I»h*i* VSMi dan rasen nedelj in prasni kov* SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issued di • trctpi Sundaps and Hoiidaps g Čryj^\ftfiaT1Bg CHICAGI MUL ČETRTEM SI. FEBRUARJA (FEERUARV) 1118 STEV.—NUIIBER 44. publilbed and ***** fmšm pormit (Ho. 148) anthoriao* bj theAct of Ootober «, lilTjen Življcnskc razmere klav-niških delavcev v javili luči. !«*<» Fort ottlo* ot Ohktf«, IIUimIi. jy oni«r of t h« Pre.id.ut. A. B. Burluou. delavstva. Mesarski magnat se ogreva za dolg delavni čas. Ghiosgo, HI- - Prcd *oduikom Alsclrolerjem je bil zaslišan Nel-80« Morris, šef upravnega odbora tvrdke Morris & Co. Ko je prišlo med advokatoma velemesar-jev in delavcev do ostrih besed, je mladi mesarski magnat natopil v ulogi užaljenega človeka. James Condon, zastopnik velemesarjev te je izrazil o nekem vprašanju mr. Wal»ha, pravnega zastopnika delavcev, da je zbadajoče. WaWh je protestiral proti izjavi, da se z njim ne ravna uljudno. "Toda Če bi ja? ravnal s človeškimi bitji tako kot ta!e mož (pr>-kazal je na Morrisa) rnvna % njimi v klavnicah, tedaj M bilo tako ravnanje še predobro zame,"'je rekel Walsh. Te besede so spravila Morrisa na noge, da je planil kviško, kakor da ga je nekaj vščipnilo. "Mr. razsodnik," je dejal Morris, "ugovarjam takemu jeziku. Priiel sem kot ge-ntleman, da po-migam pri tej preiskavi, in ne radi tega. da me žalijo." "Gentlemani, tukaj se ne ravnamo po sodnijski obravnavi/1 je rekel sodnik. imajo mr. Wa!sh, rar. Condon in mr. Morris »por, tedaj priporočam, da gs poravnajo zunaj." Morris je seveda po svoje po -vedal, kaj on smatra aa mezdo, ki zadostuje za življenje. TVedi predsednik glede tega [predmetaT" g« je vpraAal Walah. Temu vprašanju se je hotel iz-peniti Morris s temi besedami: f NV morem reči, dokler ne po-pam njegovega mnenja. Reči ho-Ifem, da bi njegovo mnenje zelo Vplivalo name." "No. če predsednik meni. da o-M>m ,lr dela zadostuje na dan aa fcoiu v v a ho m obratu, in da naj ^ <>*em nr dela isto mezdo, »J« prejema za deseturno delo. bi to močno vplivalo na vas!" "Da. seveda tako." MorrU je rsvno tako trdil kot irriuiur (h velemeaarji ne kupu >}0 iivit>e «porar.imino. Obreti ao kftr"J enako veliki in zato kupu- muko Mtevilo sivine. (J!«ie prilične mezde je izjevil " * P" volji plačati delavee ta-ds i i ve v zmerni udobnoati Tu ied " M'»rri,t nw>Mo hi rilja|i| •i "n rs/ume pod temi beaeda -f Nekateri Ijndje k temo šte-f,'di avtomobile." P^"«te delavca, ki dela '"»tuje avtomobilt" je mr W|lUh «"e Kn kdo lastuje ^kel Morris. otrok; dosti, da se Jabko nekaj da na atran za nesrečo, bolezen ali pogreb; dosti za led, če se potrebuje; dosti za šolske potrebščine, zs vožnjo z ulično železnico, za dnevnik in da so gre v gledališče ali park. Morris se je "strinjal" z vsem; toda dejal je, da ne verjame, da kna vsaka družina v klavniškem okraju tri otroke. Pa tudi izdatki za gledališče ao po njegovem mnenju previsoki. 44Ali bi bilo preveč trikrat na letot" I "To bi bilo pametno!" je rekel Morris. "Kolikokrat greste v letu v gledališče!" "•Petnajst ali dvajsetkrat v le-tii," je odgovoril Morris. Mr. Walsh je nato prečltal izdatke od prilične mezde, ki lina znašati #1,286.88 na leto. Vprašal je za vsako postavko1, £e je ume stns. Pričel je z $20 mesečne stanarine. Morris je taki stanarini ugovar- lijo lajtnantu drugega razreda le 48'do 411 na mesec za stanovanje. Pričela je raaprava, če je njegov ugovor sploh pameten za racmore v klavnttkem okraju. Jtder nisem najel ' Glede drugih postavk v proračunu je rekel, da ne ve, če so pravilne, le 42.50 se mu je zdelo pre soolaAa z vojnimi poji združenih držav. i Med demokracijo in avtekraeijo Muhama |al4l !>■■ naMnailt« more diu Kompromisa. Waahington, D. 0. — Kkseku-tiva 'Ameriške delavske federa-clje" je'sprejela resolucijo, .v kateri izreka, da soglaia s vojnimi cilji Združenih držsv, kot jih je proglssil predsednik Wilsou v vojni proti prusja&tvu. Izjava pravi, da so mirovna pogajanja med Nemčijo in Rusijo pokazala, da so nepotrebna dipl loči za bližnjo bodočnost, Čl naj, nahajajo ________ ___________ Morti« se je končno podal in *e- vladajo načela demokratične HvO^hn^jrt preveč prehivaieev lnodne demokracije ali fa tjrnuke ao preveč različna mnenja "serne udolmosti," je re ali vem mnenju preveč je rekel Mor rb. Glede klobuka za 12.50 je de jal, da ne noai klobukov. "Ali sugerirate, da ne j vaii delavci hodijo brez klobukov!" je vpreial Walah. "iNočem reči