GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 481 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 10. APRILA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 V Ženevi še načelno razpravljanje Konkretni predlogi jugoslovunskega delegata Anglija se sklicuje na Britansko skupnost Poročila iz Ženeve ugotavljajo, da zgodovina verjetno še ni videla tako obširnega mednarodnega zborovanja, kakor je svetovna konferenca o trgovini in razvoju. Tej prisostvujejo odposlanci iz 123 držav. Izmed teh 123 dežel je 90 držav v razvoju s skupnim prebivalstvom 2 milijard, 33 odposlancev pa zastopa 1 milijardo ljudi iz bogatejših — industrializiranih držav. Na konferenci so se že zvrstili predstavniki industrializiranih držav. Eden izmed zadnjih je nastopil angleški minister za trgovino Heath, in to po posvetovanju s predstavniki Britanske državne skupnosti (Commomvealtha), ki je bilo dan poprej. Na tem sestanku so ugotovili, da so bili predlogi nastopajočih govornikov doslej premalo konkretni. Zato je treba preiti k štvarnejšemu razpravljanju. Minister Heath je obširno* razlagal, kako velik trg predstavljajo države Britanske skupnosti. Ta vključuje tudi gospodarsko še nerazvite države, v katerih živi nič manj kakor 620 milijonov ljudi, to je več kakor polovica — tako je trdil minister — vsega prebivalstva v nerazvitih državah. Članice Britanske skupnosti so že tako deležne posebnih carinskih ugodnosti. Velika Britanija postaja uvoznik tudi nekaterih takšnih vrst blaga, ki jih je prej izvažala; tako je bila poprej največji izvoznik bombažnih tkanin na svetu, danes pa že uvaža 32 odsto svoje notranje porabe bombažnih tkanin iz držav v razvoju. Leta 1963 je Velika Britanija uvozila poleg tega za okoli 4,5 milijarde dolarjev blaga iz držav v razvoju, kar predstavlja 30 odsto vsega njenega uvoza. Minister Heath je izjavil, da se pogajanja pod geslom «Ken-nedyjeva runda» in v okviru Splošnega sporazuma o trgovini in carinah — GATT dopolnjujejo. Posredno je Heath odklonil predlog, da bi v GATT sprejeli tudi komunistične države, češ da so v tej mednarodni organizaciji samo države s tržnim gospodarstvom, sicer je bil GA TT vselej dostopen za zahteve mnogih držav v razvoju. Heath je dodal, da je Velika Britanija pripravljena priznati vsem nerazvitim državam iste carinske Ugodnosti, ki jih uživajo člani- ce Britanske skupnosti. Države Evropske gospodarske skupnosti so po nastopu Belgijca Brasseura poslale na govorniški oder še Jeana Reya, ki je v bistvu iznesel iste misli kakor minister Brasseur; pravzaprav je bil nasproti predlogom iz nerazvitih držav bolj odklonilen kakor Brasseur, ki je pokazal več razumevanja za te predloge. Nemci niso bili posebno navdušeni za Brasseurove predloge, češ da so se sukali v okviru francoskih zamisli. Na sestanku ' Britanske skupnosti so odklonili francosko zamisel, češ da bi dovedla do «dirigizma» v mednarodni trgovini. Konkretni predlogi jugoslovanskega delegata Na seji tretjega odbora konference, ki se bavi zlasti s finančnimi vprašanji v zvezi z zahtevami razvijajočih se držav, je nastopil načelnik jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič s povsem konkretnimi predlogi glede financiranja raznih pobud, ki bi dovedle do hitrejšega gospodarskega razvoja v nerazvitih državah. Te države potrebujejo kredite na daljše roke, in to po nižjih obrestih. Kako naj vrnejo posojila v petih ali