Kmet, delavec in obrtnik naj bodo narodu -vodniki JE S Meta "tki (roda* Raraininai n hI« lata Din M"— m pol lata „ trni Snozamatvo M nio lato Din M*— Maaratl pa tarltu. • Pi»-arnim vprašanjem naj M priloži znamko za od-fevar. — Netrankirz.ia jetrna aa na »prejemajc. Vsakdo vživat vse sadove j svofegra dela in marljivosti! ftokopini is na vrl Sajo. — Plača in teži •e v LJubljani, — Urad-ntStvo In uprava ja « LJubljani v Kolod«artt:' ulici it. t. — teiate« nter. št. 4566. Ra«u>t ari pottnl tmniMla' it. 14.194. O lodružnlce Kmefifslce družbe ostanejo. Stari odbori jih vodijo naprej in nabirajo tudi nove člane. k Z razpustom Kmetijske družbe za Slo-ii jo so bile razpuste ne tudi vse njene ;.|družnice. Glvani odbor nove Kmetijske dražbe pa je dobil pravico, da razpuščene podružnice znova potrdi, torej obnovi njihovo delovanje s starimi odbori na čelu. Glavni odbor K. D. se je poslužil te pravice ter izdal vsem podružnicam razpis, v katerem med drugim pravi: »Glavni odbor je sklenil, da z današnjim dnem (29. XI.) potrdi vse tiste podružnice, ki so v tekočem letu obstojale. Obenem razveže dosedanje načelnike kot začasne upravitelje družbine imovine pri podružnicah njih dolžnosti, ki jim jih je poveril -> ičasni upravitelj premoženja Kmetijske družbe za Slovenijo. Istočasno pa pooblasti vse bivše podružnične odbore z njihovimi načelniki vred, da "evzamejo pri podružnicah vso družbeno imovino in jo upravljajo po dosedanjih smer-Jnicah, toda v smislu sedanjih družbenih pravil do ustanovnega občnega zbora podružnice, ki ga bo sklicati začetkom novega leta, ko bodo potrjeni člani, ki so poravnali članarino za leto 1930. Ravnotako mora ta odbor izvoliti v občinski kmetijski odbor zastopnika, kakor ga predpisuje kmetijski zakon, in za katerega izvolitev je že Kmetijska družba v Ljubljani pred svojo razpustitvijo doposlaia podružnicam navodila po posebni okrožnici. Ako so se te volitve že izvršile pred razpustom podružnic, ostanejo v veljavi in naj se dotični zastopnik prijavi županstvu.« Istočasno je glavni odbor neve Kmetijske družbe pozval podružnične odbore, da takoj pričnejo in najkesneje do 15. januarja, zaključijo nabiranje članov, odnosno članarine, ki znaša tudi v bodoče 20 Din. Podružnica ne sme nobene prijave odkloniti. Kot redni člani pa bodo sprejeti le tisti, ki se dejansko pečajo s kmetijstvom in redijo najmanj eno govedo. Vsi drugi bodo sprejeti le kot izredni člani, ki pa nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. Da imajo vsi redni člani kvalifikacijo, kakor jo zahtevajo pravila, mora potrditi županstvo občine. AH assliava ali pouk? Dravska banovina, kakor se sedaj imenujeta z enim imenom prejšnja mariborska n ljubljanska oblast, se ponaša po najnovejši]*-podatkih z najmanjšim številom »analfa-„.c z njim ves upravni aparat. 80% ljudi živi brez svoje stanovske matice. Matica bi jim morala biti prava mati in učiteljica. Polje je ogromno in zavzema preobrazitev vseh panog kmetijskega gospodarstva. To pobudo čutijo najbolj oni, kateri so navezani na kmetijstvo in njega potrebe in želje. Italijanska agrarna federacija deluje roko v roki z federacijo izvozničarjev in državno ustanovo za pospeševanje izvoza. Tu se odločuje, kaj naj krnet producira, oziroma kako naj dela, da bo uspeh večji. Sem se stekajo vsa poročila o setvi in žetvi, o stanju kmeta v gotovih krajih in njega žviljenjskem standardu. Od tu vodijo niti v vsako večje selo, kjer se z lepimi vzornimi vrtovi in nasadi ter stavbami daje ,primer pametnega in racionalnega gospodarstva. V vseh krajih, kjer delujejo poljedelske zbornice ali njim enake ustanove, opazujemo mrzlično gibanje v zadružništvu in stremljenje po napredku. Poljedelska Zbornica mora zaseči vse panoge, ki spadajo in pridejo le količkaj v dc-tiko s kmetskim gospodarstvom. Preko produkcije kreditov in vnovčeva-nja mora poročati svetu v kulturnem, gospodarskem iin političnem stanju onih, katere zastopa. Zbornica mora biti voditelj in to pravi voditelj, ki ne nudi samo tega, kar narod zahteva, ampak mu nudi predvsem to, kar potrebuje in mu koristi. V tem tiči vse ono ogromno delo, ki čaka onih, ki jim bo poverjena naloga ustvariti zbornico. Nemčija in Avstrija nam lahko služita za zgled, kako treba postopati in se bojevati, da ise dvigne kmetski stan in se mu da ono, kar mu pripada. Najboljši možje organizacije poljedelstva, praktiki vseh polj delujejo v teh zbornicah in cilj vseh je: Močan kmetski narod, bogati in ponosni kmetje. Veliko važnost bomo morali polagati na izbero osobja, ki bo imelo nalogo delovati in ustvarjati naša stremljenja. Na čelo vsem oddelkom mlorajo prati možje, sposobni in dejavni, ljudje ki vidijo tudi v jutri in v leto. Možje, katerih volja je delati in ustvariti nekaj, kar nam bo lahko v ponos. Naloga je težka in vsa njena bodočnost zavisi od tega, kako začnemo. Začeti je potreba tako, da bodo stvar vodili res možje, ki znajo svetovati in svoje nasvete tudi izpeljati. Časi birokra-tizma so za nami, danes smo v dobi akcije in dela. Tega nam sicer manjka, a pride v nas, ko bodemo prisiljeni pospešiti korak. Poljedelska izlbornica nam pride baš ob pravem času in upati je, da bodemo znali ceniti nje pomen ne samo z besedo, ampak tudi z dejanji. Dejansko sodelovanje vseh in vsakogar nas mora dovesti do uspeha. Ako pa nam bo tudi tu ljubša naša običajna igra za stolčke, potem je bolje, da sploh ne začnemo. Ker bcljše je nič imeti, kakor pa imeti nekaj in to mrtvo. Kadaveri niso baš prijetna stvar. G. Gomišček. Praznovanje 1. decembra. Po celi državi so se vršile na državni praznik osvobojenja in ujedinjenja dne 1. decembra velike proslave jugoslovanske držav- | ne misli. Na prav posebno slovesen način so < obhajali državni praznik v Zagrebu, kjer je | »Jugoslovanska akademska čitalnica« zagrebških visokošolcev razvila društveno zastavo. Slovesnosti se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj potom svojega zastopnika armijskega generala g. Matica, iz Beograda pa je prispela godba kraljevske garde. PrisostvoV&li so naj-cdličnejši zastopniki vojaških in civilnih oblasti, zastopniki vseh treh univerz in raznih kulturnih in prosvetnih društev. Svečanosti na dan državnega praznika so se vršile tudi v inozemstvu tako v Parizu, j Ženevi, Solunu, na Dunaju, Skadru itd. \ Zveza slovenskih agrarnih interesentov. Občni zbor Zveze slovenskih agrarnih interesentov se bo vršil v nedeljo, dne 15. decembra 1929 ob % na 10. uro v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Ako ne bi bil ob tej uri občni zbor sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih. Zaupniki agrarnih interesentov naj ob-veste vse člane Zveze v svojem okolišu, da se naj udeležijo