drugim ljudem, kako naj se oblačijo, ampak le rečem, da nisem avtoriteta za klobuke," je odgovoril Morris. Ko je bil vpraian glede 50 dolarjev na leto za ienako obleko, je dejal: "Nimam skuinje." Menil je tudi, da dva para čev-ljev na leto zadoatujeta za otroka in da je tretji par odveč. Po nje-govem mnenju je tudi *t*ri funte aladkorja na teden preveč za družino petih oseb. "Skupna vaota tega proračuna znaša na leto $1,288.84," je rekel mr. Walah. "Ali ne rečete vspričo teh poatavk, da je proračun zelo nizek za družino petih oeeb!" "Ne vem mnogo glede posameznih postavk, toda rarumem, da je skupna vaota nerazumljivo vilja kot povprečna." Mr. Waleh je vpralal pričo, če ni ie nič slišal o vlednik proreču nih, po katerih je treba skoraj $1/400 na leto za družino petih o aeb. Morris je odgovoril, ds ie nl nič slUel o tem, toda čitsl je in1 da ni ekapert za živi jonske stro-ake. Rekel je, de oe ve, če je ka teri njegovih delavoev pri atro-kovni organisaeiji eli ne. Iz nedeljnega zaaliianjs je bilo spoznati, da ee Morris ogr*™ deset urni in ne za oeemurni delavnik. Njegovi odgovori pričajo, da je prijatelj dolgega delavnega čaaf, kot ao nevedno val nespe met ni podjetniki. poMiLoMrmrJBCA VPOR- milit&ristične avtokracije. To ns mora biti kompromisov, lavno-tako ne morejo biti narodi in po fffprtii4Wt nevtralni — dvigniti se moramo, da fttejemo aa ono ali drugo stran. Za deiavoe je samo nea Ubira. "Upanje delavoev je v priloi-noeti aa svobodo. Ameriiki delov-d ne bodo dovolili, da ee jik aa -aiblje ali da se sami saaibaja v mi ael, da isid vojno no ko epremenil naloga življenja. Zmaga Momčije Id goepodari Evropo in isvvftnjo «ve tovuo ravnotoAno ^lo, ki jo bo aknksla Mendija raevitl l sUo v svetovno oblast Prusjaitvo Ima svoje koreni • ke v starem idealu, po katerem so akuftali ljudje vladali na ta na/*in, da so potlsčili voljo in misli dragih ljudi, le kmalu ne pride pre obrszenje od nem*kih delavcev v njih deželi, potem je jaeoo, xir pride priložnost za posekanje ko renin naprav sile le tedaj, ko je demokracija porazila avtokreeijo na bojnem polju in pridobila pra vico za preobrezenje razmer med narodi in ljudmi " Izjava končuje z besedami: "Dokler traja ta vojna, ^dej delajmo in se bojujmo ramk ob rami z delavci Velike Britanije, PVanelje in Italije. ApeHremo rnake delavee, da ae pridružijo nem, kajti nati cilji ao njMi ei'.ji( da končno vsi, ki ljubijo svobodo napravijo ves svet varen za vae narode, da live v svobodi in var želeti* ker ni stanovanj sa delavce. Moveki domovi, kot jih pred-i depertment, bodo zgrajeni solidno, da jih lahko vlada po voj-ni prode delavcem. Tako se bo zopet vrnil denar v državuo blagajno, ki je bil potroAeu za delavske domove. • . ► ________— Newjror- ftka podružnica zamorake organi« potfe,«a0 mj sa lahko spo- ^dme. k»j j, 7m,fna ndnhm ■ >* ,nr w,lllh in p«. "Netionel Aoaaeiation for ^Holil tako le: Tri- tke Advaneemeat of (V>l«red ! n* otrobi ne gredo People" je poelela predsedniku k r^lrsvo in ara-1 peticije, da pemileeti pet seaior •"• - K . M,bo poacbej; »kik vojakov h rvesimfa pf4f»i ^ forka in Mm { ko, ki «o bili obaojeni na vialiee ra izobrasbo i radi beustonakik Izgredov. I 8,000 nroUAMORV V UMI D. o. — v armadi in morneriei služi do pet liaoč lo dijoncev. Natančnih podatkov ni vendar je pa *tevllo zeoealjivo ki ge je podal Coto ftells, kemiaar za indijenske razmere Komisar Melis izjavlja, da so Indijanci ku pili ra več kot $8,00000» obveznic avobode Potenodill so tndl iivine rejo in poijek' pridelke aa ja nekih reeervacijab in priapevali k "Rd^cmn križni POZIV ZA DRUGI VOJ KARO. DNI ARMADI OKOU 1. MAJA. Waehington, D. O.— Drugi voj 500,000 mož pokličejo v narodno armado okoli 1. maja po mi • redbi, ki čaka že na podpis vojnega tajnike Bekevja. Po Izdelanem načrtu bo vlada po 1. maju poklicala pod orožje okoli 10,000 mož iz prvega razreda vsaki teden. Novinei, ki bodo poklicani pod orožje, bodo nadomestili moitvo z nerodne armade in milice, ki l>o pripravljeno aa odhod v Francijo. Tako kot se m nože transportne ugodnosti, bodo pošiljali čete on-fkrej oceana. ftizornoat je obudil fakt. da ae je vleda odločila poklicati drugi voj v narodno armado v maju. ~~ Vojni tajnik Baker se je nekoč Izrezil, da ae že ne bevijo z datu mota, na katerega pozovejo drugi voj narodne armade pod orožje, Radi tega ueketeri sklepajo, da je iprava izgubila upanje, de pride do mini letošnjo sfiomled in ae