celo v treh letih, ko se s tem denarjem nabavljena industrijska o-prema amortizira šele v desetih ali petnajstih letih? Pri podeljevanju gospodarske pomoči je treba preiti na večstranski sistem kreditiranja, kajti dvostranski sistem odpira nevarnost političnega pritiska na državo, ki je prejela posojilo. Govornik je predlagal, naj se ustanovi sklad Organizacije združenih narodov za kapitalno financiranje razvoja — SUNSED; vse države naj bi prispevale določen znesek v ta sklad, v katerega naj bi se poleg tega stekalo 20 odstotkov prihrankov od oborožitve. Vprašanje je tudi, kako naj se uredi kompenzacijsko financiranje za izgube, ki jih trpijo razvijajoče se države zaradi neskladnosti med izvoznimi in uvoznimi cenami. Mednarodna banka naj pokaže večjo dejavnost. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja hitrejšega razvoja prometnih sredstev. O-menil je tudi, da je Jugoslavija v zadnjih sedmin letih sklenila kreditne sporazume s 23 deželami v razvoju za skupnih 260 milijonov dolarjev. JUGOSLOVANSKI PAKISTANU KREDIT Iz Ravvalpindija poročajo, da je Pakistan sprejel ponudbo Jugoslavije za zgraditev 2000 vodnjakov v zahodnem Pakistanu. Stroški bodo znašali okoli 31,2 mil. dolarjev; deviznih sredstev bo treba za 18,8 milijona dolarjev. Polovico stroškov bodo krili z dolgoročnim jugoslovanskim posojilom, ostale stroške pa bo Pakistan poravnal z izvozom surovin v Jugoslavijo. Ta dogovor je v skladu s trgovinskim sporazumom, ki je bil prejšnji mesec sklenjen med obema državama ter predvideva izvršitev takšnih del na dolgoročne kredite in povračilo s pakistanskim izvozom. Ameriška Agency for International Development je podelila Pakistanu posojilo 15 milijonov dolarjev za izvajanje kmetijskega načrta. To je naslovna stran novega španskega vodita «Guia de Hote-les Espana 1964». Španci so vsekakor dali turističnemu vodiču prikupno zunanjost; poleg tega obsega ta kar 900 strani. Poleg spiska hotelov so v njem navedene cene. Tudi notranjost krasijo razne risbe in karikature. Španci so znali v zadnjih letih privabiti v svojo deželo polno turistov. Italijanski hotelirji se pritožujejo, da jim uhaja v Španijo tudi mnogo Nemcev Ob it ali j ansko - j u goslov a nskih pogajanjih Enoten nastop EGS proti inflaciji Finančni ministri Evropskega skupnega tržišča so se sporazumeli glede neobhodnosti enotnega nastopa proti inflaciji, ki okroža ravnovesje plačilnih bilanc vseh šestih držav te gospodarske skupnosti. Ministrski Predsednik Luksemburške Pier-re Werner, ki je hkrati finančni minister, je izjavil ob zaključku nedavnega zasedanja o-hienjenih ministrov, da bo o teh perdlogih sklepal še ministrski svet Skupnosti, ko se sestane te dni v Bruslju. Priporočila bo predložil sam podpredsednik zadevne komisije Evropske gospodarske skupnosti Robert Marjolin, ki je obrazložil elaborate komisije finančnim ministrom. Wemer je podčrtal, da so finančni ministri pozitivno reagirali in se strinjali glede skupnih ukrepov proti inflaciji, ki se pa bodo mogli izvajati v posameznih državah Evropske gospodarske skupnosti le na različne načine. Marjolin je načrt za enoten nastop proti inflaciji že i zložil evropskemu parlamentu v Stra-sburgu. Osnovne zamisli načrta so: skrčenje državnih izdatkov v prizadetih deželah, zaviranje naraščanja mezd sporazumno in s sodelovanjem delodajalcev in delavce v, skrčenje kreditov ter zvišanje davkov. Gre za tri