:t>
Stev. 10.
V Ljubljani, 1. vinotoka 1913.
Leto XIV.
Kraljevič Marko.
Jaha Marko silnega šarina in zajaha prav na dvor v Piilipu; tu zakliče v bele svoje dvore: „Vstani, mila majka Jevrosima, skoči v klet globoko in prinesi vina ognjevitega, da pijem in srce razveselim junaško! Širi mi srce se, duša plava, in oko mi radost pije bujno, prsi misel dviga ognjevita! Duša hoče mi, da vino pijem baš tri čaše, k vsaki pa besede govorim, kar v misli je junaku / ' —
V	klet globoko gre že stara majka in donese vina sinu Marku:
„Ej, moj sinko, kraljevič ti Marko, dej, povej mi, kakšna sreča danes, radost širi ti srce junaško ? Krasne vabiš morda si svatove? Ženko si privedeš v bele dvore ? Če tako, Bog s tabo, sreča zlata !"
Odgovarja Marko sivi majki: „Niso v misli divni mi svatovi — hej, poznala si Raksando krasno, v lice krasno, a na srcu s kačo! Dar je božji žena res v družini, a kdor nima je, baš dva si hrani! Ni mi v mislih Musa kesedžija, drugi ne razbojniki Stambula, ki jim glave sem odrobil in jih vrgel šarcu dobremu v zobnico!. .
V	sedlu Marko mehko gladi šarca, bije šareč v zemljo, stresa z glavo:
kakor strela mu oči žare se, kakor klasje plapola mu griva, kakor solnce so stremena zlata! — „Čuj ti, majka, Jevrosima mila: Jaham danes tja čez polje šarca, čudna čuda mi oko je zrlo: Kamor stopil šareč — glej, cvetovi srbski vstali — krasni so sinovi. Glej tam doli — silna njih je reka, v boj na vraga njih odmeva jeka! Vse nad njimi — prapori oblaki, a pod njimi — v boj hite junaki ! Vzhod je naš, svoboda sije zlata, strah v grobnici cara je Murata; duh junaški vse prevzel je sine srbske naše slavne domovine! Z mečem piše si junak postavo, kletemu sovragu snel je glavo . . . Zarja silna vstaja iz viharja: Miloš Obiliča, car Lazarja ! Z gnusom pa oko mi temno gleda Brankoviča našega soseda. — Jada glava mi na prsi kloni in oko mi težke solze roni. .. Prva čaša: v slavo zemlje srbske; druga čaša: na junaško vojsko, tretja čaša —• z gnusom jo razbijem, vina v misli temni ne izpijem . . . Oj, ti majka mila, Jevrosima, od Bolgarske sem strupena zima!" — Že vzpodbode šarca in izgine, Marko v prsa pade domovine — pade kakor konj njegov junaški, z vetrom, ognjem se bori mu griva — v srcu hrabrost mu in vera živa!
Fran Žgur.
RADO MEJOVŠEK:
Alenka in Darko.
Pravljica. Tretji del.
stavili so se pred debelim, z mahom porastenim gabrom. Dve pedi visoko nad zemljo je drevesna goba napol zapirala zevajočo luknjo. Iz nje je štrlela šibka vejica svetlozelenih listkov. Škratec Modrijan io odlomi in zamahne trikrat z njo proti jugu, vzhodu in zahodu. V zraku je zalbrnelo tanko, kakor bi zazvenela srebrna struna. Od vseh strani so prihrumeli škratci zardelih obratov, ugibale, kaj le pomeni, da iih je poklicalo znamenje, ki ga že tisočletje ni bilo slišati.
Ko so se že vsi zbrali, stari in mladi, debelušni in suhotni. jim Modrijan pojasni, da bo prokletstva konec. Kar vrele so mu iz ust navdušujoče besede; zjasnili so se mrkli obrazi, in veselje se je porajalo v očeh. Vsak si je odlomil zeleno» vejico, znak veselega upanja, ter nestrpno pričakoval nadaljnih čudesov.
Modrijan jlih razvrsti; Alenka in Dariko sta vstopila na prvo, naj-odličnejše mesto, za njima Skrček in Smrček, za tema pa ostali škratci po dostojanstvu in po opravilu. Njih voditelj potegne z vejico- po ga-brovem deblu v obliki križa; luknja, prei majhna in neznatna, se raztegne, postala večja in večja in odpre se vhod v1 prsteni, podzemeljski rov. Drevesna goba1 pa se je razrasla v zlato stopnico pred vhodom.
Škratec Modrijan stopi na zlato stopnico, udari trikrat s peto ob njo, namigne z vejico in korači naprej. Pred njim1 se je hodnik širil in rastel; svetlikajoča lučca je plula po zraku in dremotno uhajala pred
nJim. V vrsti so prestopili zlati prag; Alenka je zapela kakor slavček o pomladnem večeru pesem' veselja, Darko pa jO je brenkaje spremljal na liri. Škratci so držali zelene vejice v rokah, nemo zroč na tla. Za njimi je prasketalo, kakor bi lomil treske, zakaj vhod se je zapiral, a rov se je zoževal.
Hkrati cibstoji plamienček na strmi steni in se ne premakne; na njej je viselo zlato kladivo. Škratec Modrijan ga sname in trikrat udari po njej; zazvenelo je, kakor bi zaipell mali zvon. Trdna stena se premakne, in stalil so v preddivorani podzemskega kraljestva škratcev.
Pesem utihne, brenkamje poneha. Čuden nemir navdaja njihova srca. Iz vseh kotov prilezejo škratci1, klanjajoč se Alenki in Darku, misleč: Nova kraljica in kraljič sta došla iz neznanih krajev. — Toliko časa ločeni škratci se iskreno pozdravljajo, objemajo in se radiijoč poljubujejo. Dva mladca podpirata škratlja stairca ter ga privedeta k veseli družbi. Osiveli lasje, srebrne niti se mu vijejo z glave in brade. Zamolklo pozdravlja navzoče in nemo stiska Alenki in Darku roko in pravi:
»Vendar sem: doživel čas rešitve; mislil semi že. ne učakam ga več. Stai ost me i|e öbdairila s slabostjo', a tudi z veseljem, da vidimi spet srečnejše in prijaznejše dni. Živela Alenka in Darko, naša rešitelja, naša spasitelja! Živela!«
»Živela!« je odmevalo iiz vseh ust, iz vseh kotov in krajev. Nato stopita škrateljta vratarja k težki zavesi rdečkaste barve. Vsi zagledajo žalosten prizor.
Na slonokoščenem prestolu sedi kralj vseh škratov, stari Bogatin, podi črnim baldahinom. Krog njega posedajo1 na nilzkih stolcih njegovi šesteri svetovalci. Njihovi voščeni obrazi so polni toge in skrbi. Nobenega življenja — grobna tišina.
S temnega stropa visi lestenec z dvanajstimi roglji; iz vsakega ie plamte! in spet pojemal p i amen ček. vsak druge barve. Na stenah so se zrcalile razne barve; rumena se je zlivala v zeleno', iz te v modro in vijoličasto in hušknila v rdeča ter se spojila z rumeno; venomer se je ponavljala izpremenjiavai po stenah, po osebah in rečeh.