pripravlja ie ze eno ali več let vojne. Kakor hitro podpMe vojni 4aj -nik Baker odredbo za poziv dru-ra vejo, ko izrooena generalu Oosrderju, ki jo izvrši. (Položaj v Rusiji je zavit v gosto meglo nasprotujočih si vesti, V torek so poročali, da sta I*niii in Trockij sklenils podpisati se-paratui mir pod kajzerjevlml pogoji. Druga vest je bila, ds so so-eialni revolucionarji strmoglavili vlado in da sta I*nln in Trockij pobegnila v Kigo. Včeraj je pa priilo poročilo, da je poveljnik Krilenko naročil ruskim četam, da sa pogajajo a Nemci "v tuasah", in če sovražnik zavrne pogajauja, naj odbijajo invazijo. Spričo teh konfuanosti je treba za zdaj vzeti vsako vest x re rervo.) ti Rusiji pod krln da hofle "ebraniti Evropo pred kpšoo propagando bolševisnsa, ki se širi iz Riteijo." Brzojavke jTravit "Memšije ne mera anekaij niti odškodnin, tem-v»š narediti koše mir v Ruaiji, kjer jo danes središče anarhija _RAM8VOI PRI ■SS- PLOSVI RA KRHAUU. WaeMngton. D. 0. — Pri stre-Ijeoju v tarč«' je na križerju "Montans" eksplodirala karto za. Oaem nož je bilo reajenih. Denes lepo ki mrzlo vreme v JI lino isti aeverozepednl vetro vi. Holnšni izhod ot» 6 m a. m. , aolnčei rabod ob hft*, k kuga se raašfarja po Bvro-pi in oiviuairana Evropa tUm no avo aameriti, če branimo drušab ni rod." Amsterdam, Mi. febr. — Dr. von KuOhlmenit, neiniki zunanji minister, je izjavil danes pred glav-ttim državiiozborakim odsekom, da namen ponovne ncm&ke ofenzive proti Rusiji je, "utrditi željo ruskega ljudstva ss mir," Dalje j« rekel, da Nemčija ne veruje v mirovne lajava Rusije In *w»Če skrbeti, de vlsdsts mir bi red v okupiranih ruskih deželah. Undon, 80. febr — Kajzerjfve čete prodirajo v Rualjo na 400 milj dolgi fronti med Rigo in Imt skoiu in poročs se, da ao bolieviki sklonili podstl se in podpisati se paratni mir pod ilemšklmi pogoji, 'Poanejše brezžična braojavka is Petrogrsds vsebuje predrto izjavo vrhovnega poveljnika bolše-viške armade Krllenka, ki je na slovljene nižjbn fMiveljnlkom ns vseh frontsh fzjevs se glssi i "Mvet ljudskih komisarjev ja obvealil Nemčijo, da emo pri volji podpisati mir takoj. Nalagam vojakom, da v vaeh krajih, kjer ao približajo Nemci, organizirajo ae> atenke v masah I nskii&ajo pregovoriti nemške vojake, da nehaj« z bojem, Ake se Nemci re »»odo ozirali, tedej se morajo eaše čete postavili v bran z vsemi mošmi. Krilenko." Pogoji Nemčije ao aeparetni mir z Rualjo ao - kekor je bilo poročeno ht Pelregrode 15 t m » 1, Aneksi ja Poljake, Kuri en . dl>. Ut»e ia delav Mvonije ter Hstonije pod krloko "neodvlanih držav". 2. Nemčija obdrši otek« Mun, ker pomeni goepodarsko in stre-tegiške kontrolo ftttaoskegs zali-ve ia goapodstvo ned vsem Rel> liškim morjem Rig«, glavno me ato fivoolje, po«isne nemško me sin, 4 Odškodnina v avoli oaem miljard mkljev, ki ae Iztirje v tla-tu ali pa v, obliki živil in eurovin pn včerajšnjih vesteh ic Pet m grede ete l*oin »n Tre«'lkj okel« danila izjavo, v kateri ostro pro-testireta proti obnovljeuju vojne. Ujeva, ki je bila broažičuo brao-javljena v Berlin ln Umdon obenem se gleai t "•veš ljudskih komisarjev od ločno protestira proti nemški vladi. ki je poslala avoje <čete proti republiki ruskega sovjate. katera je razglasila, da je vojna koučans in katera demobllltlra svojo armado .na vseh front rili. Delavska In kmečke vlada v Rusiji ni mogla pričekovati kaj takega od Nemčije, kajti ena niti druga stranka, ki je sklenile premirje, nI dala direktno ali litdl -rek t no sedem dni čaaa predrto ee pretrga premirje, kakor sa glasi pogodba sa premirje s dne 15. decembra m. 1. i Svet ljudskih 4og»ik*jev"šWs . tia, da je v sedanjih okoliščinah prisiljen formalno Ujavtti, de podpiše mir pod pogoji, ki jih je diktirala delegacija centralue če-tverozvese v Brest Lltovaku. H vet ljudskih komis nato razglesll, de Je končana vojna kljub tema, de Rusija ne bo podpise ia nedea*' k rs t ič nege miru. Bolševlki vodi • teljl so upsli, de Komšiio at #8 ponovile vojne proti voOdtUe* siva v svoji držsvl, aato pe eo Ur llko bolj presenrčeol. STRATBOUS UmmIoii. 