občnega zbora. Kako je z nami? Nobenega dvoma ni, da je eno najvažnejših vprašanj današnje dobe vprašanje agrarne reforme. Potreba po končnoveljavni ureditvi tega vprašanja stopa čimdalje bolj v ospredje. V zadevi agrarne reforme leži ves križev pot malega kmetskega človeka. Zgodovina preteklosti izpoveduje gigantske borbe vsega kmetskega stanu za obstanek in svobodnejše življenje. Krvaveli so in umirali pod valpe-tovim bičem in njihovo seme je današnji kmet, kar ga uživa svobodno svojo zemljo. Niso pa še vsi deležni tega sadu. Še je mnogo kmetskih ljudi, ki čakajo da dobe zemljo na podlagi zakonov o agrarni reformi. Današnja borba za zemljo ni več taka kakor je bila ona naših prednikov. Danes ne odločuje več orožje, ampak pamet in izobrazba. Postave so tukaj, ki urejajo vprašanje agrarne reforme, a koliko je agrarnih interesentov, ki bi te postave poznali? Malo jih je, zelo malo. Imamo svojo organizacijo, Zvezo agrarnih interesentov, ki nas poučuje, ki nam pomaga, ki nas zastopa in koliko jih je, ki to organizacijo podpirajo, ki so njeni člani. Dobrih deset odstotkov se jih je komaj prijavilo. Na tisoče se jih pa še ne zaveda, da smo samo v skupnosti močni. Zima trka na vrata. Številni družinski očetje čakajo s strahom, kaj bo ž njimi. Mno-že se stanovanjske odpovedi po graščinskih kočah. Mnogo jih čaka z nakaznicami za drva. Kje jim bodo nakazana? Na nepristopnih krajih, v silni oddaljenosti? Vse to nas navdaja s skrbjo in se tesneje oklepamo svoje organizacije, da bi se vse pravično rešilo in iz brezposestnih kmetskih ljudi napravilo zadovoljne gospodarje, ki ne bi bili vsak dan v strahu in skrbeh za svoj kruhek in stanovanje. — Agrarni interesent z dežele. N®vi vinski zakon. Ministrstvo poljedelstva je sprejelo več zakonskih načrtov, ki jih je že obravnaval vrhovni zakonodajni svet in ki postanejo v kratkem zakoni. To so v glavnem zakonski načrti o vinu, o rastlinskih škodljivcih, o živinoreji itd. V ministrstvu izdelujejo končno besedilo teh zakonskih načrtov in načrta o zadrugah, ki pride te dni v vrhovni zakonodajni svet. Ker bo zakon o vinu v kratkem sankcijoniran, je podal kmetijski minister dr. Oton Frangeš sotrudnikom časopisja vsebino tega važnega zakona. Novi zakon o vinu naj zaščiti pravo vino pred potvorbami, obenem pa naj ustvari stan-dartna kvalitetna vina in jim omogoči konkurenco v inozemstvu. Z druge strani pa vsebuje zakon posebne odredbe za pobijanje vsakih drugih zlorab. Vsako kršenje teh odredb bodo kaznovala državna sodišča na osnovi izjav enoloških postaj in strokovnjakov iz vrst trgovcev in interesentov. Enako zakon prepoveduje sajenje ue-plenienskih vin, tako zvanega direktorja, (šmarnice), ki se, ker je necepljeno, naglo širi v naši državi ter je zaradi svoje škodljivosti v veliki meri krivo, da je padel naš izvoz. Razen škodljivosti tega vina za zdravje je treba omeniti še to, da je n. pr. v tako vinorodnem kraju, kakor je okolica Negotina, ki se je prej odlikovala po najboljšem vinu, bilo letos na prodaj grozdje po 70 par kg, ker je ves kraj poplavljen z direktorjem. Na drugi strani je okolica Smedereva, ki se je znala popolnoma ubraniti šmarnice, prodajala letos grozdje po 4 Din kg. Tudi v pogledu izvažanja vma vsebuje novi zakon važne odredbe. Pri sestavi zakona je ministrstvo vodilo stremljenje, da se osnujejo posebne vinarske zadruge, ki bi v svojih kleteh mogle izdelovati nekoliko izbranih vrst vin v velikih količinah, ker je praksa pokazala, da se takih vin v inozemstvu mnogo proda. Takih zadrug je v inaši državi danes okoli 20, a od tega jih je bilo polovico osnovano letos. Razen tega gre stremljenje za tem, da se na podlagi novega zakona in s sodelovanjem zadrug in države ustanove prodajalne vina v vseh velikih mestih tujih držav, ki same ne proizvajajo vina. S takimi prodajalnami so si druge države osvojile velika tržišča. Glede na odlično kakovost naših vin in glede na to, da jih je moči z vestnimi in strokovnja-škimi manipulacijami še izboljšati, je minister prepričan, da bomo mogli uspešno konkurirati s tujimi znamkami, čeprav so se nekatere vsidrale celo na našem tržišču. NOVICE. Št. Vid nad Ljubljano. Pretekli petek smo spremili k večnemu počitku posestnika Janeza Slapničarja iz Št. Vida. Pokojni je bil eden izmed onih zavednih kmetov, ki je velik del svojega življenja posvetil za dobrobit kmetskega stanu. Neumorno je sodeloval pri Kmetijski podružnici, pri Kmetijski gospodarski zadrugi in sploh pri vseh kmetijskih organizacijah. Od početka je bil ne samo naročnik, ampak tudi vesten čitatelj »Kmetskega lista«, in si je vse njegove nauke zapisal globoko v srce. Za svoje delo v javnem življenju je tudi dobil priznanje in so ga vsi cenili in' spoštovali. Pri gospodarskih organizacijah, pri katerih je sodeloval, je nastala vrzel, ki jo bo težko izpopolniti/Ohranili mu bomo trajen spomin. Škocijan pri Turjaku. 25. novembra 1929 nas je zapustil vsem priljubljeni šolski vodja Leopold Likar in nastopil svoje službeno mesto v Blagovici pri Lukovici. Kako je bil pri vseh priljubljen, je dokaz ta, da so bile vse oči rosne ob slovesu' — otrokom in odraslim faranom. Krajevni šolski odbor je sicer prosil prosvetno oblast, da bi ga še pustila v Škocijanu, a se ni dalo pomagati, ker je bilo imenovanje že izvršeno. Vsi želimo, da bi se gospod upravitelj čimpreje vrnil. Utonil je v potoku pri Radohovi vasi upokojeni železničar Vid Kremenšek. Ko je šel čez potok, mu je najbrže spodletelo in je padel v 15 cm globoki potok ter utonil. Domnevajo, da ga je zadela kap. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Slovenci v Ameriki. V tretjem distriktu v Clevelandu je bil izvoljen te dni v mestno zbornico slovenski odvetnik John L. Mihelič. — V Forest Citv, Pennsylvania je bil izvoljen za župana g. Martin Muhič, ki biva že okrog 35 let v tem kraju, — V Strabane pri Ca-nonsburgu, Pennsylvania je bil izvoljen za davčnega kolektorja Slovenec Anton Bevc ml. Kmetijski oddelek pri trgovinski zbornici. Upravni odbor beograjske trgovinske zbornice je sklenil osnovati Kmetijski odsek pri trgovski zbornici in je že sprejet tozadeven pravilnik. Hrabre ženske čete. Listi poročajo, da je pri ruski ofenzivi v Mandžuriji, pri kateri so bili Kitajci na celi črti poraženi, sodelovala - tudi četa ženskih vojakov. Ruske ženske so se tako hrabro borile, da so zapodile v beg celo kitajsko brigado. Vsemirska rafeeta. Ta teden bodo v Hor-stu na severnem morju izstrelili poskusno vsemirsko raketo. Ta raketa je dva metra dolga. Kasneje bodo izstrelili drugo vsemirsko raketo, ki bo dolga 10 m. Kako visoko bo raketa letela se še ne more trditi in tudi ne vedeti, če se bo poizkus posrečil, da bi odšla v vsemirje