Iz dalje je zadonela čairobna melodija in vrela bliže in bliže, dokler ni priplavala v dvorano žalosti in se zvijala v tožečih zvokih. Presunljivo je zavrisnila, nato utihnila; priplaval ie nežnobeli oblaček, sukajoč se Od stropa k tlom ter se razblinil kakor pena' v šumnemi vrtincu. Iz njega so se izvile vila kraljica in dve spremljevalki. Med žarnordeče liase si je vpletla diadem z blestečim kamenom.
Škratci so klanjali svoje glave njej v pozdrav; Alenka in Darko sta pristopila, poljubila mijeni dobrotnici belo roko1. šepetajoč: »Bodi po-.zdra vijena, mila kraljica!«
»Pozdravljena!« je zašumelo iz ust vseh škratcev.
Kraljica je prijazno pokirmala s tožno glavico; velela je: »Posedite po mehkih preprogah na tleh; Alenki in Darku hočem predočiti vso neto*
srečo tistega dne. vam pa zbuditi spomin.« Sedla je na barzunasti stol ob levi steni, začenši talko-ie :
»Modi 'prijatelji škratci in njih kralj Bogatin ter kraljica' Nada so živeli brezskrbno v svojem podzemskem kraljestvu. Radovali so se in uživali vso blaženo srečo; tuintam so dohajali na zemljo ter ljudemi diona-šali in trosili svoje bogastvo; da, še pomagali so bornim ljiu d'etra pri: vsako-jakem opravilu. Bili so to zlati časi, presrečni časi brez skrbi in truda. Še srečnejši in veselejši čas je prišel za škratce, ko se je osiveli vladar Bogatin odpovedal kraljevaniu in prepustil prestol in vse bogastvo sinu svojemu, ljubeznivemu kraljeviču Zla-tovidu. Po starodavnem običaju se vrši po odpovedi tudi poroka mladega naslednika. V daljnem svetu si je poiskal nevestieo. krasno in ljubeznivo kakor mlado razcveta roža. Ime ji je bilo Sanja. Zaman ni imela tega imena; bila je tako lepa. kakor so lepe sanje, in govorila ta pela je tako milo. kakor pevajo rožice na pisani livadi. Vsi so jo ljubili in spoštovali! — Globoko so vzdihnili škratci ob spominu na njo. — Nekaj dni pred poroko so se razposlali škratci po vsem svetu. Vabili so vse Starcslovenske bogove in boginje na gostovanje. Le Moranai, boginja smrti, je bila pozabljena. Vsi so prišli. Tudi me, gorske vile. prijateljice božijte. Na dan ženitovanja je bilo neizrekljivo mnogo- veselija im užitka. Jaz sem oblačila in okrasila Satojo, mlado nevestieo-. Oblekla sem Ji belo tenčioo iz najmehkejše svile in ji vpletla v mehke lase d'ra1-gocen diadem z zvezdico ob sredi. Okrog belega vratu sem ji ovesila na srebrni niti nanizane bisere, na prst ji pa nataknila poročni prstan žlahtnega kamena. Nič manj lep ni- bili njen ženin Zlatovid. Oblekli so' mu svileno Obleko, vso pretkano- in prevezeno z zlatimi rožami. Ob ledje so opasali pas. v katerem so bili nataknjeni blesteči' kameni razne barve. Ob strani je viset kratek meč z zlatim ročajem. Na prst si ie kraljevič nataknil poročni- prstan velike vrednosti; na glavo si posadil klobuk, vezan iz samih škrlatastih niti; na levi strani1 je ob klobuku frfotala perjanica zlatih in srebrnih peres. Ko so biffi kral(j Bogatin, kraljica Nada. kraljevi dostojanstveniki, vsi vabljeni gostje in vsi kraljevi podaniki opravljeni za svatbo, smo se podali na kraljevi! vrt, kjer naj1 bi- se vršila poroka. Veličasten je bil izprevod; spredaji so hodile vite in mlade deklice, troseč žlahtnega cvetja in milo pojoč pesem veselija in sreče. Za njimi Zlatovid in njegov oče. potem' Sanja z materjo kraljico im vablijeni gostje — bogovi ta boginje. Za temi pa neštevilni škratci v vseh barvah. Obstali smo ob izviru žuborečega studenčka; ta se ie raztakal na štiri strani in napajal vrt. Kraljevi točaj zajame z zlato kupo vode ilz studečka ter poda napolnjeno kralju, osivelemu vladarju v roke. Le ta vzdigne čaišo' proti nebesom. jo blagoslovi, in iz vode vznikneta dive cvetki, bela in rdeča. V zraku zavrisne melodija in utihne. Cvetki razmakneta rožni glavici m zamreta; voda se v kupi speni in razp-uhti1 v nič. Zatem se kralj Bogatin pripogne. zajame biserne vode ter poda zlato čašo mlademu kraljeviču Zlato-vi-dti. Nevesta, lepa Sanja, potegne Zlat-ovidu prstan z roke. potem sebi in spusti oba v kupo. Voda se zapeni. beli mehurčki vzkipijio, iz kupe
•pa vzklije zala cvetka z dvema nežnima glavicama modre in rdeče barve. Sanja vzame rožico zato. si jo natakne na Drsi in izpije biserno vodo do polovice; Zlatovid pa izprazni kupo do dna. vzame prstana ter natakne svojega! nevesti, nevestinega pa sebi. Medtem zajame toča} polno čašo vode; Staden ček žurno zažubori, porodi bele pene; iz nJega pa se usu-jejo žlahtni kameni po vsej strugi in gredicah. Kraljevič napije vsem gostom in vsemu zbranemu občinstvu; ljudstvo zavriska: »Slarva mu!« Godba zapoje pesem, dvigajočo se do modrega neba1. Vabljeni bogovi in boginje pa prihajajo in pokladajo Zlatovidu in Sanji svoje bogate darove pred noge na baržunasto trato. Dragocenosti in nakita se jle nagrmadila v neizmerni vrednosti in lepoti. Sedai pristopim jaz, zajamem s kupo žive vode ter napijem kraljeviču Zlatovidu in kraljici Sanji, želeč obilo sreče in blagoslova, zahvalim se bogovom za prekrasna darila; slednjič napijem ljudstvu, naj bo zvesto in vdano novemu vladarju in vladarici, ker vredna sta obilo ljubezni, spoštovanja in zvestobe. »Živela!« zakličeml Sladka melodija se vije v zraku, in ljudstvo vriska: »Slava, tisočkrat slava!« Noče biti ne konca ne kraja. Veselije je priikipelo do vrhunca.