20 febr — Prvi mini. ster lilo>d tieorge je vferej isje-vil v parlementu, da je medsevee-rkki vojni svet prevsei popelao kontrolo aevesniške strategije ae bojiščih pod pritiskom ajmeriškf vlade, tieorge je rekel, de ae ca* »topniki Anglije ie Preneije na konferenci v Veraeilleen hoteli, da ostane centralno vodstvo v rokah Šefgv generalnih šlobov, tode ameriški delegat je so zahtevali e> notne vodatvo in utemeljili svojo aektevo s tebe trdnimi ar gum se ti, da je bil vskk ugovor nnaogoš tieorge je v rborniei aagovar-jal stališč« vlade proti bnrnl kri tik! pol it ia rje v. ki ao ge napadli zaradi ostavke generala Robert sena, šefa angleškega generalne, ga štaba Dejel je, de eo rever etiki v sadnjik tr+ letik dovolj pretrpeli zaradi neaporezume v vodstvo bojnih opersrij ki da je še čoa, ds ae enkrat /edmlje. ker položaj je reaen. Ue a. Roliertsen je bil ns veraolllakl konferenci, proti enotnemu vodstvu # PROSVETA GLASILO SLOVENSKE narodne podporne jednote Lcbsj* nrdelj te LASTNINA SLOVENSKE NAIOPNB POPTOBKB On «|i«w» pe deaovoru. Ner**ntaa: Vrnjen« drUrt (ta J Z. pol tet* te 7§e se tri moooco; E1 50 2.2» «• pol Uto. 91.lt M "posveta- " _#loiytl 1 zotni dni do sed*j niso prinesli uspeha, kmkeršnega 4 želi oficijstaft Nemčija. i" . ' . . Nemftke zračne ladje so wwtto\e številne napade na London, Pri teh napadih so pobijali iene in otroke. In učinek? Vsak tak napad je ie bolj spodbudil Angleže k nadaljevanju vojne. Na ukaz vi*jih poveljnikov so nemški vojaki ravnali kruto s francoskimi^ belgijskimi in srbskimi nebojevniki Tako ravnanje je le podkurilo sovraštvo do nemške avto- IUjKfe. i ,, *r *• ' *{,. V* i t Na morju ima ofidjelna Nemčija potapljače, da širijo strah in grozo. Pred kratkem je bil iz zasede torpediran ameriški transportni parnik "Tuscani*". In kaj se je zgodilo? Komaj je ve* prišla v javno*, U je prišlo v vojaške naborne postaje izredno veliko število prostovoljcev, ki so se priglasili za armado in mornarico. Zakaj? Američani so spocnali, da ja treba uničiti avtokraeijo ki hoče z grozotnimi sredstvi vsiliti vsemu svetu svojo volja -m _ Vsaka brutalnost issiva in podžiga k večjemu in silne jšemu odporu, in vztrajnosti. Z. GEORGE WASHINGTON. i govori, ker je republikanski in tot tak ne priznsva kraljev. Vai, kateri ete «a U program, se pri druiite Slovenskemu repu bližan -afcemu združenju, da komo s »kuporni i močmi delovali sa njegovo uresničenje. Anton (Zoraik. DOPISI. George Washington, prvi predsednik Združenih dr-jt$y, se je rodil 22. februarja 1732 v okraju Westmoreland kot sin bogatega nasadnika. Ko se je v marcu leta 1787 sešla v Philadelphiji zvez-,m konvencija, da izdela sedanjo ustavo, je bil Washing-ton na konvenciji kot delegat Virginije. Izvoljen je .bil soglasno predsednikom konvencije in se radi tega ni mogel udeleževati razprav. Soglašal Je z ustavo in je ob te, priliki dejal: "To je najboljša ustava, ki se jo lahko dobi , v tej dobi. Ali sprejmemo ustavo, ali se razpustimo, to je edina izbira/' Izvoljen je bil dvakrat predsednikom Združenih držav in v marcu 1797 je odložil predsedništvo z nagovorom na ameriško ljudstvo. Glavno nalogo je George Washington izvršil v revolucionarni vojni kot vrhovni poveljnik ameriške revolucionarne armade. To mesto, ki ga je zavzemal v armadi, mu je seveda ustvarilo mnogo nevoščljivih sovriži^kov. Nekateri spletkarji, katerih duša je bil viski pustolovec Conway, ki se je povspel do brigadnega generala, so hotel s spletkami povzročiti, da kongres odstavi Washingtona kot vrhovnega poveljnika. Javno se niso upali nastopit pn&jijsmu in skufcfK so nlu vzeti ugled z anonimnimi pismi in tajnimi oklici na oficirje in vojake, dtf Washing-ton postane nezadovoljen in se sam zahvali za vrhovno poveljništvo. Washington je obdržal hladno kri, vpričo teh intrig. Načrti spletkarjev so postali znani med oficirji in vojaki. Nastal je tak vihar, da so spletkarji utihnili, Wash-ington je dobil pa še večji vpliv pri armadi in ameriškem ljudstvu. Washington je prenašal vse muke in trpljenje z revolucionarnimi vojaki. Ce je opazil med njimi maloduš-nost, jih je spodbujal k vztrajnosti, ker končno bo le zmagala revolucija. Američani imenujejo George Washingtona očeta ameriške republike. In to po vsej pravici. Od začetka spora pa do končane revolucionarne vojne, je zastopal stvar revolucionarne Amerike. Posvetil je vse svoje du-ievne moči, da zmaga ameriško ljudstvo in ustanovi svojo republiko. Danes vihra svetovna vojna med demokracijo in avtokraeijo. Za Ameriko je to druga revolucionarna vojna. Ce zmaga v tej vojni nemška avtokracija, bo tudi ameriška republika občutila pest nemške avtokracije in militarizma, ko «e bo čutila dovolj močna, da udari po nji. Avtokracija ne more živeti v enem svetu z demokracijo in za to zbira vse svoje moči, da jo porazi. Silen