sprožena raketa. Slovo ravnatelja inž. Kneževiča. Direktor ljubljanske železniške direkcije g. inž. Kneževič se je poslovil preteklo soboto od svojih prijateljev in sodelavcev v Ljubljani. V nedeljo je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Subotici. Sani sebe je sodil. V prostorih ljubljanskega sodišča se je nahajal v preiskovalnem zaporu 23-letni mesarski pomočnik iz Iga Anton Podržaj, ki je sredi meseca junija ustrelil svojo mačeho. Po umoru se je javil sam orožnikom, ki so ga pridržali in odvedli v ljubljanske zapore. Podržaju se je očitno poznalo, e'a ima težko vest in je postajal z dneva v dan bolj otožen. Ko so mu prinesli pretekli ponedeljek hrano, je skočil iz svoje celice na hodnik in se pognal preko ograje. Padel je deset metrov globoko na kamenit tlak in bil takoj mrtev. Glasbena Matica na Francoskem. Glasbena Matica, ki je odpotovala na Francosko, da tam priredi več pevskih koncertov, je do- živela že pri prvih nastopih pravo zmagoslavje. Tako v Nancyu, kakor tudi drugod so bile dvorane nabito polne. Francoski listi obširno poročajo o koncertih in so polni hvale za pevski zbor in slovensko pesem. Med drugimi nastopi je priredil kvartet ljubljanske Glasbene Matice tudi koncert slovenskim rudarjem v Anmetzu. Škocijan pri Turjaku. V času od 17. do 25. novembra t. 1. se je vršil pri nas misijon. To je čisto prav in lepo in se bi zaradi samega tega dejstva v časopisu s takimi važnimi cerkvenimi prireditvami ne pečali. Toda nekaj je, kar nismo in ne moremo pri tem odobravati in to je, da se je javno s prižnice napadalo agiino gasilno društvo in se pozivalo članstvo, da izstopa. Čemu to, gospodje misijonarji? Ali ne vidite, da ste na najboljši poti, da ves pomen misijonov na ta način ubijete. Ja, celo pri spovedi se je spraševalo, če je kdo član gasilnega društva in da* mora takoj izstopiti sicer bo pogubljen. In dalje. Kaj so vam na poti Kmetski list, Slovenski Narod in drugo časopisje. Kaj se res ne morete otresti onih neznosnih časov, ko je cerkev opravljala vlogo političnega priganjača. Ne moremo se dovolj načuditi, da imate o svetosti misijonov take pojme, da naj služijo za razbijanje pre-potrebnih gasilnih društev. Seveda se namen ni dosegel, ker kmetje preveč dobro poznamo važnost gasilnih društev. Imenovanja v veterinarski službi. Pri kraljevi banski upravi Dravske banovine sta bila postavljena za veterinarske inšpektorje gg. Alojz Pavlin in Fran Čeme ter za višje veterinarstvo svetnika gg. Anton Korošec in Viktor Zajec. Ciosposuetska cesta 4/8. sprejema od 7,9. — 7,13. en o«S 14. — 7,18. ure Na žeti© tudi izven določenih ur ali nedeljo dopoldne (PlačiSne ugodnosti) Delavsko zavarovanje obhaja letos 40 let, odkar sta uveljavljena zakona o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Oba zakona sta se izvajala na ozemlju naše Jugoslavije samo v Sloveniji in Dalmaciji. Danes se o socijal-nem zavarovanju nič več ne govori, ali je potreben, ali ne, ampak glavno kako ga izpopolniti, da bo popolnoma v skladu z razmerami in potrebami širokih delovnih slojev in z gospodarskim življenjem naroda. Soci-jakia zakonodaja je najvažnejša kulturna pridobitev vsakega gospodarsko naprednega in razvitega naroda. Tega se sicer Slovenci še premalo zavedamo, a spoznanje o njegovi važnosti čim dalje bolj prihaja, posebno kadar nudi delavskim družinam zaščito in pomoč v nezgodah in boleznih in razbremenjuje kmetske občine na bolniških stroških. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo na naj si o ve sne j ši način proslavil ta važen jubilej. Kot uvod v proslavo je izdal izčrpno in zelo poučno letno poročilo Okrožnega urada za ]. 1928. Koliko je v Ljubljani Ijudskošolskih otrok? Ljubljana šteje po letošnjih podatkih 7.325 šolo obveznih otrok. Občinski proračun za vzdrževanje šol znaša 2 milijona dinarjev. Današnji številki »Kmetskega lista" smo priložili položnice vsem cenj. naročnikom ter prosimo vsakega posameznika, da poravna svojo naročnino za prihodnje leto, ako mu je le možnost dana, do konca decembra. Naročnina listu ostane kakor doslej samo 30 dinarjev asa celo leto Smrt pilota Miillerja. V mariborski bolnici je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu z aeroplanom, 25-letni pilot Miiller. Njegov spremljevalec, odvetnik dr. Šestan je pa umrl nekaj dni kasneje tudi v mariborski bolnici. Razveljavljen odlok oblastnega komisarja. Pred upravnim sodiščem v Celju se je vršila v sredo 27. novembra t. 1. razprava v tožbi, ki jo je vložil g. Kenda z Bleda proti odloku bivšega oblastnega komisarja dr. Marka Natlačena, s katerim je samosvoj ribolov g. Kende proglasil za zakupni okraj za dobo 20 let in je bila razpisana prisilna dražba. Upravno sodišče je tožbi ugodilo na celi črti in odlok dr. Natlačena razveljavilo. Vlom pri Ormožu. Neznani vlomilci in tatovi so pretekle dni udrli v trgovske prostore g. Fr. Antoliča v Sv. Tomažu pri Ormožu in mu odnesli za 60.000 dinarjev blaga. Orožništvo sicer tatove pridno zasleduje, a jih še ni moglo dobiti v pest. Zadružna pivovarna. Gostilničarske zadruge se resno pečajo z mislijo o ustanovitvi lastne pivovarne, ki bi stala izven pivovarn trškega kartela, da bi tako vodila uspešno konkurenco proti cenam piva, ki jih je določil kartel. Pivovarna bi se imela osnovati v Laškem. Tudi potrebni kapital je baje že zagotovljen. Križevci v Prekmurju. 22. novembra je vozil skozi naše kraje zastopnik neke večje tvrdke z avtomobilom zmleto papriko. Sredi visokega blata na cesti se mu je avto pokvaril in napreči so morali par konj, da so privlekli avto do Križevcev, kjer so ga popravili, da je mogel nadaljevati svojo pot. Dva nevarna ptička pod ključem. V Ljubljani so te dni aretirali v neki predmestni gostilni »gosta« Jakoba čimžarja iz Orehovelj pri Kranju, ker je razgrajal in razbijal. Ko so možakarja na policiji zasliševali, so odkrili v njem izredno nevarnega vlomilca in tatu, ki je komaj pred par meseci zapustil sodne zapore v Mariboru. Vse njegovo roko-mavharsko početje, nebroj tatvin, vlomov in ropov so imeli že popisano na sodniji. Povedal jih je njegov srčni prijatelj iz zaporov Ježe Petrič, katerega so orožniki prijeli začetkom novembra pri Otočah pod Brezjem, ko sta nobel oblečena prikorakala po državni cesti s Čimžanjem. Orožnikom sta se gospoda zdela sumljiva, pa so ju pobarali po imenih. Prestrašena vlomilca sta stekla vsak na svojo stran. Petriča so ujeli in izročili v ljubljanske zapore, Čimžarju se je pa posrečilo odnesti pete. Sedaj sta zopet skupaj. S konjem v smrt. Že nekaj tednov so pogrešali na Viču pri Ljubljani stanujočega Jožefa Klobučarja, ki je odšel z vozom in konjem v mestni log po drva, a se ni več vrnil. Čez nekaj dni, ko