Hipoma rezek udarec, kakor bi1, strela treščila v trdo skalo. Godba se pretrga, ljudstvo onemi. S severa pri vrešči teman oblak, bliski ga trgajo, ■in grom buči. da se zemlja trese. Iz oblaka sikne Morana zgubančenega čela, odurnega obraza. Za njb pa drve pošastni volkodlaki in tuleči besi. Izpod svoje halje vrže temnozéleno kačo kraljeviču pred noge ter zavpije: »To je moje darilo!«
Preplašeni bogovi in boginje pobegnejo odreveneli. Morana se zagro-hota, in njen grohot mori vsa bitja. Kača se vspne pokonci, vseka z otrov animi zobmi rano v kraljevičevO' in kraljičino nogo* in se zvije pred njima v strahotno zelen svitek. Oba sta nakremižila obraz od samih bolečin. oko jima je osteklenelo. život ckamenel. Za njima so okameneli vsi svatje; kralj Bogatin je zbežal s šesterimi svetovalci v črno dvorano, tudi tja je dohitela smrt in i,im vzela življenje. Le do nais večnomladih vil in do mojih služabnikov škraitcev ni imela Morana nobene moči. Z grenko žalostjo, v srcu Smio zbežale v svoj gorski raj. Le malo. število škraitcev i e ostalo, v podzemskem kraljestvu, čakajoč in upajoč rešitve. In konec prokletstva je blizu. Vidva, Alenka in Darko, imata oživljajočo moč v srcu; hitimo na vrt, in zgodi se naj volja božja.«
Alenka se je nagnila k okameneli kraljičiei Sanji1 in jo poljubila na ustna; Darko je objel kraljeviča Zlatovida ter ga poljubili. Počasi se je vračalo življenje v otrple ude, zavzdihnila sta in čudeč se sta vprašala: »Bože moj, kako dolgo sva spala? Bila je večnost.«
Drug drugemu sta pogledala' v cči in preplašila) se. ker. sta se spomnila strašnih dogodkov. Danko je posegel v zlate strune. Alenka je zapela kakor slav ček v majniški noči, v zraku je zadonelo v tihem spevu sprem-ljevanje k Alenkinemu petju; vila kraljica je iztegnila bele roke, blagoslavljajoč vsa bitja.
Potoček je mogočno zašutniel; ini sipa! jasne bisere, cvetice so zadeh-tele, ptičice zapele.
Podzemski škratci so zmajali z gtaValm'i. premaknili noge in veselo zavriSnMi. Le Sanja in ZPatovid tastai mogla z mestai; Darček vzame zlato kupo z baržunaste blazine, zajame žive vode ta poniudli polno čašo sestrici Alenki. Ta jo popije napol, kraljičica Sanja pa do dna. Sedai Alenka zajame žive vode. poda kupo bratcu Darčku; ta izpije dopol, ostalo pa kraljic Zlatovid. K temu pristopi vila kraljica, zajame polno čašo. napije Alenki, Sanji, Darčku, Zlatovidu in vsemiu zbranemu občinstvu; izpije napoj, ostalo pa izlije zeleni kači na mrzlo truplo. Iz kačjega trupa zaiskri blisk, in kača se je raizsula v krasne, bleščeče smaragde zelenega sija.
Zdaj ie bilo moči Sanji in Zlatovidu stopiti iz začaranega kroga; medtem je Alenka končala svojo pesem, in veličastna godba z adoni pod vedrim nebom;. Sanja se je priklonila Alenki. Zlatovid čednemu Darčku; čestitali so si drug drugemu in posmehoval! se živahnim škratcem, ki so iz same radosti zaplesali koto. Kako spretno so se premikale majhne nožice!
Iz črne dvorane so slovesno1 pmkoračili kraJii Bogatin s kraljico Nado. njegovi šesteri svetovalci in villa kraljica. Hkrati jie bilo plesa konec; škratci so, globoko se priklanjajoč, pozdravljali svojega osivelega kralja in kraljico. Darko vzame lepo Sanio za roko, Zlatovid pa milo Alenko in šli So naproti. Vsi štirje se lepo priklonijo, ta vila povzame: »Toi je Alenka in to je Darko, blaga rešitelja.« — Kralju Bogatinu in kraljici Nadi so solze zaigrale v očeh in zdrknile po velem licu. Alenka je pokleknila pred kraljico Nado. Darko pred kraljem Bogatinom in spoštljivo poljubila roko. Kratj potoži Darčku roko na glavo, kraljica Alenki, in Bogatin pravi s trepetajočim glasom: »Hvala vama, tisočera hvaià; rešila ste mene ta moje ljud'stvo prokletstva! Kako naj vama to vrnem? Vzemita vse moje bogastvo, vse zlato', vse bisere, vse dragocenosti, sploh vse. kar ima vrednost, a vendlar bo premalo.«1
»Ne, kralj Bogatin,« ga zavrne vila. »Alenkino in Darčkovo srce je več vredno, ko vse tvoje bogastvo. Daj jtaa nekaj takega, kar bo Alenki in Darku na zemlji v pomoč.«
»Sai res!« seže kraljic Zlatovid v besedo. »Veš, kaj?« pristavi Sanja. »Naši škratci naj varujejo Alenko m Darka pred' zlobnimi1 ljudmi, naj jima pomagajo v dobrem ta blagem.« — »Naj bo po tvoji želji, mojia Sanja!« odgovori Bogatin.
»Jaz nimam ne zlata ne blaga, a nekaj darujem Alenki; svo} blagoslov,« se zavzame kraljica Nada.
»Tudi mojega sprejme Darko!« pristavi Bogatin.
Kraljica je blagoslavljala Alenko, kralj Bogatin Darka; a kraljičica Sanja je Alenki obesila krog belega vratu nanizane bisere ta dejala: »Te lepe bisere imej od mene v spomin.«1
Zlatovid je stopi med škratce. ki so stali v gručah golih glav ta opazovali ves prizor.
S prstom namigne temu in onemu im veli stopiti ob njegovo strani. Povede jih k Alenki in Darku, rekoč: »Ti škratci bodo vajini spremljevalci. Gorje pa vam, škratci. če ne slušate Alenke in Darka; vsako- povelje iz njunih ust je1 moje povelje in vedite ; če kdlo ma zemlji prekolne Alenko in Darka, prekolne tudi vas in vi, škratci, ste pogubljeni za zmeraj!«1
Zona je prevzela škiratce in sveto so obljubljali1 storiti vse. kar jim velita Alenka1 in Darko-, da ne bodo deležni prokletstva in pogubljenja.
Prišel ije čas ločitve. S solznimi očmi je pristopila vila kraljica, živo pogledala Alenki in Darku v oči ter izpregov-orila:
»Idita, Alenka im Darko-, kam-or vama veleva srce! I d'ita im pomesita ljudem, svojemu narod-u, blagor in Srečo! Učita ljudstvo, da le nedolžnost, sprava, mir in bratska ljubezen storijo človeka srečnega im zadovoljtnegai V vezilo teh troje čednosti so jim rože na vajinih- prsih i-m gojijo naj te ovetk-e ne le samo po vrtnih gredah, marveč se naj razmnože tudi po planinah, opominjajoč: Nedolžnost, sprava, mir in ljubezen stori- čiloVeka srečnega!«
Poljubila je Alenko in Darka na čelo in šepnila: »Sreča z vama!«
Vsi po vrsti so se poslavljali, želeč si obilo sreče in veselja. Alenka in Darko sta se poslovila od Zlatovida, Sanje, od Bogatina -im Nade ter od vseh podzemskih škratcev.
Priplavali so trije beli oblaki,. Na enega so posedli- Darko in Alenka, na dirugega vila kraljica s svojima spremljevalkama, na tretjega škratci. med njimi tudi Modrijan, Skrček in Smrček.
Dvigmii so se oblaki, in zdelo se ie vsemi, da se le odprlo nebo . . .
Jesenska.
Glej zvezdico na neba tam, kako lepo blišči, kako pomežikuje,
kako se ti smeji--
... pa kratek, svetel pas — in zvezdica z zlatima nožicama v neznanost odhiti...
Si videlo li, dete ti, to zvezdico ? — Podobno odhitela bo ti sreča mladih dni. ..