posebna priporočila komisije. Prvo zadeva kljub svojemu splošnemu značaju Predvsem Francijo, Nizozemsko Ih Belgijo: po njem bi se moralo utrditi gospodarstvo v prihodnjih petnajstih mesecih. V Gm času bi se morala omejiti Svišanja državnih izdatkov v Posameznih državnih proračunih na 4 do kvečjemu 5 odst. Program naj se izvaja vzporedno in hkrati, toda le ustrezno potrebam zadevne dežele. Priporočilo se bavi zlasti s proračunsko politiko šestih držav članic. Omejitev povečanja pro-računških izdatkov naj bi preprečilo, da bi izdatki hitreje naraščali kot kosmati narodni dohodek. V deželah, v katerih bi državni proračun prekoračil določeno raven bi bilo treba stisniti ?ayčni vijak, da bi lahko po-rftii primanjkljaj. (Medtem pa i® francoska vlada zvišala dr- avpi proračun kar za 7 odst.), sir ndsija Evropske gospodar-.z:6 skupnosti priporoča Italiji rShkoviteje ukrepe proti infla-"P od tistih, ki jih namerava “Prejeti, .vtem ko naj bi Zahodna Nemčija skrčila uvoz kapita-Jov. ki je vzrok sedanje nestalnosti evropskih plačilnih sredstev. Ministri Italije, Zah. Nem- čije in Francije so izrazili nekatere pomisleke v zvezi s predlogom, da bi se zvišali davki na dohodnine, in glede drugih davčnih ukrepov. Nemški finančni minister Dahlgruen je še posebej opozoril, da njegova vlada od leta 1958 še ni znižala davkov na dohodke in da proučuje načrt, po katerem bi znižali davke v bližnji bodočnosti. KAJ NAJ BI STORILA ITALIJA? Na zasedanju finančnih ministrov Evropske državne skupnosti sta zastopala Italijo ministra Tremelloni in Colombo. Ministrski predsednik Luksemburške, ki je predsedoval zasedanju, je izjavil časnikarjem, da si ministri še niso popolnoma edini glede predloženega uvajanja davka na «dodatno vrednost)). Po tem predlogu naj bi Italija ukinila davek na poslovni promet (IGE). Gledišče držav EFTA Iz New Yorka poročajo, da je glavni tajnik Evropskega združenja za svobodno trgovinsko izmenjavo (EFTA) Frank E. Figgures izjavil, da je organizacija, ki jo vodi, pripravljena pristati med bližnjimi pogajanji v zvezi s takoimenovano «Ken-nedy rundo« na temeljito znižanje carinskih tarif. »Hočemo — je dejal — znižanje carin za 50 odst., z maloštevilnimi izjemami. Figgures je pristavil, da so carine med državami področja svobodne evropske trgovinske izmenjave že znižali za 60 odst. in da jih bodo do konca leta 1966 popolnoma ukinili. ZSSR za novo svetovno organizacijo Na tiskovni konferenci v Ženevi se je sovjetski minister za trgovino Patoličev ponovno izrekel za ustanovitev svetovne trgovinske organizacije. GATT ni sposoben, da bi reševal svetovne trgovinske probleme. Zahod je ustavil dobavljanje petrolejskih cevi Sovjetski zvezi in jo trenutno spravil v zadrego, toda ZSSR je nato sama pričela izdelovati cevi za naftovode. Patoličev je zagovarjal sistem dvostranskih trgovinskih sporazumov. Dodal je, da se vrne v Moskvo, da bi se pripravil na pogajanja z Anglijo za sklenitev petletne trgovinske pogodbe. V zvezi z začetkom trgovinskih pogojanj med Italijo in Jugoslavijo v Beogradu, na katerih bodo določili okvir trgovinske izmenjave za leto 1964, naj omenimo, da pripada v tej splošni izmenjavi važna vloga obmejni trgovini; saj predstavlja ta okoli 10 odsto celotne izmenjave med sosednima državama. V lanskem letu se je obmejna izmenjava še bolj razmahnila, povečal se je zlasti jugoslovanski izvoz. Ni dvoma, da je ta trgovina v veliko