naval avtokracije na demokratični svet, kliče v vrste vse bojevnike za svobodo in demokracijo, da organizirajo krepak odpor proti temnim silam avtokracije. V tem strašnem boju morajo biti bojevniki za svobodo in demokracijo vztrajni, kot je bil vztrajen George Washington 'v revolucionarni vojni, da porazijo avtokraeijo. Bojna sreča je opotekajoča, kot je bila v revolucionarni vojni. Ce bi bili takratni revolucionarji s Washing-* tonom na Čelu obupali po prvih neuspehih, bi revolucionarna vojna težko končala z ustanovitvijo ameriške repu »a. — Slovenski socialistični klub št. 60, j, S. E., ia društvo prostoraisleci it. 87, S. N. P. J, sta sklenila prirediti skupno veselieo dne 9. marea v korist "Slovcoakemu republičanakemu združenju". Prirrdba aa bo vršils v domači dvorani. Želeti jo, da bi nas ob tej priliki podpirala vaa o-količka društva, ki aa strinjajo t tem našim korakom in s tam pri popnogla k sijsjntjiemu uspehu. Kadar se gre sa koriati vsega naroda, se mora postopati aložno, če se hoče doseči kake uspete. Sedaj v teh resnih časih moramo pustiti na strani osebne mržnje in prepire. Vsi »vobodoljubeči rojaki bi ae morali združiti v močni organizaciji. Organizacijo ie imamo; treba je v njo aamo pristopiti in delovati v smislu njenega programa. Va organi Slovensko republičansko nje. V tej organizaciji ja pltftora za vse tiste, ki imajo resen namen pomagati k osvobojen ju na*ega naroda na demokratični podlagi. Dolftnost vseh, ki pravtf6t'&a so za rešitev jugoslovanski!, p^ro. dov, in med njimi tudi nf*i?ga sl* venskega naroda, bi bila, fo ae prid rušijo S. R. Z., in a tom dokažejo svetu, da eo rea aa rešitev in osvobojen je; dokazali bi tudi gotovim ljudem, da je#na* narod sit monarhiatične vladne forme. Dokazali bi, da hočemo vlado pO volji ljudstva ne pa veličanstva p« milofcti božji. »Noben demokrat ae danes ne bori sa monatfoije. Za monarhije se potegujejo konsar vativnl elementi, aristokracij*, militarizem, dvorna stranka in ljudje, ki so v službi teb ljudi ter versko fanatična masa, ki se jo ja leta in leta vzgojevalo in učilo slapi pokorščini do vladarja. To nam bodo priznali vai ameriAki Slovenci, ki so bili vzgojeni v Avstriji. Ts vojna je ljudstvu vsega sve* ta prinesla ie mnogo gorja, v enih krajih bolj,«v drugih manj. Kaj vse so posledice vojne, posebno 6e se vrti v takem obsegu, kot sedanja, je vsakemu znano. Mnogo je pa ie ljudi, ki ne poznajo vzrokov, ki so povzročili to vojno. Sicer jim to ni zameriti, ker oo vojskujoče se sile valila krivdo dru ga na drugo ter izdajale razne knjige, v katerih so dokaaovalo svojo nedolžnost. Val so trdili, da ao bili napadeni in so napovedo • vali vojno v silobranu. Med mi naroda se je vršila patrijottfna propaganda, v kateri aa je na vsa pretege blatilo sovražnike. Kdor ran je, če je zdruien ni verjel takih stvari, zo ga zaprli ali ustrelili. Tisoče ljudi je na ta način poginilo aamo med avstrij • ■kitni Jugoslovani. Civilno prebivalstvo med Jugoslovani v Av-ntro-Ogrški in okupirani SrMjl »llno trpi pod pritiskom svstro-ogrske in nemške svtokrscije. Tb miho vet nikakoiina domnevanja, Oni ao v preobUi sreči odpota^ in •« oan. tam ljnd#ia je treba Oni sami čakajo ns to Vztrajnost in skrajni odpor morata ljudstvu preiti v meso in kri ln druga revolucionarna s zmago za demokracijo. vojna bo končala Z. blike. Neuspehi so imeli na Washingtona in njegovo re- j JJ^ wu tTftrij. volucionarno armadi nasproten učinek. Spodbujali so jih; tiranije ie stokrat dokszena k večjemu odporu in vztrajnosti, kajti odpor in vztrajnost in podprta • številkami, morata končno zmagati. I« ravno jugnalovanako, ozira ms balkansko vpralanje ja bilo eden tistih električnih gumbov, ki je uigalo potar svetovne vaj-ne To v|iis*aajs je ie od nekdaj • grnftslo evropski mir in je bilo i redmot breaštevilalh diplomstič nih intrig in tudi vojnam. Sedanja vojna sa jo prttela aa __________bslksnskcm polotoku, toda ko« « . , . . . . . . __ ičala se ne be na Balkanu. Toda Nemški mogotci so večkrat v tej vojm poskusili t gro-^,^ dt M vtjBa ^ w /.».umi vplivati na sovražnike, da končajo vojno. Vsi gro-fločite tam, kjer sa js pričala, GROZbTE OFIC1JELNE NEMČIJE POVZROČAJO NASPROTNE UČINKE. stane jugoslovansko, oziroma bal-taneko vprašanje te ravno tako raino, kot je bilo pred vojno. Ne samo, da oatane tako važno, kot je bilo pred vojno, ampak mnogo Važnejše bo in bo bolj kot keda; poprej zahtevalo rešitve. Ako