se je voda v Malem grabnu odtekla, se je prikazal v strugi konj in vez, Klobučarja pa kljub skrbnemu iskanju niso mogli najti. Te dni je pa slučajno zapazil njegovo mrtvo truplo njegov prijatelj med koreninami v strugi. Ker ni držal obljube — se je ustrelil. Te dni se je ustrelil v beograjskem hotelu Sla- vija delavec Blago je Radulovic iz Kragujevca. Pri njem so našli pismo, v katerem sporoča svoji ženi, da je izvršil samomor radi tega, ker je obljubil svoji prvi zaročenki, ko je umirala, da ji bo ostal do groba zvest in se ne bo z nobeno oženil. Kljub 'temu je pa poročil sedanjo ženo pred tremi dnevi. Vest ga je vsled prelomljene obljube tako pekla, da ni mogel več prenašati življenja. Rdečo barvo prodajal — za papriko. V Vel. Bečkereku je policija aretirala nekega trgovca, ki je na veliko potvarjal papriko. V njegovi zalogi so našli več kot 1000 kg ponarejene paprike Iz rdečkaste barve. Domnevajo, da je mož spravil že velike množine take paprike v promet. i ICupaJem kakor vsako leto vse vrste (klinfte) po najvišjih cenah. M. 6®£kS«, L§u&ljana Sv. Petra nasip 27 (y/d vodo) Eabič in Pospišil. Morilca znanega novinarja Toni Schlegla iz Zagreba šoferja Babic in Pospišil sta pobegnila na Reko. Kakor poročajo zagrebški listi, sta se nekaj časa skrivala v okolici Zagreba, nato sta pa preoblečena v kmetsko obleko dopotovala na Sušak, odkoder sta pobegnila na Reko. Policija ju zasleduje radi umora dveh zagrebških detektivov. Ponarejeni tisočaki. V Bjelovaru se je nedavno vršil živinski sejem. Ob tej priliki je kupil neki dokaj čedno oblečeni možki par lepih volov od hrvatskega kmeta za 28.000 dinarjev. Kupec je izplačal vsoto v tisočdi-narskih bankovcih. Ko se je vrnil kmet domov, ie ugotovil, da so vsi bankovci ponarejeni. Takoj je zadevo prijavil policiji v Bjelovaru, katera je uvedla preiskavo in ugotovila, da je neznani kupec prodal kupljene vole nekemu trgovcu v Bjelovaru za 26.700 dinarjev dobrega, pravega denarja in na to brez sledu izginil. Poslanec ustrelil policijskega komisarja. V vasi Knjižin na Poljskem je imel kmetski poslanec Sanicki političen shod, kateremu je prisostvoval tudi policijski -komisar. Sredi govora je ta shod razpustil in poslancu prepovedal govoriti. Govornik se je nekaj časa ž njim prerekal, nazadnje pa je potegnil revolver in komisarja ustrelil. Poslanca so aretirali. Število časopisov v Jugoslaviji. Iz statistike je razvidno, da izhaja v Jugoslaviji 800 časopisov in listov in sicer: 31 dnevnikov; 6 listov po trikrat tedensko; 16 dvakrat tedensko; 190 tednikov; 10 trikrat mesečno; 95 dvakrat mesečno; 364 mesečnikov; 26 dvo-mesečnikov; 19 tromesečnikov; 8 polletni-kov; 4*enkrat na leto in 30 listov izhaja na necdrejen čas. Po vsebini se dele: 163 politično informativnih; 45 kulturno književnih in umetniških; 40 znanstvenih; 228 stanovsko strokovnih; 94 verskih; 33 zabavnih; 31 mladinskih; 33 športno telovadnih; 53 reklamnih in prcpagandističnih; 48 uradnih in 28 ostalih listov. Po pisavi se jih tiska: z latinico 414; s cirilico 206; mešano latinico in cirilico 82; v dveh jezikih 88. Kitajske čete razpršene. Ruska konjenica je pretekli teden vztrajno prodirala proti Harbinu v Mandžuriji in podila pred seboj v neredu begajočo in raztepeno kitajsko vojsko. Nad 12.000 Kitajcev je padlo v teh bojih. Rusi so zaplenili velike možine vojnega materijala. Nankinška vlada je zaprosila pod pritiskom prodirajoče ruske armade, Društvo narodov v Ženevi za posredovanje. Diktator Mandžurije Cang-Co-Liang je dobil od centralne vlade polnomočje, da prične takoj pogajanja z Rusijo in uredi vprašanje mandžurskih železnic, radi katerih je nastopilo sedanje vojno stanje med obema državama. Ker so Kitajcem zmanjkala poleg tega še finančna sred- stva za drago vojsko, se je Čang-Co-Liang obrnil tudi na Japonce za pomoč. Zlato admirala Kolčaka. Že več tednov se je vršila v Tokiju (glavnem mestu Japonske) ogorčena borba za posest enega milijona in 400 tisoč zlatih jenov med tamošnjim predstavnikom sovjetske unije in nekdanjim vojnim atašejem carske Rusije. Ko je prišel zastopnik sovjetov v banko z vsemi potrebnimi dokumenti, da dvigne shranjeno zlato, so mu sporočili, da ga je ravno pred par urami vzel bivši ruski vojni ataše, ki se je izkazal z verodostojnimi potrdili, da je pravi naslednik Kolčakov. Ta je baje izročil zlato kozaškemu atamanu Semenovu, ki vodi belogardiste v Mandžuriji. Med tem sta pa v časopisih objavila izjavo, da jima ni ničesar znanega o Kolčakovem zlatu. psarmoru sl,,Caj smrti »B»«WWiM i,, doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. f«ela in izplača do največ Din Sli.oOO na poilpu' »h. /ihlt*vajii* hrft/.plačiifi i»ri» • opno i/.j.-ivn. Brezmesni dnevi v Moskvi. Boljševiške oblasti so odredile dva dneva v tednu, ko se ne bo smelo prodajati mesa. Ta ukrep so izvršile oblasti radi tega, ker je v Moskvi veliko pomanjkanje mesa. Pokoneevanje kobilic. Na apulska polja v južni Italiji so se vsedli ogromni oblaki kobilic. Oblasti so stopile takoj na delo ter so porabile 200 centov arzenikovega strupa, s katerim so pokončale nad 150 milijard kobilic, ki so tehtale 11 tisoč ton (1 tona = 1000 kg). Stroški za arzenik so znašali 400 tisoč lir. Parnik se je potopil ob angleški obali pretekli teden. Utonilo je osem potnikov, dočim so ostale z velikanskimi napori rešili PODLI S TI H. von Kleist-Ivan Albreht: Zaroka na St. Domlngu. ( Nadaljevanje.) Po tej izjavi, ki je kljub vsej navidezni milini bruhnil stark in bes iž nje, je ostala mladenka v nemali zaprepaščenosti v sobi. Predobro je poznala starkino sovraštvo napram belokožaem in ni mogla verjeti, da bo starka takšno priliko, ko si ga lahko uteši, pustila neizrabljeno. Strah, da utegne takoj poslati v sosednje naselbine in priklicati zamorce, da premagajo tujca, jo je prisilil, da se je oblekla in takoj odšla za njo v spodnjo sobo. Starka je zmedeno zapustila kredenco, kjer je bilo videti, da je imela nekaj opravka, in je sedla h kolovratu, zroč na proglas, ki je bil nabit na vratih. Z njim je bilo vsem črncem pod smrtno kaznijo prepovedano dajati belopoltim streho in zaščito. In kakor da ;'o je premagal strah, ko je uvidela krivico, kakršno je napravila, se je hipoma obrnila in padla pred noge materi, ki jo je izozad opazovala. Objela jo je okrog 'kolen in jo prosila. naj ji odpusti blazne izjave, kakršne si je bila dovolila, v prilog tujcu. Opravičevala se je s stanjem: pol v snu, pol bdeča —, v kakršnem jo je presenetila, ko je ležala v postelji, z načrti za njega prevaro. Omenila je, da ga popolnoma izroča osveti veljavnih deželnih zakonov, ki so že enkrat odločili njegovo propast. Starka je nejeverno motrila mladenko in je rekla po kratkem premolku: »Tako mi neba! Ta tvoja izjava mu je za no- coj otela življenje! Ker si zapretila, da ga sprejmeš v svoje varstvo, je bila že zastrupljena jed, ki bi ga izročila oblasti Conga Ho-anga, v smislu, povelja, — vsaj mrtvega.