Tone Rakovčan.
|—jiimii uni in illuni iiiiniii il m...........mi
•iiiiiiiiiiii u Iiiiiiiiiiii umili ii>
: : s	:
:	I
IHMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIj-j
il HIM M 11 nulluni nil Hill I
IIIIIIllllllllllllllllI I I III!
Oh, poln težav je
in bridkosti že sam začetek učenosti !
juhi ■Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu.il II II umi nini Hilf lim IUI IIIIIIIIIHII um III nun
Oiniiniii im hihihi! imi in inim m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiin min
lllllllllllllllllllllllllllllllll
IIIIIIIII llllllllllllll III IMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII
.............
JOSIP STARE:
Verstvo starih Slovanov.
täri Štovani so oboževali priroda Po nljiihovi veri je bit svet poto višjih bitij, ki so narejaia razne prikazni in iizprememibe v prirodi. Razlikovali so dobra in hudobna bitja. Dobra so zvali bogove, hudobna pa bese. Bogovi so bili mogočnejši od besov, ki so le tedaj smeli svoja hudobna dela izvrševati. kadar so jiim dovolili bogovi. Kar je dobrega na svetu, je vse cid bogov; a kar le 'slabega, to so naredili besi. Bogovi so človeku dajali zdravje, Dlaginjo. srečo v rodovini, zmago na vojni, sploh vse telesne in duševne dobrote; besi pa so trosili bolezni zbujali raizpore in sovraštva, provar o-čali siromaštvo in vse. kar ie slabega med1 ljudmi. Bogovi so gospodovali od pomladi do jeseni, tu pa so jih premagali besi ter- obdržali čez zimo oblast nad1 prirodo. Stari Slovani So mislili, da nekdaj ni biilo suhega sveta, ampak dia je bilo le veliko morje. Iz tega je bog vzel peska ter naredili trdo skorjo, t. j. na)šo zeimljo, ki je1 nato plavala po vodi.
2ivl(jenije bogov so Slovani primerjali človeškemu življenju. Kakor so si ljudje medi seboj v rodu. tako je tudi v nebesih velika družina bogov, ki inuaiio vsi enega skupnega očeta in najvišjega gospodarja. Ta te bil Svarog, stvarnik nebes in zenije. svetlobe, toplote, bliska in groma. Njemu so izkazovali Slovani največ časti ter mu darovali vole in druge žrtve. Grški pisatelj Prokopilj iiz Cezareie (um'rl okolo leta 558.) pravi celo, dia Slovani spoznavajo samo enega edinega boga. ki ga zovejo Svaroga. Ta bog, ki so mu nekateri Slovani rekli tudi Perun. ie bil oženjen in imeli več otrok, ki so jih po očetu zvali Svarožiče. Najstarejši sin je bil Daždbog ali Sotoce, njegova mlajša brata pa sta bila Ogenj in Mesec. Od drugih ime-
niitnih bogov ie Veles bilt bog čredi. Vesna boginja pomladi. Živa in Lada1 boginji rodovitnosti, SVetovit bog vojne, Radegost bog gostoljubnosti in zemielfske rodovitnosti. Triglav bog zemlje, morja im zraka. Od besov1 je bilia Mor an a gospodarica zime in smrti. Trjas gospodar strahu, Stribog gospodar nevihte. Kurent bog razuzdanosti.
Stari Slovani so verovali tudi še v druga bitja, ki so bila manjša od bogov, pa so tudi imella veliko' moč v prirodi. Nekatera teli bitij so bla ljudem prijazna, druga pa sovražna. Najbolj znane so biLe ville, kii so stanovale po gozdih im v vodah. Rojenice so vsakemu človeku pri porodu določevale mitegoivo u sodb. Hudobni duhovi so bili škrati zlodeji, hudirji, more, volkodlaki in drugi. V zemlji so bivale vede. ki so nareiaile po-mrčanje soimca im meseca. Posamezne rodOvine pa so tudi svoje pradede oboževale kot hišne varuhe.
Vsi Slovani so verovali, da je človeška duša neumrjoča. Ko se je duša ločila od telesa, je letala toliko časa po drevju okolo, dokler ni bilo telo sežgano ali pokopano. Nato šele se jle preselila na drugi svet, ki so ga Slovani zvali nav. NaV je bil kraj, poln prelepih gozdov in zelenih trat, kjer so rajnki nadaljevali isto življenje, ki so ga bili navajeni na zemlji. Kar je kdo bil na tem, to je bil tudi na drugem svetu. Ce je mož prej umrl, nego ostala njegova rodovina, je bil v navu tako dolgo sam, dokler ni nekdo od njegovih prišel za njim. Zato so se večkrat dale vdove sežgati z mrtvimi svojimi možmi. Tudi so časih na isti grmadi sežgali domače in gozdne živali, ki jih je umrli posebno rad imel. V nav, v katerem so gospodarili bogovi, sO dohajali samo pravični ljudje. Grešniki so morali iti v neki temen prostor ali v takozvano črno noč, kjer so bivali skupaj z besi.
Posebnega svečeniškega stanu stari Slovani sprva niso imeli, kakor niso imeli niti svetišč, ampak rodovimski starešine in plemenski glavarji so sami opravljali službo božjo ter raznim bogovom darovali v svetih gozdih, na holmcih ali na drugih posvečenih mestih, kje'r so navadno bile postavljene božje podobe ali kaka druga njim posvečena znamenja. Med darovanjem je zbrano ljudstvo cd nekdaj prepevalo svete pesmi. Pozneje pa so tudi Slovani imeli svečenike ter so bogovom zidali svetišča. Prazniki so se strinjali s prirodnimi izpremembami v raznih letnih časih. Tako je na pr. praznik boga Radegosta bil jeseni. Takrat so mu svečeniki svečano darovali pred njegovo podobo ter mu v rog, ki ga je imel v roki, nalivali novega vina in novega medu. Pri tem so tudi prorokovali o rodovitnosti prihodnjega leta. Ako je bilo v rogu še kaj od prejšnjega leta, je bila to vesela prikazen, ki je obetala gotovo srečo tudi za drugo leto; ako je pa rog bil prazen, je to pomenilo nerodovitmost v prihodnjem letu, in žalostno se je razšla po darovanju množica.
Najimemitnejiši praznik vsega leta je bil ob času zimskega kresa ali po našem o božiču. Ti dnevi, ob katerih so naši predniki darovali pozeimsikim in vodnim bogovom, so se zvali kračuni. Pred pustom so praznovali Km,
rentov god z mnogoterimi burkami in veselicami. Kakor hitro je sneg skopnel, so sežgali podobe boginje Morane od veselja, da je konec njenemu vladanju, t. ji da je konec zime; obenem pa so v svečanih obhodih podobo boginje Vesne nosili okolo. Potem šele je bil pravi pomladanski praznik, ki so ga začeli s ponočnimi igrami na grobih svojih rajnkih. Poleti o kresu je bil god Solnca in Ognja, ki so jima na čast po holmcih in gorah zažigali grmade ali krese. To so bili največji prazniki starih Slovanov, ki so pa razen teh imeli še mnogo manjših.
Slovanski maliki so bili na va d no" v e I i k a n s k e postave ter so imeli več glav in drugih členov, ki so izražali nadčloveške njihove telesne in duševne moči. Tako n. pr. so Triglava kot gospodarja treh kraljestev — zemlje, morja in zraka — delali s tremi glavami in zagrnjenim' obličjem. Svetovit je imel glavo s štirimi obrazi, ki so bili obrnjeni na štiri strani sveta, da je mogel pregledovati stvarjenje in početje vsega človeškega rodu.