ae toča odpraviti en vzrok, ki bi la hko porajal nadaljne vojne, se mora jugoalovansko vprašanje rešiti v smislu pravičnosti. Pravi čna rešitev bi bila zdruienje Jugoslovanov v federativno repu bliko, kjer bi se dalo narodom vse pogoje sa ekonomsko in kulturno razvijanje, obenem bi se pa od pravil pohlep imperialističnih dr-;iav, v prvi vesti Nemčije, po bal kanskib deželah. Za tako rešitev deluje odprto Slovensko reptiMi čanako zdruienje in jugoslovgh aka socialna demokracija, bol, skrito pa druge sile med Jugoslovani. Tisti, ki mislijo, da se v ju goslovanskBt pokrajinah ne de loje za republiko, se zelo motijo Vsakemu, ki se je zanimal za jav no življenje političnih strank, ve, dt4«;že lota 1910 na prvi balkan skl. konferenci jugoslovanske so cialne demokracije aprejeli kot dint.iražitev balkanskega vpraša nj*.in* da pridejo ruski bolieviki rešijo preobilnega Uogutvt ln 2 ^ rreskrbe delo na farmah in fih koristnih poklicih. Takir i bodo sadili krompir, žagali so počitek ia zabavo tudi nifo žili. Kadar bodo plesali se smejali na vsa usta in t njihovfc 1 obrazov bo sijalo Življenje " Vae to prinese preuredba^ ike družbe, f Slovenski "bolievik" nekam "kislo" po "naše" rečeno Na obrazu jim ni čitati nobenega veselja. Vsi izgledajo nekam oto žno in pobito. Ali je to veselica miljonarjevf Seveda je. Orkester prične igrati meni neko neznano skladbo. lnalec ln pleaalka in pri čneta plesati slavnoanani 'tango ali kakorkoli se ie imenujejo tak pleai. Vai prajinji plenici so umaknili in prepuatili vee prostor njbna. Oči vseh ao uprte na ple sslea. Prejšnji pusti in malomar ni obrazi so dobili ssdaj rado-vedne in poieljive izraze. Nit1 premikanje trepalnic nI opaziti, toda varno slede plesaleeme. K sta plesalca končala a svojo umet nost jo, je sledilo burno ploskanje ^e celo ona debela dama. ki je vce čas dremala, ai je prebudila in ploekala sa stavo. Take so te mi-ljoasrtke vesSlioe. Človek M jih skoro pomilovsl Saj ti ljudje ne vedo. kaj je vaaelje. Oni ne vedo. kaj ji revščina In glad, kaj Je težko in naporno delo. Oni imajo vsega, kar si morejo kupiti a de nerjem Pijejo, prirejajo banketa, potujejo, pletejo in to počenjajo vee svoje življenje. TI ljudje ne ved« kaj je sreča, kaj je •OP VA ODPRTI CESTI fa. - Ko > * Bud Smtth podil evtomobfl po, sti proti Masontownu, v kater* i je imel dva paaaiirja, »ta kakor iz tal zrastla maakirana bandita in zaklicala: "Stoj! Roke kri. ikul" ; Šofer je urbogal, kajti gladil ji cevi samokresov, ki sta bili na. merjeni na njegova prsa. Bandita ata pobrala okoli $300 od paaažirjev in ioferja, potem sta -pa izginila v bližnji hosti.' ■ Smith jc naznanil rop v Mnoi. townu in policija je preiskala bližnjo hoato, seveda zastonj. DBLAVBU MJCZDE V Dtttffi TENVB88EE. NashviUe. Tenn. — LouU Lj3 len, državni tovarniški nadzornik pravi v svojem poročilu, da je bi. la delavčeva povprečna tedenski mezda v zadnjih petih letih sle. deča: $12.68 v letu 1913, ttt.nl 1914, $12.40 19115, $12.15 1911, ♦12J8 1917. Povprečna tedenska mezdi a delavke je bila Bledeča: $6.92r letu 1913, $7.47 1914. $8.53 $8.69 1916 in $7.40 1917. ■ Tako izgledajo sijajne delavski mezde po statističnem izkitu, ki govori resrflco. ZADNJE VESTI EUSKI REVOLUCIONARJI I POSTAVLJAJO V BRAH KAJSBBJSV1M HLAP-OBM. Berlin, SO. februarja. - V» tki vojni stan nunanja, da nemike čete napredoval« rim severovzhodno in vzhodno Dvteaku. Poročilo ao glaai : 4'Ha. obeh straneh žeiezntoe B ga-Potrograd ama prekoračili» rim poaidje. Napredovali m* ssnmajst milj od fronto« kb Slab odpor aeamžnika bliiob aeena, aovanio od žeJezaio«, J# I kmalu etrt. iMaie divizije to m le naprej od Dvinzka vzhodno ki vzhodno. V nai« jo padlo 2,500 ujetnikov, a ato topov ia preoe j vooMga i rtola." . avbteuoi rmacsjvti London, 20. februarja. ~ Avetro-Ograld ao, ran««J valed obnovljenja vojne i Wf Brzojavke ia AaaterdaaB* rtha navajajo avatro-ognk»» snlka, da ao Uri nczadovoij^ proti Nemčiji radi njen« proti Buaiji. Avatro-OgTaka nima veš nfloo* sa vzhodu in da ni P«^ aa, da se----- ska aadev«.--_ Ml t^^^f^kii icgaa, zahteva j Avstro-Ograka ne nova ofenzive. Nadalje praH* bo vpad v krasobramboe vladi ST.