« Za tem je vstala in izlila skozi okno lonec mleka, ki je bil stal na mizi. Tončka, ki sama svojim čutom ni zaupala, je vsa prevzeta groze strmela v mater. Starka je medtem spet sedla in dvignila mladenko, ki je še vedno klečala na tleh, pa jo je vprašala, kaj je nelki tekom ene same noči tako naglo moglo premeniti njene misli. Da li je ostala včeraj po tistem, ko mu je pripravila kopel, še dolgo pri njem? In je li mnogo govorila s tujcem? Tončka pa, ki so ji grudi burno valovale, ni na to odvrnila nič ali vsaj ne nič gotovega. Povešenih oči je stala, se držala za glavo in se sklicevala na nekšne sanje. En sam pogled na grudi nesrečne matere, je dejala, se naglo siklo-nila in ji poljubila reko, — ji je zopet priklical v spomin vso nečlovečnost" plemena, ki mu pripada ta tujec. Skrila je obraz v predpasnik, se Obrnila in zagotavljala, da bo že videla, kakšno hčer ima v njej, čim se vrne zamorec Hoango domov. Babekan je sedela zatopljena v misli in prehitita val a, odkod neki izvira dekletova straisitnost. Tedaj vstopi tujec v sobo z lisitkom, ki ga je bil napisal v svoji spalnici in kjer vabi rodbino, naj pride za par dna v naselbino zamorca Hoanga. Zelo vedro je pozdravil mater in hčer. Ko je izročil starki listek, je prosil, naj bi takoj poslala v šumo in poskrbela za družbo, kakor je bila obljubila. Babekan je vstala in rekla z izrazom nemira, ko je polagala listek v stensko omaro: »Gospod, prositi vaju morava, da se takoj vrnete v spalnico. Cesta je polna posameznih zamor--skih trop, ki hodijo tod mimo in javljajo, da i bo krenil general Dessalines s svojo vojsko ; v te kraje. Ta hiša, ki je vsakomur odprta, vam ne nudi nobene varnosti, ako se ne skri-jete v svoji spalnici, ki ima okna na dvorišče, in vrat in oken na vso moč skrbno ne zaklenete.« — »Kako, general Dessalines?« je presenečeno vprašal tujec. — »Ne vprašujte!« ga je prekinila starka in trikrat s palico potrkala po tleh, »v spalnici, kamor pojdem z vami, vam bom vse pojasnila.« Tujec, ki ga je starka s preplašenimi kretnjami rinila iz sobe, se je med vrati še enkrat obrnil in vzkliknil: »Ali pa ne bo treba poslati rodbini, ki me pričakuje, vsaj sla, ki bi —?« »Vse bo poskrbljeno, mu je segla starka v besedo, 'medtem ko je po njenem trkanju prizvan ■vstopil v sobo deček-bastard, ki ga že poznamo. Nato je ukazala Tončki, ki je s hrbtom proti tujcu obrnjena stopila pred zrcalo, naj dvigne v kotu stoječo košaro živil. In mati, hči, tujec in deček so se podali zgoraj v spalnico. Tu se je starika udobno spustila na stol in pripovedovala, kako je bilo nad gorami, ki zastirajo obzor, vso dolgo noč videti svetli-kanje ognja generala Dessalinesa. Ta okol-nest je temeljila na resnici, najsi se tudi ni bil do tega trenotka pojavil v teh krajih noben zamorec njegove vojske, ki je jugo-zapadno prodirala proti Port au Priince-u. Uspelo ji je na ta način pahniti tujca v vrtinec nemira, ki ga ie pa pozneje spet umela pomiriti z zagotovilom, do ibo ukrenila vse mogoče za njegovo rešitev in še celo v najhujšem slučaju, ako se vojaki nastanijo tukaj. Ko je nato prisrčno opozoril, naj v teh okolnostih priskoči njegovi rodbini vsaj z živili na pomoč, je vzela hčerki košaro iz rok in jo izročila dečku. Naročila mu je, naj gre kraj ga- z rešilno ladjo, ki je prihitela na pomoč na obupne signale potapljajoče se ladje. Vzrok nesreče je bila silno gosta megla, vsled katere je ladja zavozila v podmorske pečine. Sto let poročena. Najstarejši zakonski par se nahaja gotovo v glavnem mestu Brazilije, kjer sta te dni obhajala stoletnico poroke zakonca Pacifig. Mož Jose Pacifig je star 129 let, a žena je za -štiri leta mlafjša. Najmlajša hči Pacifiga je stara 68 let. — Dežela Para je splošno znana po izredno starih ljudeh. Tako živi v tem kraju še 50 ljudi, ki imajo nad sto let življenja za seboj, a najstarejši človek ima 131 let. Medved raztrgal otroka. V bližini mesta Marosvasarhely na Madžarskem sta odšla v gozd pripravljat drva kmet Aleksander Ki-besti in njegov sin. Naenkrat se priklati v njuno bližino večje število medvedov. Eden se je zagnal na otroka in ga popolnoma raztrgal. Oče, ki je gledal strašen prizor, se je vsled živčnih napadov zgrudil na tla in medvedje so ga pustili na miru. Tudi (iiki žele iz Rusije. Listi poročajo, da je pripravljenih 50.000 Grkov, naseljenih že stoletja po južni Rusiji, ki jo žele zapustiti in se hočejo vrniti v svojo staro domovino, ker se v Rusiji ne da živeti na kmetih. Nad 4000 Grkov je že zaprosilo za potne liste v Moskvi. Grčija se svojih bratov brani, ker jih nima kje naseliti. Letalske nesreče na Angleškem. Angleški 'državni pcdkancler za avijatiko je izjavil v parlamentu, da se je dogodilo na Angleškem v teku letošnjega leta 29 letalskih nesreč, pri katerih je našlo smrt 39 letalcev. Velikanske poplave na Angleškem. Vsled neprestanega deževja je nastopila po nekaterih krajih južne Angleške velikanska poplava. Več mest je poplavljenih nad en meter visoko in na tisoče ljudi je ostalo brez kruha in ogroženih od lakote in smrti. Voda je udrla tudi v rove mnogih rudnikov ter zahtevala veliko človeških žrtev. Delavska vlada je napravila vse mogoče korake, da ublaži nesrečo. Poslala je v ogrožene kraje pionirje in delavce za reševanje poplavljeneev. Poskusen atentat v cerkvi sv. Petra v Rimu. Mlada, lepa ženska je te dni prisostvovala večernicam v cerkvi sv. Petra v Rimu, ki jih je služil škof Smit. Ko je po cerkvenem opravilu odšel škof proti zakristiji, je stopila pred njega mlada ženska, hipoma potegnila revolver in ga namerila v škofova prsa, K sreči je revolver zatajil. Žensko so vatikanski orožniki takoj aretirali in odpeljali na stražnico. Pri zaslišanju je izjavila, da je hotela radi tega škofa ustreliti, ker ji je obljubil preskrbeti v Rimu službo, a že dve leti zastonj čaka na njo. Zgorel največji ameriški aeroplan. Ko je napravil pretekli teden največji ameriški aeroplan prvi poskusni let nad Milleolom, se je vsled eksplozije .motorja vnel in zrušil na dve hiši. Požar je objel tudi hiši, ki sta do tal pogoreli. Aeroplan je imel seboj 30 potnikov, ki so večinoma našli smrt pod razvalinami hiš in aeroplana. »KMETIJSKA MATICA«. Knjige Kmetijske Matice so gotove in uprava je že začela z razpošiljanjem. Gospode poverjenike prosimo, da od vsakega uda poberejo nanj odpadajoči del potnih stroškov. Obenem naj že pri predaji letošnjih knjig pobirajo udnino za prihodnje leto. S tem si zelo mnogo olajšajo delo. Vsak ud dobi sledeče 4 knjige: Veliki koledar za leto 1930, »Kmetovalcev svetovalec«, »Življenje čebel« in »Ponočni pomenek«. Žepni »Kmetijski koledar 1930« je skoro razprodan. Na razpolago imamo samo še nekoliko izvodov. Zato naprošamo vse one gg. razprodajalce, ki bi koledarčkov, katere so prejeli, ne mogli razprodati, da jih vrnejo. Le na ta način bomo mogli zadovoljiti zakasnele naročnike. Kdor tega koledarja še nima, naj si ga zato takoj naroči, sicer ga ne bo več prejel. TEDENSKI KOLEDAR: 8. decembra, nedelja: Mar. spočetje. 