korist obmejnim področjem, tako na naši strani še posebno v Trstu in Gorici, ki sta si tako zagotovila precejšen delež na celotni izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo. Na beograjskih pogajanjih bo seveda govora tudi o obmejni trgovini, kakor vsako leto, ker se tudi ta ureja v okviru splošne trgovinske pogodbe. Kljub sprostitvi jugoslovanskega izvoza v Italijo, do katerega je prišlo zlasti na lanskih pogajanjih, pripada sporazum o obmejni tr-pripada sporazumom o obmejni trgovini še vedno posebna vloga, in to zlasti glede tistih kontingentov blaga, katerega izmenjava je prosta carine. Prav ti kontingenti naj bi se v bodoče še povečali. O razvoju obmejne trgovine v preteklem letu smo poročali že v »Gospodarstvu« z dne 20. marca. Danes^ lahko našim bralcem že postrežemo s podatki o razvoju te izmenjave na Tržaškem v prvih treh mesecih. TRŽAŠKA OBMEJNA TRGOVINA V LETU 1964 Saldo v avtonomnem računu je ob koncu lanskega leta znašal (v prid Jugoslaviji) 1 milijardo 435.474.028 lir. Vplačila (za poravnavo^ jugoslovanskega izvoza na tržaško področje) so se sukala takole: v januarju: 472 milijonov 435.490 lir, v februarju 431.556.593 in v marcu 342 milijonov 239.876 lir; skupno je bilo vplačanih v treh mesecih 1 milijarda 246.432.329 lir. Izplačila (za izvoz s Tržaškega na jugoslovansko obmejno področje) v januarju 541.777.096, v februarju 631.135.117, v marcu 582.255.242 lir; skupno torej v prvih treh mesecih so izplačila dosegla 1 milijardo 755.167.455 lir. Izplačila so torej presegla vplačila za okoli 509 milijonov lir, kar pomeni, da se je izvoz s Tržaške- Z. Nemčija za zbližanje z Jugoslavijo Iz Bonna poročajo, da je poseben odposlanec zahodnonem-ške vlade Schnitter napravil nov korak za zboljšanje odnosov med Beogradom in Bonnom. Schnitter naj bi bil ponudil jugoslovanski vladi konsolidacijo jugoslovanskega dolga, ki je nastal v trgovinski izmenjavi med obema državama. Hkrati naj bi bila zahodnonemška vlada pripravljena omogočiti jugoslovanskim podjetjem nabavo določenih vrst blaga v Zahodni Nemčiji na kredit. O teh novih predlogih zahodnonemške vlade se jugoslovanska vlada še ni izrekla. Trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo se razvijajo ugodno, in sicer doseže izmenjava okoli 800 milijonov nemških mark na leto. Dani so pogoji za povečanje trgovine med obema državama. Glede zahteve jugoslovanske vlade, da bi Nemčija plačala odškodnino za preganjanje Jugoslovanov s strani Hitlerjeve vojske, ne morejo v Bonnu sprejeti te jugoslovanske zahteve, ker se bojijo, da bi potem tudi ostale vzhodne države, s katerimi Zahodna Nemčija nima diplomatskih odnosov, postavile enake zahteve. Zahodnonemška vlada noče pristati na takšen sporazum, ker so te države priznale Vzhodno Nemčijo. Na drugi strani pa razlaga londonski sporazum glede izplačila vojne odškodnine tako, da ni dolžna na podlagi londonskega do- ga v Jugoslavijo za toliko povečal. Kljub temu ostaja v avtonomnem računu še vedno saldo 927.738.902 liri. Naj še dodamo, da je v mesecu januarju izmenjava po tržaškem sporazumu dosegla prvi višek (1.014.412.586 lir), a v februarju se je še bolj povzpela, in sicer na 1.062.692.080 lir, medtem ko je v marcu nazadovala na 924.495.118 lir. OBMEJNA IZMENJAVA PO GORIŠKEM SPORAZUMU O razvoju obmejne trgovine po goriškem sporazumu so nam na voljo samo podatki za januar in februar, kakor jih prinaša