URN_NBN_SI_doc-FGF6T7NL

179 OD SKENOGRAMA DO DIGITALNEGA ARHIVA: RACIONALIZACIJA PROCESOV DIGITALIZACIJE PUBLIKACIJ NA PODROČJU KULTURE From Scans to Digital Repository: Digitization Process Rationalization for Culture Public Sector in the Field of Culture Matjaž Kragelj Oddano: 4. 6. 2014 – Sprejeto: 18. 6. 2014 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review article UDK 930.25:004.9 Povzetek Javne institucije hranijo pomembne zbirke fizičnih gradiv s področja kulture in znanosti. Že več kot desetletje se na podoben način ukvarjajo s problematiko digitalizacije in zahtevami po traj- nem ohranjanju nastalih e-vsebin. Hkrati je opazno, da je veliko večja množica tistih javnih insti- tucij, ki se še vedno bolj ali manj uspešno ukvarjajo z začetnimi težavami pri digitalizaciji gradiv. Razlogi za neskladje med enimi in drugimi so lahko v različnih dejavnikih, kot so: pomanjkanje znanja informatike, omejena finančna sredstva in kadri, ki jih javne institucije lahko namenijo prenosu fizičnih gradiv v digitalni medij, predvsem pa omejeni viri za nujno upravljanje pro- cesov arhiviranja, vzdrževanje arhiva in zagotavljanje trajne dostopnosti do e-vsebin uporab- nikom. V Narodni in univerzitetni knjižnici se razvija poslovni model, ki bo sorodnim instituci- jam lahko zagotovil uspešno digitalizacijo in oblikovanje lastnih e-zbirk, ki poleg digitalizacije vključuje tudi model trajnega ohranjanja in zagotavljanja javnega dostopa do e-vsebin. Celotni proces sestavljajo faze, kot so: izbor in priprava fizičnega gradiva, preverjanje avtorskih in drugih upravičenj na gradivu ter oprema digitalnih različic publikacij s pripadajočo licenco Creative Commons, priprava parametrov digitalizacije in bibliografskih podatkov o gradivu, postopek di- gitalizacije gradiva, vključevanje bibliografskih podatkov v e-publikacijo, postopek avtomatske razpoznave besedila, arhiviranje gradiva in zagotovitev dostopa do le-tega. Nekatere aktivnosti nastopijo v procesu digitalizacije zgolj v določeni fazi, druge pa skozi ves »življenjski tok« e-pu- blikacije. Zagotavljanje dostopa in trajno ohranjanje morata biti podprti ves čas. V posebnih primerih lahko nastopi potreba po spremembi nekaterih bibliografskih podatkov – npr. licence oz. modalitet dostopnosti. Potreba po spremembi se lahko pojavi zaradi časovne komponente (pretek trajanja licence, publikacija preide v javno uporabo itd.) ali spremenjenega dogovora z