9. decembra, ponedeljek: Leokadija. 10. decembra, torek: Judita. 11. decembra, sreda: Damaz. 12. decembra, četrtek: Makacen. 13. decembra, petek: Lucija. 14. decembra, sobota: Janez od K. SEJMI: 9. decembra: Litija, Mokronog, Sv. Lovrenc v Brežini, Buče, Vrenska gorica, Dobova. 10. decembra: Metlika, Št. Jur ob južni žel., Kamnik. 13. decembra: Gor. Logatec, Mengeš, Radov- ljica, Studenice. 14. decembra: Mišji dol. VALUTE: Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13-51 1 švicarski frank Din 10-95 1 avstrijski šiling Din 7-98 1 ameriški dolar Din 56-34 1 francoski frank Din 2-22 1 češkoslovaško krono Din 1-67 1 italijansko liro Din 297 Spor za južni tečaj. Ameriški kapetan Byrd je odkril tekom svojega bivanja na ozemlju južnega tečaja razne dežele, za katere pa zahteva Anglija posestne pravice. Te svoje zahteve je tudi sporočila v posebni noti ameriški vladi. Amerika pa smatra, da ima ona najmanj toliko pravic do južnega tečaja in okolišnega ozemlja kakor Anglija. Kapitan Byrd je na vseh odkritih deželah zasadil ameriško zastavo. Te dni je odletel Byrd s trimotornim letalom nad južni tečaj. Aeroplan ni za ženitovanjsko potovanje. Neki mladoporočeni ameriški par je hotel napraviti posebno vrsto ženitovanjskega potovanja. Najela sta si aeroplan in se z velike višine spustila s padalom na tla. Nesreča je pa hotela, da se je padalo pokvarilo in mladoporočenca sta telebnila na zemljo in se ubila. lebjega ribnika, v bližnjo gorsko šumo in izroči košaro tamkaj bivajoči rodbini tujega častnika. Častniku se godi dobro, naj pove. Prijatelji belopoltih, ki so zaradi stranke, za kakii&no so ;se odločili, sami morali veliko pretrpeti od črncev, so ga sočutno sprejeli v svojo hišo. Čim bo le velika cesta prosta oborožene zamorske tolpe, ki jo je pričakovati — je končala — bo takoj ukrenjeno potrebno, da bo tudi njej, rodbini, preskrbljeno bivališče v tej' hiši . — »Si razumel?« je vprašal,- ko je končala. Deček si je postavil košaro na glavo in odvrnil, da pozna opisani ga'ebji ribnik, kjer je včasih s tovariši ribaril. Vse bo sporočil tamkaj nočujoči rodbini tujega gospoda, kakor mu je bilo naročeno. Fo je starka vprašala tujca, da li ima še kaj pripomniti, si je snel s prsta prstan in ga izročil dečku z naročilom, naj ga da poglavarju družine, gospodu Stromliju v potrdilo, da so sporočena obvestila res zanesljiva. Za tem je mati odredila marsikaj v tujčevo varnost, kakor ie dejala Ukazala je Tončki zapreti pol-kna. Da prežene temo, ki je zbog tega zavladal v sebi, je ob kresilniku, ki ga je imela na kamiupvem ozidku, sama — ne brez truda — nazora1 a luč; goba se namreč ni hotela zanetiti. Tujec je porabil ta trenotek, da je Tončki nežno ovil roko krog ledij in ji zaše-petal na uho, kako je kaj spala, in da li naj matere nič ne obvešča o tem, kar se je zgodilo. Na prvo vprašanje pa Tončka mi odgovorila. Izvila se je iz objema in odvrnila na drugo: Ne. ako me ljubite, niiti besede!« Premagala je strah, ki so ga vsi ti lažnjivi ukrepi vzbujali v niej. Pod pretvezo, da bo tujcu pripravila zajtrk', je naglo planila v sobo v pritličju. Iz materine omare je vzela pismo, kjer v svoji nedolžnosti tujec vabi družino, naj pride z dečkom v naselbino. Na slepo srečo, ako bi ga mati pogrešila, odločena, da v najhujšem slučaju tudi smrt prestane ž njim, je zdirjala z listom za dečkom, ki je že korakal po veliki cesti. Pred Bogom in srcem svojim ni smatrala tujca več samo za gosta, ampak za svojega zaročenca in soproga. Čim bi le bila njegova stranka v hiši dovolj močna, je bila pripravljena, brez pridržka to izjaviti materi; kajti računala je v takih okolnostih na njeno zaprepaščenje. »Nanky«, je rekla, ko je v naglici in vsa zasopela došla dečka na veliki cesti, »mati je i zpr omenila svoj načrt, v kolikor se tiče rodbine gospoda Strcmliija. Vzemi to pismo! Naslovljeno je na gospoda Stromlija, starejšega poglavarja rodbine, in vsebuje vabilo, naj bi prišel za nekaj dni z visem, kar spada k njemu, v našo naselbino. Bodi pameten in stori še sam, kar le moreš, da uspe dozoritev tega sklepa. Congo Hoango, zamorec, ti bo to poplačal, ko se vrne!« »Dobro, dobro, sestrlična Tončka,« je odvrnil deček. Skrbno zamotano pismo je vtaknil v žep in vprašal: »In kaj naj bom kr-delcu na poti semkaj jaz za vodnika?« »Vsekakor,« je pripomnila Tončka. »To se razume samo po sebi, ko oni ne poznajo teh krajev. Vendar zaradi morebitnega premikanja čet, ki bi se utegnilo vršiti po veliki cesti, ne boš nastopil potovanja pred polnočjo. Potem boš pa hojo tako pospešil, da prideš semkaj, predno napoči prvi zor. — Ali se lahko zanesem nate?« je vprašala. »Le zanesite se na Nankca!« je odgovoril deček. »Vem, zakaj izvabljate te bele begunce v naselbino, in zamorec Hoango bo z menoj lahko zadovoljen!« Za tem je prinesla Tončka tujcu zajtrk. Ko je spet pospravila, sta se mati in hči zaradi svojih domačih opravil spet podali nazaj v sprednjo sobo. Izostati pač ni moglo, da je mati čez noč malo časa po tem stopila k omari in — kakor je bilo naravno, pogrešila pismo. Sama ne verujoča svojemu spominu je za trenotek položila roko na glavo in vprašala Tončko, kam bi pač bila utegnila položiti pismo, ki ga ji je dal tujec. S pogledom, uprtim v tla je Tončka odgovorila po kratkem odmoru, da ga je tujec, kolikor ona ve, menda spet vtaknil v žep in ga zgoraj, v sobi vpričo njiju obeh raztrgal. Mati je debelo pogledala mladenko. Menila je, da se z gotovostjo spominja, da je prejela pismo iz njegove roke in ga položila v omaro. Ker ga pa po dolgotrajnem brezuspešnem iskanju ni našla v njej in ker zaradi več sličnih pripetljajev ni zaupala svojemu spominu, ji ni preostalo nič drugega, nego verjeti mnenjiu, ki ga je izrazila hčerka. Svoje žive ozlovoljenosti pa le ni mogla zakriti in je menila, da bi bilo pismo za zamorca Hoanga kar največje važnosti, ko bi bilo treba privesti družino v naselbino. Opoldne in zvečer, ko je Tončka stregla tujcu, trnu je za zabavo prisedla na vogal za mizo in je večkrat izrabila priliko, da ga je -vprašala po pismu. Tončka pa je bila dovolj -spretna, da je razgovor zaokrenila ali ga zmedla, čim je prišel do te nevarne točke, tako da mati po tujčevi izjavi o resnični usodi pisma nikakor ni mogla priti na jasno. Tako je minil. Po večerji je mati iz previdnosti — kakor je irelkla — zaklenila tujčevo sobo. Ko je s Tončko še razmislila, s kakšno zvijačo bi si mogla drugi dan vnovič prilastiti takšno pismo, je legla k počitku in ukazala dekletu naj tudi gre v posteljo. Nekai resnice. Kadar se Človek napeti v svet, vidi mar* sika]. Tako se je tudi meni dogodilo, da Sem videl in slišal, kako se dela z našim kmetom. Žalostno je in človek bi mislil, da so to ljudje brez volje, a v resnici so »kralji na svoji zemlji.