LISTJE in CVETJE
Iz mojega spisovnika.
(Friobčil Ant. Maier.)
4. Kako se je našel idrijski rudnik.
Pred 400 leti je živel v idrijski dolini ubog bednjar (škafar). Nekega dne 1497.1. je sestavil močen škaf ter ga postavil pod studenček. Drago jutro najde v škafu živo srebro, katero se je bilo z vodo vred na-teklo v leseno posodo. Začeli so tam ko-pati, in našli so bogate žile živega srebra in cinobra. To je bil začetek idrijskemu rudniku, ki je jeden najizdatnejših izmed vseh  rudnikov  za živo  srebro.
Pregovori, izreki in pametnice.
(Zapis.il A. K. Selan-ov.)
21    Prevzetnost ostane od veka do  veka Človeštva pregrešna in grda obleka.
22.   Delavnost vabi v hišo srečo, polnf shrambo — polnf vrečo.
23.   Pretesne obleke ne oblači,  tnoči in ude ti popači.
24.   Nemirna vest je zver, ki grize v jedno mer.
25.   Resnične besede gredo iz zlate sklede.
26.   Vsaka preja pride kdaj k tkalcu.
27.   Koder se kolne, so duše bolne.
28.   Obroč se zato natnoči, da ne poči.
29.   Kdor  se  zvesto  ne ogiba greha, Na potn proti nebu se upeha.
30.   Kdor ima Boga pred očmi, Živi zadovoljno vse dni.
31.   Kdor povsodi hodi, v mlako  zablodi.
32.   Hvaležnost je lepša kot zlata ruda, Skazujmo jo radi, ne stane nič truda.
33.   Prevzetnost sovražiti je težko; PoskuSaj,  saj žal ti ne bol
34.   Srčni mir je rajski vrt Pa gorje, komur je strt!
35.   Kdor svetu in sebi (preveč) streže, Na slabo postelj leže.
(Dalje prih.)
Kdo ve:
24.   Zakaj  imajo   otroci  in  ženske viSji ali tanjši glas  nego  moSki?
25.   Zakaj  imajo  listi  mnogih  rastlin prijeten  vonj?
Odgovornavprašanjavzadnjemlistu:
22.  Navadno se govori, da ima človek srce na levi strani; a to ni resnično. Srcejeravno v sredini prsij,   toda ne  stoji navpik marveč nekoliko na pošev, tako da je s spodnjim ožjim koncem v levi polovici.  Kadar pa srce udari, t. j. kadar odda krvi v veliko žilo, se privzdigne spodnji  ozki konec in to se čuti v levi prsni polovici kot sržni sunljej ali udarec.   Kar na levi strani čutimo, je torej le srčni udarec ali kljuvanje srca, ne pa srce samo.
23.  nAkr6stihoD" se imenuje taka pesmica, v kateri  zacietne črke posameznih vrstic ali kitic povedo kako ime ali letnico. Tako se ime-nuje tudi zaslavica, v kateri je  treba po na-povedanem načinu iskati takih besedij, da njili začetnice poved6 oznaCeno ime ali kak rek.
Akrostihon.
(Priobčil Cid Em Nafr.)
Zamenjajte črke v okvirju stoječih besedij na ta nafin, da vam povedo začetnice novo dobljenih izrazov ime slovenskega pisatelja-mladinoljuba. (Da si reSitev olajšate, pomislite na to, kako se rešuje anagram.)
Gustav, Slovan, botra,
kobila, kuna, komar,
stopalo, birie, leto, sitar,
žena, hrast, pola, čislo,
zima, paša, ave, svak.
(Odgonetka v pribodnjem listu.)
Rešitev  ,,homonima" v 8. številki: Šiška — Ježica.
Prav so rešili: Osanu Hiika in Tinca, nčenlti pri sv. Diihu na<l Krakim ; Treglej ]>epica, nčenka LV. razr. v Metliki; Zorko Fr., dijak v Široki Seti pri Vačali; Slam-bers;er Tončck in Inka, nčenca r Ljatomfirn.
^Vrteo*4 iBlmja 1. dn6 vsacega meseca in stoji p prilogo vred zk vse leto 2 gJd. 60 kr., za [>ol leta 1 gld. 30 kr. — Uredništvo in upraraištro sv. Petra ces6a it. 76, y Ljnbljani.
Izdajatelj, z:iložnik in nrednik Ant. Kržli. — Natisnila Katoli^ka Tiskarnii v Ijjnbljani.