CE3E
3E
3E
30
Večerna.
Oj, tam za goro kot zrcalo je nekaj svetlo zamigljalo — večer niča . . . A tja v polje meglica je natihoma priplavala,
da škrjančki zdaj zaspančki sred žitnih tal podremali so — in nad vasjo tja mimo koč iz lin pozdrav gre: Lahko noč!...
Tone Rakovčan.
3E
Kralj Matjaž.
Naj pride zima, zima huda, naj burja mimo okna gre — jaz spal bom v kajbici v kožuhu kot kralj Matjaž tam sred gore.
In sanjal sanje bom prijetne o krasnih solnčnih, mladih dneh, bo čista radost v srcu mojem, in lica rožna krožil smeh.
Pa čakal pisano bom ptičko, da mi pred okno prileti, odpre svoj kljunček pa zapoje: »Ej, zunaj vse že zeleni!. .
Tone Rakovčan.
Qiiiiiiiiiiiii hi imiiuiiiuiiiuiuiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii uuuu ti i muni urnimi minulimi milium uumuuumuuuuuummmiiuuuuiiuuii	(ii""
.........................................................................uuuuuiuuiuu.....miiiuinmumuijiiiMiiuiuiiin.uii[-|
...............................................u u
uuuiiiiitiiiu uiuiiiuiiiuiuuu uiiuiiitiuiiiiuuuuuiutif u i intuii uiiiuiiuui luiiuii ( (	(||, jjiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiuiiimuiiiim'miiiiin»"»
""""•iiiii1'1"
umnimi i mm u i=m i m m mu um imunim mu u......
.....................Ill......Illlllllllllll.......I.....I........IUI..........II.....................................................11 II 11 Uli II111U U111111 II III 11 III 111U111 III 111UU11U11 III U11111 III II IUI 111.......I
öillllMIIIIHIIIIIMIMMIIMIIIIIIIIIIIIIMMIIIIMI..................................1..................................................Ill.....II I III II I II 111 II II 111 •• ' '»•"",,,W,«»ll| III | IUI 11111111M........ || 111 IUI 111 III I ■ 111MI II I III 111II • II I ■ 11HI III I Ml III 11 II I II 1111 III III II I III U11.....Ulli II IUI I.....IIIUI II 11 llllllll III luuuumuiiuiiuiiuiu I* D
imun mum mi i m inn i nui n 11 nun
luiuuiuumiuuiu-
C VET O Al IRSKI :
S Šmarne gore.
drugem nadstropju, ravno pod menoj, stanuje pri svojih starših desetletna hčerka Fanča, zlatoko-drast, sinjeok otrok, tako poreden in nemiren kakor velik, živahen citronček. Fanča hodi že precej časa v šolo in se uči zdaj ravno nemško; mnogokrat jo gledam, kako sloni z abecednikom v rokah pri oknu, in poslušam, kako deklamira s svojim zvonkim, èistim glaskom':
»Miza — Tisch ... Riba — Fisch ...«
Kadarkoli pa me zapazi Fanča nad seboj, preneha takoj z deklamacijo in se skrije naglo nazal v sobo; časih se nato dolgo na glas hihita, pokuka zopet pri oknu in se ozre navzgor...
Fanča se nikdar dolgo ne uči, nemščine še celo ne; »kadar bom velika gospodična, takrat bom že znala govoriti nemško,« se ie opravičevala zadnjič pred menoj. Samo skakala bi vedilo semtertja po sobi in se prepirala. kadar ji ni kaj prav. Ni dolgo tega, ko ji je kupila mati nove, rumene čreveljčke, tako lične in srčkane, da jih je bik) veselje pogledati ; ali Fanči so se zdeli pretesni. To je bilo krika in vrišča pod menoj!... Tudi z našo ozko ulico ni Fanča kar nič zadovoljna. — »Vidiš pa zato lahko dol na Ljubljanico!« jti je oporekla oni dan mati. — »Kaj tisto! ... Ah, maniika, preselimo se že vendar enkrat odtod proč!« je predlagala materi...
Če sije ob nedeljah popoldne solnce malo go A eie kakor ponavadi, se odpravi Fanča z materjo in z bratom Lojzorn gotovo v Tivoli ali pa na Rožnik. Ko se vrnejo zvečer domov, je Fanča vedno močno utrujena in izmučena; časih jo pa hoja prav nič ne izdela, in takrat pripoveduje Fanča: »Ampak na vrtiljaku semi tudi bila... konjička sem jezdila, rdečega konjička...«
Pred dobrim tednom je bil nedeljski popoldan še posebno lep; slonel sem pri oknu in čital. Zdajpazdaj se je prikazala nad menoj, nad mestom, jata golobov, s svetlimi, od solnca pozlačenimi perutnicami nemirno vršaje, in mi je izginila preko Ljubljanice nad zelenečimi kostanji Zvezde v nedogled1. Kar se odpre nanagloma okno pod menoj in pokuka venkaj Fanča; oblečena je bila1 tako praznično kakor še nikdar in je imela na glavi širok, bel slamnik.	—»
»Kam pa?« sem jo vprašal.
»Na Šmarno goro ...«	'	1
»Pa menda ne sama?«
»Kaj še!... Mamilka in Lojz tudi...« Nenadoma se je zahihitala.
»Čemu pa vi ne grete ven?«
»Nimam časa...«
Popravila si je z rokami zlate kodre, ki so ji silili izpod slamnika na
čelo.
»Ali imate radi rože?« me je vprašala.
»Neizmerno ! «
»Katere najrajši?«
»Šmarnice in spominčice ...«
Razveselila se je.
»Torej vami prinesem s Šamrne gore rož... šmarnic in spominčic cel šopek... «
»Fanča!... Zdaj pa pojdimo že enkrat!« sem začul v tem materin glas, in Fanča je izginila od okna ...
Še nobeno nedeljsko popoldne se nisem dolgočasil tako silno kakor takrat; komaj sem čakal mraka in noči; ne čitati — ne pisati se mi ni zljubilo več.
O mraku sem sedel k oknu in gledal na ulico; ali od nikoder še ni bilo izletnikov, od nikoder se ni prikazal Fančin beli, široki slamnik.
Že se je popolnoma stemnilo, prižgal sem svetilnico in se naslonil ob mizo. Pusto mi je bilo pri srcu, sam nisem vedel, zakaj; naposled sem pričel hoditi v odmerjenih korakih gorindol po sobi, od okna do vrat in zopet nazaj. Mislil sem na šmarnice in spominčice, ki mi jih prinese Fanča s Šmarne gore...
Zunaj na stopnicah so se oglasili tedaj nagli, plešoči koraki.
»Fanča gre,« mi je zagomaizelo toplo po hrbtu navzdol.
Sunkoma so se odprle duri na stežaj, in v mojo sobo je planila Fanča, vsa potna in zasopla:
»Prinesla sem vam rož ...«
Kakor da me je pobožala prijazna mehka roka, mi je bilo.
Fanča je pristopila k mizi.
»Za spomin s Šmarne gore ... Tukaj šmarnic in spominčic cel šopek.«
In podala mi je opojno dišeč šopek.
Komaj da sem se zahvalil, je odprla Fanča zopet duri in odbrzela po stopnicah navzdol...