« »Kralji«, ki se ne zavedajo svoje moči in ne cenijo svoj trud in svoje ime. Nekje so vozili česplje na postajo. Par vozov jih je bilo, ko so dospeli do nakladalne postaje, jim gospod posredovalec oziroma kupec odkloni robo, češ, »da ima že preveč in, da ne more naložiti vsega«. Ta prekupec je naročil blago in dal tudi ukaz naj se ga dostavi na postajo, a iz previdnosti ni dal kmetu običajne are. Domenjeni so ibili kg po en dinar. Blago ni bilo slabo in vredno je bilo mnogo več. Nekaj časa so se prepirali in kričali. Tu pa pride »dobrotnik«. Videč prepir in bojazen kmeta, kam z blagom, se mu ponudi za kupca. Ne radi tega mogoče, ker blago rabi, ampak radi tega, ker hoče kot dober človek pomagati kmetu in ga rešiti večje zgube. Ker pa ne rabi blaga in hoče biti pošten, mu ponudi Din 0-50 za kg in poleg tega seveda plača kmet še za en liter vina. Kupčija je bila sklenjena in liter vina izpit. Kmet je izgubil 50 par pri kilogramu, a od te izgube se je menda malo naučil, kaj mora narediti, da se obvaruje tega tudi v nadalje. Skoro nekaj enakega se je dogodilo v bližini Maribora z jabolki. Blago je bilo precej lepo in dobro, a kupcu se ni dopadlo in radi tega je moral kmet popustiti na ceni in to tako, da se mu ni izplačala niti vožnja na postajo. V dragih slučajih kmetje kar sami pripeljejo blago na postajo in tu ga stavijo kar na licitacijo. Ob takih prilikah se navadno zgubi mnogo in kmet ne pride niti od daleč do svojega. Kupci se domenijo med seboj in potiskajo cene navzdol. Še mnogo takega bi navedel, povedal bi še, kako se razprodaja po mestih sadje in kako roma kmet od hiše do hiše, da proda svoje blago. A to naj bo za drugič. Kaj nas vse to uči in kaj nam narekuje? Jasno nam kaže, da nismo organizirani in radi tega smo izročeni na milost in nemilost raznim špekulantom. Ne poznamo poteka cen in položaja na trgu, smo neuki v tržnih predpisih in zakonih in radi tega nas opeharijo in izkoriščajo. Prva odpomoč temu je organizacija zadrug. Zadruga naj bo matica vsega kmetijskega delovanja, ona mora biti voditeljica kmeta in njegova dobrotnica. Kmet se mora osamosvojiti in si postaviti lastne temelje gospodarske samopomoči. Ker ni to slučaj, ki se dogaja samo pri sadju, ampak opažamo, da vladajo take razmere povsod, kjer kmet prodaja svoje pridelke. Ni več razlogov, da bi se branili organizacij in podcenjevali njih pomen. Naša pot mora strmeti po moči, a moč je samo v skupnosti. Ker pa prave gospodarske skupnosti med nami še ni, more nam pomagati pri prodaji naših pridelkov le opreznost. Ne dajati svojega blaga kar na slepo. Kupec naj si ga ogleda na vašem domu in ako mu prija in se kupčija sklene, naredi to pismeno in kot potrdilo naj da kupec primerno aro. Naučite se enkrat ceniti svoje blago in spoštujte lasten trud, da ne bo v zlo. Blago pa naj bo, predno ga pripeljete na trg, lepo prebrano in kmet mora ostati pri kupčiji poštenjak. Dogajajo se slučaji, da kmet pokaže in ponudi eno, a ko blago pride na trg, je drugo, slabše vrste ali pa dobro pomešano s slabšim. Taka stvar škoduje mnogo bolj kot vse drugo. Ako si izpolnil vse pogoje kupčije, greš lahko mirno na trg in imaš na razpolago zakon, ki te ščiti. v Razmišljajmo mnogo, kako postaviti si lastno močno prodajno organizacijo — zadrugo. G. Gomišček. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem Kmetski hranilni in posojilni dom o Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavest* Tavčarjeva (Sodna) ulica i VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, proti trimesečni odpovedi po 7%% brez odbitka davka na rento. v STANJE VLOG DIN t5fl00J00lK- J«MMtM M vloge presega večkratno vrednost vlogi. Podružnica v MARIBORU Slomškov trg 3, priti, poteg Sioine ceriumu ___m^KmmmammmmmmammtmmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmammmšrn Tržne cene. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. novembra 1929 je bilo pripeljanih 376 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad Din 80—100, 7—9 tednov stari, komad Din 150—200, 3—4 mesece stari, komad 350—400, 5—7 mesecev stari, komad Din 450—500, 8 do 10 mesecev stari, komad Din 550—800, 1 leto stari, komad Din 1000—1300, 1 kg žive teže Din 10—12-50, 1 kg mrtve teže Din 17 do 18, koze komad Din 100-—. Prodanih je bilo 292 svinj in 1 koza. Mariborski trg, dne 23. novembra 1929. Slaninarji so pripeljali na 54 vozeh 162 zaklanih svinj, 3 teleta in 1 telico, kmetje pa 34 s krompirjem, zeljnatimi glavami in čebulo in 6 s sadjem naloženih voz, kmetice pa okoli 1000 komadov perutnine in domačih zajcev na trg, ikateri je bil drugače dobro preskrbljen in obiskan. — Cene mesu so se toliko spremenile, da so tudi slaninarji začeli meso in slanino ceneje prodajati kakor do sedaj. — Perutnina. Cene so bile piščancem 15—35, kokošem 40—55, racam in gosem 50—80, puranom 75—125, domačim zajcem pa 40 do 60 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju 125—1-75, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 4, česnu 10—14 Din za kg, zeljnatim glavam 0-50—3, karfijolu 1—10, glavnati solati 0-50—2, ohrovtu 0 50—1 50 Din za komad, jaj-cam 1-50—2 Din komad, bučnemu olju 18—20, olivnemu olju 20 do 22 Din za liter, maslu 36—60, siru 22 do 90 Din za kg. Sadju: jaboLkam 4—8, hruškam 6—10, grozdju 10—16 Din za kg. — Lončena in lesena roba 1—100 Din, brezove metle 2—5 Din za komad, koruzna slama 40 Din za vrečo. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 20. novembra so kmetje pripeljali 12 voz sena, 5 voz slame; v soboto 23. novembra pa 9 voz sena, 2 voza slame na trg. Cene so bile senu 75—125, slami pa 55—65 Din za 100 kg. Vinski sejem v Ivanjkovcih, ki se vrši v torek, dne 10. decembra t. 1., bode imel na razpolago različna izvrstna letošnja vina, kakor tudi vina iz prejšnjih letnikov. Pripu-ščena so vina le iz ormoško-ljutomerskih vinogradov. Sejem je pripravljen tik kolodvora v dvorani ter je odprt od 8. do 19. ure, železniške zveze so zelo ugodne, tako da se tudi od daleč lahko v enem dnevu opravi. Vsi, ki se za vina iz tega vinarskega okoliša zani-mate, udeležite se te prireditve. Umna kuncereja. V zadnjem času opažamo med slovenskimi kuncerejci veliko zanimanja za umno kuncerejo. To zanimanje gre celo tako daleč, da si posamezni rejci nabavljajo razne dragocene pasme iz inozemstva. Pa ne samo pri nabavi novih pasem, ampak tudi pri napravi kunčjih kletk opažamo vsepovsod napredek. Umni rejci gojijo pač pred vsem čistokrvne živali s krasnimi kožuhi. Vsak umen rejec vidi le v tem načinu reje svoj dobrobit, ako hoče, da uspeva njegova reja. Uspešna reja pa ne zavisi od velikega števila živali, ampak od kakovosti pasme in načina reje same. Tudi rejčeva oseba sama upliva na potek njegove reje. Rejec, idealist, vodi rejo popolnoma drugače kot rejec — materijalist. Vendar je obema končni cilj — dohodek. Za revno družino delavca ali kmeta je ta dohodek že velikega pomena; lajša družini obstanek ter budi upanje na zboljšanje gmotnega položaja. Na tisoče revnih d?užin bi si opomoglo, da se poprime umne kunce-reje. Pri drugih narodih je umna kuncereja že na visoki stopnji, med tem ko je pri nas še vse v povojih. Vendar je bil tudi pri nas storjen na tem polju velik korak naprej, ko se je pod okriljem Kmetijske družbe v Ljubljani ustanovil letošnjo pomlad Odsek za rejo kuncev z namenom, razširjati kuncerejo med najširje plasti naroda. Odsek šteje že danes okoli 200 članov, katero število pa je od dne do dne večje. Odsek prireja strokovna predavanja, tečaje in zborovanja; posreduje prodajo živali in kože ter člantvo gmotno in moralno podpira. Poleg tega priredi odsek vsako leto glavno razstavo kuncev ter izdelkov iz njih kožuhovine v Ljubljani na velesejmskem prostoru. Poleg glavne, priredi odsek tudi več pokrajinskih razstav po raznih mestih Slovenije. Razstavljeno blago se oceni in nagradi z denarnimi nagradami. Razstav se morejo udeležiti le člani zgoraj imenovanega odseka. Letna članarina je 20 Din. Moralna dolžnost ysakega umnega rejca je, da se organizira v odseku, da z združenimi močmi delujemo v prespeh kuncereje. Kdor še ne goji kuncev in se zanima zanje, naj pošlje svoj naslov na Odsek za rejo kuncev, Kmetijska družba v Ljubljani, ki mu radevolje postreže z nasveti in živalmi. Pa tudi oni, ki so že kuncerejci, a še niso včlanjeni v odseku, so vljudno vabljeni, da se včlanijo in pošljejo svoje naslove. Izšla Je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1930 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo: — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in ra čune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popu vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Radio-Ljubljana. Naše kmetsko ljudstvo in radio. Kmetski stan je med naročniki radia pravzaprav še slabo zastopan. Pri nas zavzema le 10% vseh naročnikov. Drugod je to drugače. Drugod občine same nabavljajo aparate z zvočniki, po katerih oddajajo ob nedeljah po maši kmetovalska predavanja, ki jih imajo tako priliko poslušati vsi. Vemo celo za nekega velikega župana na jugu naše države, ki je priporočal občinam, da si nabavljajo lastne aparate oziroma med kmetskim prebivalstvom razširjajo misel za radio. Isto bi mogli dočakati tudi že pri nas. Naša postaja bi šla poklicanim činiteljem v vsakem oziru na roko. T. R. L. SEZIJSKA PRODAJA novo prispelega blaga po izredno nizkih cenali. — Kamgarni za moške obleke od 100 Din, razno sukno od 45 Din, volneno blago za ženske obleke 130 cm široko od Din 34 —, doubel za suknje od Din 125-— za ženske plašče od Din 55-—, različni kambriki, vsakovrstni ^arhenti in flanele od 9 Din, bela in rjava kontenina za rjuhe od Din 20 —, koci od Din 120 — naprej. $tak«ena oisSeka 310 m blaga z vso dobro podlago samo Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba solidna in točna. Vsakdo naj se posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah v manufakturni trgovini IVAN §€OSf TS* LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 23. Za jesensko in zimsko gnojenje priporočamo Thomasovo Da ustreeem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni z njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago - in dobi v 6 dneh ugotovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo čeneja, kot povsod drugod, sa to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlogo! »JAVA« pšenična kava je izvrstna, celo rediina ln okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kafe ».Tava« k. d., Beograd, Lomina ul. 11/if. Vpeljal sem tudi vse vrste usnja - po znižani ceni. -Pridite in prepričajte se pri £1 H. trgovina z mednim blagom, Trebnje. vedno v zalogi pri 0|Ug osred gosp. zadrugi v Ljubljani Kolodvorska ul. 7 Dečka 14 let starega, poštenega in pridnega, se sprejme takoj za delo na kmetiji in mlinu. — Ponudbe poslati na upravo »Kmetskega lista«. Pljučna tuberkuloza — je-tika — kašelj — suhi ka- ~ šel j — nočno potenje — f- ^flpffe bronhialni katar — katar j , v grlu — zasluzenje — 'wfflr bljuvanje krvi — bruhanje /->'*""'' jJL. krvi — občutek tesnobe — v.**} .astmatično dihanje itd. je ozdravljivo! mM Na tisoče A v) IfiPr ozdravljenih! s Zahtevajte lakoj mojo knjigo -i^J^* »Nova umetnost hran j en ja« —•" katera je že mnoge rešila. — Ista se more uporabiti poleg vsakega načina življenja in pripomore, da se bolezen hitro obvlada. Teža telesa poraste in polagano ovapnenje zaustavi bolezen. Mnogi možje zdravniške znanosli potrjujejo vrednost moje metode in radi odobravajo porabo iste. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, tem bolje. Popolnoma brezplačno dobite mojo knjigo, iz katere morete črpali mnogo potrebnega. Kogar mučijo bolesti in kdor se želi na hiler način temeljito in brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes. Naglašam ponovno, da moja pojasnila dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveznosti od Vaše strani, ter bode Vaš zdravnik sigurno pristal na oni od prvih profesorjev kot izvrsten preizkušen novi način Vašega hranjenja. Zato je v Vašem interesu, da pišete takoj, in boste od mojega tamošnjega zastopstva postreženi v vsaki dobi. Črpajte pouk in pojačano voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona obsega okrepitev in življensko tolažbo ter se obrača ha vse bolnike, kateri se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj naslov: Ljubljana, Hestni trs 15 Dežniki nt^ Na malo! Na veliko! Ustanovljeno 1839 uspešno vse bolesni dihal s rabo razkušilnih pastaSj Toda uspeh je zagotovljen le tedaj, ako rabiš prave Zahtevaj jih v vseh lekarnah in drogerijali, v škatljicah z napisom moških zimskih oblačil si oglejte velikansko zalogo GE0RG FULGNER, BERLIN - NEUKOLLN. Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 616. Lastni ročni izdelki I Cene brez konkurence!