- ▼ kaj paod^^' proti delavski vladi. flOCBALST1 - -bavajo KO V MUNKniBKlH^ VAB*AH < J »SOSVSTI OLATBI STAJTi tMT-M Ba LAWNDAXB ATA, rt , p^fr uruvn oDMii Ptodaadalk« Jok. VofrU, box HO, Ia BaUo, UL S 4 1 Podj>rod«*daiki J. Brotkovi*, M. F. D. 4, bei M, tira*. Kam. " ' a PoAprodsedaikt Joftof KukHJ, MM lw1u Avo- Ba, Ofcleaob. BL Tajaik: J oko Vordarbar, I7M Bo. Lawadala Ats oumfltft Blagajniki Aatoa J. Tsrbovao, P, O. Bos l, Otoovo, UL Jolo Ajobroftl«, Ml M«, OuMibtrf, VB. Peal Baigor, 141 - i« Bt., U BaUa, UL f. i. Taookar, m Ah«y A»S Bookaprtag«, Wya, poaonn (nnbi Anton Hrast, Oaa. Ds<„ Oanoasburg, Pa, Jala Badllak. bos 4M, BsUtbtaa, Pa. Badolf Plotortak, 4M boa, Brldgovlllo, Pa. Jakob MlklavAM, L. Boa I, Wlllook, Pa. M. Patrorlak, 14110 Hala Ava* OoUlavooi, & tanm "prqs?nb"i JaAs hvutilk PROF. DR. RNttilN sdravvzk - mmim ia blovbvob 411-4lh Avenue (va sproti foin) SLOVENSKI ZDRAVNIK Iti Pcaa Ak Plttsbsrgfc, Pt. ELRKTR^Am Btari la skalaal sdravai prakso. Edravl aspalao Ib narvoanost, kf?«|J drugs balaaal mM boloaaa katora prava Uporablja aajboljM Prvi v vojni \ Prvi v miru I^^Prvi v ustih na-mSSLm #ših rojakov! VELIKA VAS ROMAN Frmmkf EDCAR HONTEIL Z ii ^o^dT f, K. Alban/, V. Y. — Goveroer dr-žave Nevr Tork je pomiloetil sled čičsrja 8emuel Barkina, ki je Mi obsojen redi oboja dne 25. januarja 1916 ne na manj kot dve leti in trat mesecev in ne na več kot pet let ječe. V njegovi delavnici je izbruh -nil ogenj in dvanajst delavk je nsšlo žalostno smrt v požaru. Preiskava je dognala, da se Samuel Barkin ni ravnal po varna-stnih predpisih, ki ao določeni za ishode v slučaju požara. Delavke ao zgorele, ker jih je ogenj zalotil ze zapahnjenimi durmi in jim je bila pot odrezana na pro-ettf. (Nadaljevanje.) Obljube narejena s večnim . ■pasom,' ponovi za starostino hčerko s brezzvočnim glasom o-če Dobrogost. "In ta obljuba ae glaai, častita dakttea, če emem vprašati. .? Gospa Adleta zdaj tudi spregovori ln tudi polna začudenja obetane z očmi na deklici. "Svojemu stanu ne izpreme-nim, dokler rodni kraj ne bode svoboden! — 1 menoj se je aa-obljubil tudi cel zbor bodrskih hčere.'' "Draga gospa, nad naa prihajajo težki časi. . . Mi amo že pri-snavetl križ. . . In ta nase hči je krač en a z vodo iz studence, kjer ao pred leti osži očetje mo-tili k bogpvom. . . "Vi ste bili že kristjani..* "Bili, častiti možl "In ste od križa odpadli.." ,Oče Dobrogost pri tem vprašanju sklene svoje roke. — "Na* ts križ smo navezali težek kamen, odvlekli ga aa mor-eki breg in ga tam potopili na S*J?' • "In zakaj.. — Za Boga jedi-negs, — J^kaj..' 'Zato, ker ao ti, ki so Ali glej, po padcu ceearstvs ao rasli republikanci, kakor gebe iz Ul, in manjšina, ki je služIla prtje drugim v posmeh, jo postala večina in zgodilo ee je celo, ds js posUl klub popolnoms republikanski, edini reakcionarni član je bil Mo-Jj^Jt ' ' Klab je veljal od zdaj neprej kot "slsbs družba." Sprejetih je bBo preveč podrejenih ljudi rokodelcev, ki — pomislite — niti bogeti niao bili. Tu je kar mrgolelo "rdečih", in kdor je kaj dal na-ae, ae je raja ekril. Tieti pe, ki so iz-hiopUi iz kluba, ao tvorili od tedaj naprej "bolj- šo družbo." To je bilo Chanatovo delo. On aam je preje, dokler je bil še člen, zahajal le redko v klub, ker ao vsi drogi člani, izvzemši Galtiere, imeli manjše premoženje, kakor on, in zdeli ao ee mu prenizki, da bi občeval ž njimi. Ko po je izetopil on, ao mu elediii vendar val somišljeniki, izvzemši Mo-oeatrela. Njega nieo mogli pregovoriti, da bi izstopil. Praračunil je namreč, da etane naročnina na en asm pariški Hat ve«, kokor po klnbova članarina, ki je znašala za celo leto komaj dvanajst frankov, zato pa je Imel vaak dan nad dvajset časopisov na razpolago. Ni se hotel ekregati z repu bMkaael, ker je bila državna uprava v Francki v rokah repubUkancev. Bazen tega pa je igrel v klubu lahko vaak dan ksrte, ne ds bi morsl plašetl, kakor v kavarni, prlatojbino. Tudi mu nI bilo treba pHl kave, ki je stala 80 centov, kar bi jmašalo v mesecu devet frankov, v letu pa ogromno vsoto sto ht osem frankov. Vae to ai je lahko prihranil kot član klube. Končno je le župnik Mlngral potolažil njegovo vest. . , ______ . '""Oatanite la mirno v klubu, dobri jtf ffe ima-mo koga, ki nam poroča, kaj sklepajo republi-kanci." . . - v Chanat, kl je bil ravno navzoč, pa vpraša: Zakaj vendar, goepod župnik, eaj vam žanake znosijo vm v zpovsdnlco." • Župnik ps je pobil to e tem, češ, ds možje revno lz strahu pred spovedjo avo jim ženam ne zaupajo vsega. ^ Monestrsl je kmalu župniku lahko prinesel noviee, da je društveno vodstvo letos odpovedala vae klerikalne in banapartistične časopise. Komaj ja Chanat iavedel o tem, je takoj pi-Ml glavnemu uredniku enega