Jaz pa sem šel v gospejino sobo po veliko japonsko vazo, v katero sem spravil šmarnice in spominčice. Tako imam zd'aj v svoji sobi v kotu poleg knjig, šmarnic in spominčic cel šopek, ki mi bo s svojim vonjem si ad il moje grenke dni...
Sonet.
Pomlad, čez temne gore je prišla. Raztrosila po zemlji je veselje, v mladostni slutnji gaj zazelenel je, pregnan je mrak, pregnana je tema.
Izginila svetloba je neba .. . Na temnih krilih zimski kralj prišel je, in vso prirodo mrak hladan odel je, s sadovi nje veselo se igra.
Mladost človeka tajna je pomlad: prinesla je nebrojno svetlih nad, prinesla je skrivnostno - tihe sanje ...
A ko mladosti cvet vesel obran je, nastopi zima .. . Vihre prihrume, in divje boli stiskajo srce .. .
Davorinov.
TONE RAKOVČAN:
Povest o vijolici.
riklila ie iz zemlje vijolica, vsa1 modra, vsa dišeča, da se ie sclnce začudilo nad njeno krasno1 barvo in njenim^ lepimi vonjem. Priklila je v tisti zgodnji pomladi, ko1 je ravnokar skopnel sneg in je šumel preko širne ravani še oster veter.
Takoj, ko ie dvignila vijolica glavico k sol neu, jo je zaskeielo v očeh, ker je spala vso zimo v temnih prostorčkih — pa pobožala jiih je nekoliko z mehkimi prstki m se ozrla še enkrat k jasnemu nebu. Oj', kako je lepo zunaj! To veliko1 svetlo solnce, ta jasnina neba1, ti srebrni oblački!... In zadišala ie vijolica še z večjim vonjem:, da je šel daleč po trati tja do brega.
Zadišalo je tudi murnu v kajbici — popravil sii .je črno suknjico in h ajdi za vonjem. Baš v tistem trenutku je prisopel tudi na breg veter — in ko ie miuren pristopical iz kajbice na prag. ga1 je presenetil vetrov trdi in osorni obraz. Druga leta so veli drugačni vetrovi, z drugačnimi obrazi, veselih lic, lahkih nog. Hudo znamenje to!
Pomislil je nekoliko muren, pomislil o prezgodnji1 pomladi'...
Pa vendar je čas — ko tako lepo dehti po bregu in trati.
Zaprl je počasi vrata, se skrbno ozrl po okolici, pa odšel dalje. Hodil je, hodil, kakor hodi romar, postal tupatam, pa spet nadaljeval prvi pot po dolgem zimskem* spanju. Glej, prišel je do zelene tratice. zavil krog visokega stebelca — zavonjalo je sladko. Še par korakov, in1 zazrl je vijolično glavico. Začudil se je spet, pa spet pomislil — o prezgodnji pomladi.
Pozdravil je vijolico1, prijateljico, pozdravil presrčno, da se je vzrade-stila še bolj.
»Res, toplo, prijetno imaš tukaj! Skoro te zavidam'. Kako- rad bi imel domek blizu tebe!«
»Daj, preseli se na to tratico. Zgradiš si novo hišico; mogoče lepšo, prostornejšo — in obema bo kratek čas.«
Odgovorila je vijolica prijazno, vabljivo.
Solnce se ie tačas skrilo za siv oblaček. — Čudno, poprej ni bilo tega oblačka na nebu. Začudila' se je vijolica — a muren ne. Zmajal ie resno z glavico, kakor vedno, kadar ie imel povedati kaij; važnega;
»Čuj, prijateljica! Neka slutnja je v meni, slutnja o prezgodnji pomladi. Kaj, ko bi se to svetlo solnce skrilo, ko bi ta prijetna toplota izginila — ko bi padel sneg.«
Vijolica ie vztrepetala. njeno mlado življenje se je zbalo takega govora. Toda muren ji je pripovedoval dalie o vetru in o mrzlih nočeh. Pripovedoval ji je tudi o zimi, kako jo je preživel pod zemljo.
Razgovarjala sta se dolgo, kakor pač dva dobra prijatelja, ki1 se spet snideta po dolgem času.
Poslovila sta se komaj pod večer.
Muren je romal nazaj. Premišljeval je o- vijolici: »Prišla bo nocoj mrzla noč — vijolica se bo tresla mraza. Prebila ga bo — jutri pa se jaz preselim v njeno bližino, tolažim jo, varujem pred hudim vetrom, dokler se ne Vrne pomlad topla, vsa zelena, cvetoča — dokler se ne vrne maj. Potem bo brez skrbi, nič več se ji ne bo treba bati vetra, nihče je ne bo smel utrgati — varoval jo bom jaz!«
Tako je spotoma preludami. Dospel je počasi do svoje kočice in ko je
zaprl vrata; je posijala skozi okence zvezda — večernica.
*
Posijalo je že solnce v izbo, ko se je drugo jutro muren prebudil. Izmučen od včerajšnjega dolgega pota je trdno zaspal in spal, da- ga je zdramilo šele solnce. Stopil je na' prag ter pogledal okolo. Krasno jutro je šetalo čez poljano.
Ali tam na bregu, kjer ie ležala dolga' senca, kamor še ni dospelo solnce, tam1 se ie belil tanek prt — padla je ponoči slana ...
Odšel je spet muren na pot, toda žalostnih misli, otožnega srca. Dolgo je hodil. Zavil je krog bilke kot včeraj; pa nii zazrl modre glavice. Stopil je naprej — vijolice ni bilo več ...
Zajoka 1 je z veliko žalostjo- in jokal, da si ie skoro izjokai oči Tisto pomlad, ob tihih jasnih1 večerih ie on prepeval na bregu le tožne glasove, ki: so šlii kot težka misel čez polje ...
*
* *
In po tej oven eli vijolici', po tem: mladem cvetu je tudi meni iako žal.--- —
=31---IE-11—-=11
IVO TROŠT:
Jutranja in večerna zarja.
Pravljica.
judje so že v začetku stvarstva občudovali krasno večerno zarjo, spremljevalko zahajajočega solnca. Nihče se je ni mogel nagledati; prej mu ie izginila izpred oči, premernjena v temni mrak.
Strmeli so za njo in čakali, da se zopet prikaže in jih očara s svojo krasoto — čakali vso noč. Proti jutru se jim je pa prismehljala kot mlada oznanje-valka nove sreče za hrbtom. Obrnili so se in občudovali jutranjo zarjo, poslanko božjega solnca. Tudi te se ni mogel mihče nagledati, ker je prej obledela, premenjenal v beli dan.
Zato sta bila pa tudi merilca časa, dan in noč, nemalo ponosna na svoji čarobni spremljevalki. Začela sta si torej lastiti vsak eno: dan je zase zahteval večerno, noč jutranjo zarjo 'kot slovesen konec svoje vlade in svoje slave. Toda kmalu sta izprevidela, da je slovesen konec zares prava imenitnost, ali brez slovesnega začetka je vsa slava in veličast kakor brez glave. Začela sta si lastiti še vsak polovico: dan jutranje, noč večerne zarje. S tem' bi bil pai vsakdo oškodovan za polovico prejšnje lastnine in bi nobeden ne imel svoje posesti v celoti.
