blagoslovu ob 4. uri v prostorih kmetijske zadruge. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Potrditev letnega računa. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 6. Slučajnosti. Tomin. Naše sadjarsko društvo bo imelo v nedeljo dne 18. t. m. po večernicah občni zbor. Potem bo razdelilo mej svoje člane črez 3000 žlahtnih jablan. Za kratek čas. Posvetil mu je. Duhovnika jezujita je za-bavljivec narodno-napredne sranke v vlaku prašal, je-li ve, da so v francoski revoluciji vedno, ke-dar so obesili kakega jezujita, zraven obesili tudi osla. Duhovnik mu prijazno odgovori : „To mi sicer ni znano, vendar zahvaliva midva Boga, da uisva bila takrat na Francoskem.„ ■ i --------- -------------------------------------- Odgovorni urednik in izdajatelj : I. Bajt. Lastnik: Konsorcij „ Primorskemu Listu”. Tisku: llilarijanska tiskarna. Posamezne številke »Primorskega Usta" se dobivajo v tobakarnah v šolski h in nunskih ulicah po 5 kr. ali 10 Tin. Anton Obidič, $ , M« čevljar v Seme n iški ulici št. 4 (»orici. m Oi >n ■M gl*; m • v* i! n*- "V \T II I X V/ 19 priporočil so za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. M a i‘ o £ t 1 11 si« i 1. v r S n j »* j o hit ro 1’riporofa daljo tudi svojo, zalogo . ^ 4 v.y >/h) BJ(T0J( rop klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soli Ine. llikovani fotografski atelicr s. jenKjč SOHICR Gosposka ulica štev. ?, v hiši „ Goriške ljudske posojilnice", edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Hoii, Velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevani v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani _ ANTON JERKIČ. I VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO 'i ZA BRDA G Q » l <2 2. gsodaja naravne in pristne briške pridelke ^ po zmernih cenah. Zaloga pristnih brisi vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje in drugih vin. ulica Sedež društva je v Gorici, liar/ellini št. 20. liKšar* & llsojam si cenj. p. n. občinstvu v mestu ff: in na deželi uljudno naznaniti, da sem odprl v lastni hiši, po starem imenovano gostilno 1 JPri Grgarki, ulica sv. Antona St. 3. lil Točim izvrstna briška in druga do- |§£ mača vina. imam domačo kuhinjo, držim p, postelje za prenočišča po jako nizki ceni. (•5j 8 prošnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočam za obilen obisk. Udani j»| Ivan Mizerit (sin ranjke Grgarke). 'K C n m S’avno občinstvo pozor! .Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu. da sem razširi! trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici. A.nton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po 11 a j m oder nej i h slogih, posebno spalne, jedilne in poletne sobe so po nemškem slogu iz odlikovanih Ornigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešaia, preproge za okna itd. Različne stolice 7. trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegantnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Vrtna ulica 8 ■ pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, GORICA priporoča ■ Via Giurdino 8 briskili, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne- Postrežba poštena. Čebelno voščene sveče pod garancijo S OOP kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, svečar. Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici. tovarnar kisa v stari cukrarni, kapucinska ulica št 11. priporoča se svojim sorojakom v mestu in :ia deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega in komune, po poštenih cenah. /S OH pekovski mojster na Kornu v Gorici ^ izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, p kolače za birmo in poroke itd. 4 Vsa naročila izvršuje točno in na- 1 tančno po želji gospodov naročnikov. — J Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Mala posredovalnica. Udje kat. del. društva ilobe v tem oddelku brezplačno prostor 7u oznanila. Nemlje plačajo po pogodbi. Obračati se j-'