Gospodarski vestnik goriške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Saldo v goriškem računu je konec januarja znašal 3 milijarde 209.831.313 lir. V februarju je bilo vplačanih 345.935.964 lir (za uvoz iz Jugoslavije), izplačanih pa 532 milijonov 822.554 lir (za izvoz z Goriškega v Jugoslavijo). Ob koncu februarja je saldo (v prid Jugoslaviji) znašal še vedno 3 milijarde 22.944.723 lir. V mesecu februarju ni pristojna o-blast izdala nikakšnih novih dovoljenj za uvoz iz Jugoslavije, na podlagi prejšnjih dovoljenj pa so «čez carino« uvozili za 431.880.363 lir blaga; izdanih je bilo 70 dovoljenj za izvoz, in sicer za znesek 449.504.102 liri. Jugoslovanska industrija bi rada več izvažala Že več let si Jugoslovani pri pogajanjih z Italijo prizadevajo, da bi tudi industriji omogočili večji izvoz njenih izdelkov. S sprostitvijo izvoza, na katerega je Italija pristala lansko leto, je bilo to vprašanje deloma ugodno rešeno; toda zdaj se oglašajo italijanski industrij«, tako npr. predstavniki tekstilne industrije, ki se pdvečanju uvoza tekstilnih izdelkov iz Jugoslavije upirajo. (Nižje navajamo izvleček iz članka, ki ga je v tej zadevi priobčil milanski «24 Ore«, ki zagovarja koristi italijanske industrije). Oviranje uvoza industrijskih izdelkov ne more biti v korist italijanske industrije, saj predstavlja Jugoslavija po drugi strani obširen trg za italijansko industrijo. Z izkupičkom za svo: je izdelke, ki jih Jugoslovani razpečavajo v Italiji, z druge strani zopet nabavljajo industrijske izdelke prav v Italiji. Uvoz strojev in industrijske o-prebe iz Italije, se je moral lani že tako skrčiti, ker je Jugoslavija izčrpala posebne kredite in jih mora tudi vračati. Razumljiva je želja Jugoslovanov, da bi izvažali čim več industrijskih izdelkov, ne samo, ker se dežela močno industrializira, temveč tudi zato, ker bo v bodoče Jugoslavija gotovo teže izvažala živila, po katerih se povpraševanje na domačem trgu čedalje veča. PREVEC JUGOSLOVANSKIH BOMBAŽNIH TKANIN NA ITALIJANSKEM TRGU Italijanski tekstilci se v milanskem listu «24 Ore» (25.3.) pritožujejo, da so bombažne tkanine, ki jih uvaža Italija iz Jugoslavije preplavile domači trg. To pričajo podatki o uvozu jugoslovanskih bombažnih tkanin v zadnjih štirih letih: 107 ton v letu 1960, 394 ton v 1. 1961, 1.930 ton v 1. 1962 in 5.095 ton (približno 30 milijonov metrov) v lanskem letu; od leta 1960 pa do konca minulega leta se je povečal uvoz za 4.988 ton. Prodajna cena jugoslovanskih bombažnih tkanin (89,6 odsto surovih) je za kakih 30 odsto nižja od itali-jansae; lani je znašala povprečno 642 lir za kg. Okoli 95,5 odsto uvoženih tkanin ostane na italijanskem trgu, deloma za predelovanje. To je v znatno škodo domačim tekstilnim tovarnam, ki so v zadnjih letih investirale mnogo kapitala za mo- govora ugoditi še posebnim zahtevam jugoslovanske vlade, lernizacijo svojih obratov ter danes proizvajajo prvovrstno blago ter ga prodajajo po konkurenčnih cenah, kakor ostale tovarne v državah Evropskega skupnega tržišča in ženevskega sporazuma, Ztlaj pa so jugoslovanski tekstilci, ki so izven Evropskega skupnega tržišča in ženevskega sporazuma prinesli zmedo. Doslej so se italijanski in jugoslovanski industrijci že večkrat sestali, da bi rešili to vprašanje (septembra lani, decembra lani v Beogradu, spet decembra v Ljubljani, končno pa bi se morali sestati januarja letos v Milanu, a do