Pritožila sta se Stvarniku, ki naj bi jima razsodil spor. Ta jima pai določi: »Imcjta vsak svoje!«
Odtlej drži dan trdovratno konec jutranje zarje in jo vodi za seboj, da bi jo vzel noči, a noč enako trdovratno tira za seboj konec večerne zarje, da bi jo odtegnila dnevu. Ker se pa zarja ne da razdeliti, se podita vsak s svojim koncem okolo zemlje, oba nezadovoljna z božjo razsodbo. Solnce se jima smeje s sinjega nebesnega oboka ter ju tolaži: »Mlada sta
še, oba mlada. Kadar bosta stara, se že izpametujeta, da je rešitev vajinega prepira drugače nemogoča, kakor vama je razsodil vsevladni Stvarnik.«
Ljudje pa še danes občudujejo jutranjo in večerno zarjo. V vseh mogočih primerih slave njeno krasoto, a nobeden ne ve, zakaj se je ne more nagledati, zakaj tako hitro zbeži radovednemu očesu, ki bi rado prodrlo v globočino, v sam začetek te tajnosti.
PRH ^—IF=-ih^M^^Hr:-11—^ m
Jesen.
Srp je romal in preromal v polju žitne njive vse, in je travnike zelene pokosila kosa vse.
Vse je tiho in samotno — gora travnik in poljé, in brez solnca, brez veselja žalost k nam v deželo gre.
Vse ženjica je požela in izpela pesmi vse, kosec žvižgal je na loki in izžvižgal pesmi vse.
Z vejice tam zadnja ptička iz strahu pred njo zleti, z veje zadnji list rumeni tožen k zemlji odleti.
Jan Reginov.
3E
Poslednja pesem.
Že pastir vesel	In potoček tih
pesem je izpel	svoj poslednji vzdih
v tihi gori;	je izpel;
zasušteli	tam na veji
in izpeli	oveneli
so jo bori...	kos je peti jel:
„Pa kako bi jaz pesmi pel za kratek čas v dobi tug, ko krilatci moji bratci
so odnesli jih na jug..."
Davorinov.



Solnce za goro gre.
Narodna.
Otožno.
Priredil Iv. Kiferle.

±

Soln - ce za Si - nek na V bo - ju, glej, Krog - li - ca
i 1 i	/ I
go - ro gre,	soln - ce za	go - ro gre,
voj - no gre,	si - nek na	voj - no gre,
sin sto - ji,	v bo - ju, glej,	sin sto - ji,
pri le - ti,	krog- li - ca	pri - le - ti,
počasi
r-tì- i-1-1-1—	i j -t	-1-i-1—	i n ;	
	s :	" f-0-	g : s	-) 1
m— » ' J	1-r » .	—»-»-0— VF—F—F—1	—"-r —	--i-J
si - nek po - slav - lja	se,	si - nek po	- slav	-	lja	se.
ma - mi - ca jo - ka	se,	ma - mi - ca	jo	-	ka	se.
krog - li - ca pri - le	- ti,	krog - li - ca	pri	-	le	- ti.
si - nek pa ob - le	- ži,	si - nek pa	ob	-	le	- ži.
□
Slikarica brez rok.
Brezprimeren slikarski talent je morala biti angleška slikarica Sara Bissenova. Pojavili so se že opetovano slikarji, ki so slikali z nogami. Toda ta umetnica ni imela niti nog na razpolaganje, da bi udejstvovala svoje umetniške misli. Prišla je na svet brez rok in nog. Kot otroka so jo vozili z enega semnja na drugega ter jo kazali za denar. Pod vplivom nepremagljive želje je dosegla to, da je obvladala čopič s pomočjo zob ter tako postala znana slikarica, ki jo je upoštevala tudi kraljica Viktorija, ki se je dala od nje naslikati. Posebnn uspeh je dosegla, ko je dobila 1. 1821. zlato kolajno „Society of Arts", čeprav razsodišče ni vedelo za telesno stanje slikarice. — Tudi angleški slikar Bertram Hills je slikal s pomočjo zob. Kot devetletni deček je bil povožen ter je izgubil obe roki. Navzlic temu pa je dobil že čez dve leti, torej kot enajstletni otrok, na umet-
niški šoli svojega rojstnega mesta darilo. Umetnik je bil tako delaven in plodovit, da je pred leti priredil razstavo svojih slik, ki so jih splošno jako dobro ocenjevali. Kraljica je imela mnogo njegovih slik.
Edison in glasba.
Slavni iznajditelj Edison je že od svoje mladosti skoro popolnoma gluh, vendar se pa vneto peča z glasbo in trdi, da posluša glasbo — z zobmi. Glavo prisloni ob fono-graf, in ako so glasovi preslabi, prime leseno fonografovo omarico z zobmi in tako posluša. Pravi, da potem natančno sliši, da, še bolje nego tisti, ki ima zdrava ušesa. Edison meni, da so velika ovira za sluh ušesne kosti. Delovanje teh kosti porabi mnogo moči; vsak zvočni val, ki prodira v uho, izgubi na moči, preden dospe do dna ušesa. Zato on bolje sliši, nego ljudje z zdravimi ušesi, ker po-
sluša s pomočjo zob skozi lobanjo. Ljudem se časih kaka glasba zdi jako neugodna, pa ne vedo povedati, zakaj ; on pa to lahko pove, ker s pomočjo zob v fonografu razen glavnega glasu natančno sliši še 40°/o vzporednih šumov in stresljajev. V tem pravcu je Edison že dolgo delal in izumil baje fo-
nograf, ki daje najčistejšo glasbo brez stranskih šumov. Njegov instrument bo sprejemal in proizvajal cele spevoigre čistejše in popolnejše, nego more to človek s svojimi organi. Edison prorokuje preziranemu fonografu večno slavo in ga imenuje „instrument glasbene bodočnosti".
on:
Besedna uganka.
Priobčil Davorinov.
Besede značijo:
1.	nočno ptico;
2.	pripravo za merjenje časa;
3.	zrno v zemlji.
Ako izpolniš kvadrate, bereš vsako besedo dvakrat. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
:ao
1	M	
74	r-	a.
// v		
od:

Rešitev besedne naloge v deveti številki.
\±
N ' a
A n
n B
N o
o g
k : o
N
Napoleon Bonaparte.
Prav so jo rešili : Korber Olga, učenka 6. razreda, Milada Križan, učenka 5. razreda, obe v Sevnici ; Slavka in Mirko Znideršič, Saša Ličan, učenec, vsi v Ilirski Bistrici ; Milica Kranjc, učenka III. razreda meščanske šole v Mariboru ; Dora in Mirka Nagü v Orehovici ; Stanko in Boris Samsa v Ilir. Bistrici ; Stanko Skok v Domžalah.

Spoštovani gospod Doropoljski!
Moje prvo pismo sem se namenil poslati Vam ter Vas prosim, da bi ga sprejeli v svoj kotiček. Sporočam Vam, da sem letos postal naročnik .Zvončkov". Največ pa zaradi Vašega kotička. Mojega petletnega bratca Josipa pa najbolj veselijo slike iz „Zvončka". A upam, da si bo pozneje tudi naročil „Zvonček*. Jaz bi bil najrajši učitelj. Oče mi je že obljubil, da se pojdem učit za učitelja, če se bom pridno učil. Učim se lahko, ker imam vedno dobre učitelje. V I. razredu gospodično Mazijevo, v II. gospodično Torijevo, v III. gosp. Kerna, nadučitelja, v IV. gosp. Volca in v V. gos. Velhaverja.