reakeijonarnih listov pismo, ki se je glasilo med drugim: "Ker je literarni klub v Rojbonl, kl je postal gnezdo re-publikaneev, odpovedal neročnino ns vni eenrfe-ai list, kl je bil vedno v prvih vrstah, kjer je žla za eeearstvo ln cerkev, naročeni jsz, Chsnst, isti llat na avaj račun, in proalm, naj ao mi po-Ulja lakaj, kar ne bi aamudll rad niti enega dne, ne da bi čital glaallo naših prvoboriteljev." To plamo je dal Chanat avojemu pisarju pre-,pbetl večkrat, da ga je lahko kazal zvojhn znan ram. Po naključju pa je prišel en tak zpiz v roke Crillona, kl aa mu nI mogel dovolj nasmejati. jVltavtjal je ljudi na eeetl in ge jim čital, zeveda so m smejali val. Največji smeh ps je bil v klubu, . kjer nI bilo veeeljs konce ne krsja. ln danee ja bil Chanat zopet glavna točke v klubu, ko jo povedal Crillon o zračenju a častivredno družino, kije bila povečana zs osebo bodočega soproga predražeatne Eme. Kmaln za Crillon om je prišel Monestrsl, ki js hotel alilati, kaj ae bo govorilo v klubu o Peliblenu. "Ravnokar js bil Chanat pri meni iu mi je predstavil svojege zet s," je pripovedoval. "Cha-ranaonovl ln Bmee oo bili tudi araven." "Glejte, glejte! To je seveda velika čaet aa vas, Moneetrell," odvrne eden goepodov smeje ea. "Ali posnete ženina T" "Na, nisem Imel le prilike." "Hej pe tudi nismo željni, da bi ga apoznali." "On je jako odličen mlad mož ls dobre rodbine." ''Ki jo eedaj zamenja as slabo f" "lam jako prikupijlvo zunanjost," nadaljuje Moneatrel v avojl hvali. "Hočem vam ga popisati, kakšen je," se vrneta Crillon v pogovor, "podoben je svojemu novemu sorodniku naravnost čudežno." "Slišite, kaj nam poveš!" "To mora biti res lep dečko!" "Da," nadaljuje Crillon, "predočite a! šllje-atl noa stare Charaneonovke, bolj štljastefa Cha-netovega In še bolj šlljeatega Kmlnega, inlslhe al potem no^ kl preeege vse te šlljeete nosove..." j "O, kaj takegs vsndsr ne dobimo nikjer!" "Paš, poglejte si aamo Kellbleua Vaemite araven ša Ckanotove oči, toda manjše, še a "bolj premetenim ln aahrbtnlm pogledom , . ." "Up deško to . . ." "Dejte Chanatovemu obresu še bolj hlnav*l in podlajftl Izraz, pa imate pred seboj toliko kvg-Ijenege zeta." "Res pravi Apolon!" "Kako morate vendar tako govoriti o mladem možu, kl Ima vsndsr tako lepo Imetje, goapod Crillon," pravi Heneetrel "Saj nlaam nič slabega rekel o njegovem I-metju," odvrne Crillon. "eeveda je bogat — al-eer bi ga Ckaaat ne vaal k hiši, ali vee denar gs na narodi dragešnegs, kokor je." "O. denar zmere vaUko " . "tlotovou" Prt zadnjih besedah m odpro vrata ktubove dvoranami* v aobo atopi post a von mlsd mož prikupi jI vik laraaov. Ohioago, HI. — V Bridgeportu, Conn., ao aretirali 30-letnega Mi-ohael Sdhrama kot morilca rer. Edmund Kayaerja, pastorja lute-raneke cerkve v Garyju, Ind. Pa ■tor jo bil umorjen v noči 24. a-prila 1914. Sohram je živel pod imenom Mi-ehael Lowes ,ko zo ga aretirali. 2e dalj čaea eo ga opazovzii detek -tivi. i Pastorja Kayserja so našli u-morjenega blizo farovža in nikdar nieo mfOgli odkriti vzroka za u -mor. Polieija je zumila rop, politične intrige, dokler ni izvedela, da je imel zveze z grofom Berns-torfom, bivšim nemškim poslani-kom in da mu je podal podatke glede jeklarn v Garyju. : KAMINI PODJETNIKOV SPODLETELI. "Proeveta * piše m blamta, ljudstva. Ake m atrinjaš i nji iai idejami, podpiraj triom, oglašajo v ProavetL V tak imam vm m vMkdanjs potrdi M po omara! eeni AKTOV ZOUIK, . RADA BI IZVEDELA za naslov mojega bratanes JoJ Snoja, rojenega v Žalni pri 1 šnji Gori. Kovaške obrti m jti pri Ja verniku, po domače pri I jercu in od tam je šel v Amer Zelo bi rada izvedela zanjegaj gova aestrična Rezi Grum, a omoftena Rezi Kodelja, 16017 R mee A ve., Cleveland, Ohio, Kobile, Ala. — Strokovno or-ganizirano delavstvo, ki je na straži za delavske interese, je uničilo upe premog9vniških operatorjev, ki so Mtijali, da dobe kaz-nence za delo v rudnikih. Premo govniški operatorji ao po stari na- NORTH SIDE STATE BANK -kock snu/ros. wo. IMA KAMTALA IN SBEBVE I1M.H4H iiocna. Severova družinska zdravila ao obče priljubljen^ domača zdravila, katera ae rabijo 2e zadnjih sedemintrideset let. So tedaj preiakuŠena in vredna vašega Mupanja. Pišite po cenik Severovik zdravit Severovs drsW»J zdravila so ns prodaj po vseh lekarnah, ako jih * pri valom lekarnarja, obrnite se direktno na nas. AH T' no m prepričajte in vpralejte prvo pri ralem lekarnam W. F. Severa Ca Csdar Rapida, kma.