Pozdravlja Vas
Karel Čibej, učenec V. razr. v Trbovljah na Vodi, Sp. Štajersko.
Odgovor :
Ljubi Karel!
Letos si postal .Zvončkov" naročnik, Tvoj brat Josip pa si ga tudi naroči ! Živio ! Tako je prav ! Vsak slovenski deček bi moral biti naročnik našega lista ! Veseli me Tvoje priznanje, da imaš dobre učitelje. Glej, da bodo tudi o Tebi govorili tako, kadar boš učitelj !
Velecenjeni gospod Doropoljski !
Danes sem brala Vaš „Zvonček". Izmed vseh knjig mi najbolj ugaja „Zvonček". Stara sem že enajst let. Hodim v šolo v Za-tičini v tretji razred h gospodu nadučitelju Francu Kovaču. Pri nas imamo tri razrede Imam še 8 sester in dva brata. Tudi moj stari oče in mati še žive. Doma sem v Za tičini. Moji starši imajo trgovino in gostilnico Mene najbolj veseli risati, pisati in peti Učim se pa tudi v posebni uri nemščine Zdaj Vas pa prav lepo pozdravljam Vam vdana
Albina Goriškova, vas Zatičina, Dolenjsko.
Odgovor :
Ljuba Albina!
Lepo si mi opisala razmere doma ; posebno me pa radosti, da imaš z „Zvončkom" največ veselja. Mnogo vas je sester in bratov, zato pa imajo starši z vami tudi veliko skrbi, ki jim jih pa gotovo lajša vaša marljivost in poslušnost.
Dragi gospod Doropoljski!
Rada bi Vas poznala. Učenka sem 2. razr. 2. odd. v Majšpergu. Mamica in atek sta mi umrla. Jaz in sestrica Pepca sva sedaj pri bratu, prej smo bili v Petrovčah.
Srčno pozdravlja
Marija Žagarjev a.
Odgovor :
Ljuba Marija!
Iskreno Te pomilujem, ko si že tako mlada izgubila preljube svoje starše. Upam pa, da živiš s sestr co in bratom v iskreni ljubezni, ki vam vsem trem lajša bridko bolest.
*
Spoštovani gospod Doropoljski!
Pisala Vam nisem še nikoli. Ker pa čitam v „Zvončku", da ljubite mladino, mislila sem si, kaj pa, če bi tudi jaz Vam pisala nekoliko vrstic. Stara sem enajst let. V šolo hodim prav rada, posebno ročna dela me jako vesele, tudi imam prijateljico, ime ji je Marija. Imam jo prav rada. S tem končujem svoje prvo pisemce.
Srčno Vas pozdravlja Vam vdana Kristina B o 1 eto va , učenka I. razr. šole v Šorjah.
Odgovor :
Ljuba Kristina !
Lepa ročna dela so v čast vsaki marljivi učenki. Saj je pa tudi res lepo, kdor zna okusno vezti, plesti, kvačkati, šivati. Tako si likaš svoj okus in s pridom uporabljaš dragoceni čas.
Blagorodni gospod Doropoljski !
Med čitanjem „Zvončka" sem zapazil Vaš kotiček, kjer se razodevajo razne misli in želje raznih otrok — prijateljev „Zvončka". Hodim v peti razred II. oddelek. Razen mene hodijo še ti-le učenci v V. razred II. oddelek : Zorenč Alojzij, Augustinčič Fr., Hudina Franc, Babič Franc, Škorc Ladislav in Rajmund Gabron. Prosim, priobčite moj spis v „Zvončku".
Prejmite srčen pozdrav od Ivana G u bin a, učenca V. razr. II. oddelka pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
Odgovor :
Ljubi Ivan !
Samo sedem učencev vas je v II. oddelku V. razreda. To je dobro za vas in za gospoda učitelja. Ta se lažje ukvarja z vsakim posameznikom, vi pa imate zaradi tega več koristi od vzgoje in pouka. Upam, da znate upoštevati to dobroto in da se je izkazujete vredne z marljivim in vztrajnim učenjem.
*
Ljubi gospod Doropoljski!
Nekoč sem slišal turško legendo o tobaku. Ker sem jo pa pozabil, vprašam Vas, ali Vam je znana ta legenda?
Z lepim pozdravom
vdani Vam
Tonček Novak iz Novakov.
Odgovor :
Ljubi Tonček!
Slučajno si dobro zadel s svojim vprašanjem, ker se spominjam turške legende o tobaku, kakor mi jo je pred mnogimi leti pripovedoval moj ded. Glasi se tako :
Mohamed je nekega dne pozimi našel gada, popolnoma premrazenega. Iz usmijenja ga je vzel ter vtaknil v rokav, kjer ga je toplota telesa kmalu zopet oživila. Komaj pa se je Čutil gad zopet zdravega, je pomolil glavo iz rokava ter rekel: „Prorok božji, jaz te bom pičil !" — „Povej mi pameten vzrok, zakaj mi hočeš to storiti, potem ti to dovolim!" — „Po svetem pismu je boj med semenom mojim in tvojim". — „Toda jaz sem ti izkazal dobroto . — „Toda lahko bi mi bil napravil kaj zlega". — „Ne bodi nehvaležen, gad, napram svojemu dobremu gostitelju". — „Storim to, zakaj prisegel sem to v imenu najvišjega". — „Torej me piči v imenu božjem", je rekel prorok, ki zaradi svoje pobožnosti ni mogel dopustiti, da bi postal gad krivoprisežnik. Gad ga je pičil v roko. Mohamed je otresel gada, izsesal strup s krvjo iz rane ter pljunil nato na tla. In glej ! Takoj je zrasla na tem prostoru rastlina, ki v svojih lastnostih spojuje (grenkobo gadovega žela s sladkostjo prorokove krvi — tobak.
Velecenjeni gospod Doropoljski !
Ker Vam že dolgo nisem pisal, sem se danes zopet odločil Naslikal sem tudi do-godbo iz vaške gostilnice. Lovričev Tomaž je rad hodil v gostilnico ter pil kar na kredo. Ko ga je nekoč krčmar opomnil za 120 K, je začel grozno razsajati in vpiti, da je vzel krčmar pero, papir in črnilo ter začel pisati tožbo.
Tomaž je pri drugem koncu mize nekaj časa klel, potem je pa lopnil s tako močjo po mizi, da so steklenice in pisma frčala po zraku, črnilo se je razlilo, krčmarja je pa za brado z mizo vred kvišku brcnilo. Z rokama se je lovil po zraku ter prevrnil celo stol, kakor kaže druga slika.
Kaj sta imela nadalje, ne vem. Tako končujem zgodbo o vaškem krčmarju in Lov-ričevem Tomažu.
S spoštovanjem
Janez Veronik, v Reki.
Odgovor :
Ljubi Janez!
Tvojo „dogodbo iz vaške gostilnice" z obema podobama priobčujem predvsem zato, da spoznajo „Zvončkovi" bralci, kako sirovega in podivjanega napravi pijača človeka. Lovričev Tomaž je na sami pijači napravil kar 120 K dolga ! Pognal jih je po grlu. Ali jih ni škoda ? Gotovo je krčmar naznanil pijanca sodišču, ki ga je primerno kaznovalo. In prav je tako! Vsem ljubim kotičkakarjem velja moj opomin: Varujte se alkoholnih pijač! Alkohol je strup!