sestanka ni prišlo). Vendar iz vsega tega ni bilo nič. Italijanski industrij ci predlagajo, da se doseže poseben sporazum, po katerem naj bi v začetku urejali izmenjavo bombažnih tkanin med I-talijo in Jugoslavijo na podlagi dvostranskega dogovora; kasneje naj bi se ta spravil v okvir ženevskega sporazuma. V prvi vrsti pa naj se Jugoslovani sami odločijo, da v smislu tvornega sodelovanja s sosedi nekoliko omejijo izvoz tkanin v Italijo in zvišajo tem cene. Vloga sejemskih sporazumov med Jugoslavijo in Avstrijo O uspešno zaključenih jugoslovansko - avstrij skih gospodarskih pogajanjih * Beogradu smo poročali že v zadnji številki. Pogajanja so tekla v zelo ugodnem ozračju. Niso dovedla samo do zboljšanja pogojev za trgovinsko izmenjavo — tako npr. je Avstrija znatno sprostila jugoslovanski uvoz — temveč so tudi ustvarila trdnejšo osnovo za tesnejše sodelovanje v industriji in med bančnimi zavodi. Trgovinsko izmenjavo in gospodarsko sodelovanje sploh bo o-lajšal tudi dogovor, da se bo začenši s 24. oktobrom tega leta uvedel multilateralni plačilni sistem z zamenljivo valuto. Doslej je veljala zamenljivost samo v obsegu 20 odsto, tako npr. je bilo mogoče — ako govorimo z jugoslovanskega vidika — doseči poravnavo v zamenljivi I valuti samo za 20 odsto jugoslovanskega izvoza v Avstrijo. Poslej bo zamenljivost popolna. VELIK POMEN IZMENJAVE OB SEJMIH V trgovini med Jugoslavijo in Avstrijo igra važno vlogo izmenjava, ki se razvija v okviru kontingentov za posamezne sejme, to je v Gradcu (pomladanskega in jesenskega), Celovcu in Innsbrucku ter v zadnjem času sejma «Alpe-Adria», ki ima pravzaprav značaj obmejnega sejma. Za vsakega izmed teh sejmov je bil poprej določen kontingent 10 milijonov šilingov (240 milijonov lir) za vsako smer, torej za graški sejem dvakrat (za pomladanskega in jesenskega). Ti kontingenti se zdaj zvišajo za 6 milijonov šilingov (za vsak sejem in v vsako smer). JUGOSLAVIJA NA POMLADANSKEM SEJMU V GRADCU Letošnji pomladanski sejem v Gradcu bo od 30. aprila do 10. maja. Kakor na Tržaškem, tako sodelujeta tudi na graškem sejmu gospodarski zbornici Slovenije in Hrvatske, ki udeležbo jugoslovanskih podjetij organizirata skupno, in sicer v last nem jugoslovanskem paviljonu. Treba je pripomniti, da podjetja iz Slovenije in Hrvatske na sejmu lahko zastopajo tudi podjetja iz drugih jugoslovanskih republik. Poleg raznih vrst konservira-nih živil, kakor sadja, ribjih konserv, medu itd., bodo jugoslovanska podjetja razstavljala izdelke domače obrti pa tudi jugoslovanske industrijske izdelke; nadalje montažne weekend-hišice (izdelek podjetja «Pomurka» iz Murske Sobote), razne dele za kolesa, elektromaterial, smuči, hockey palice, pletenine, usnjeno konfekcijo, krzno, pisalne stroje, tesnila, televizijske antene, obutev itd. OLAJŠAVE ZA OBRTNIKE NA POLJSKEM Poljsko finančno ministrstvo je dovolilo obrtnikom v krajih, ki imajo manj kakor 20.000 prebivalcev, posebne olajšave. Nova obrtniška podjetja ne bodo dve leti plačevala ne prometnega davka ne dohodnine; pod določenimi okolnostmi bodo tudi obstoječa obrtniška podjetja uživala te ugodnosti. Dr. Fritz Bock, avstrijski minister za trgovino in gospodarsko obnovo Fulbrightov realizem «Mi lahko vzamemo na znanje dejstvo, da je Sovjetska zveza — čeprav še zelo močan nasprotnik — prenehalo, biti popolnoma in neizprosno sovražna Zapadu. Pokazala je novo voljo, da sprejme za obe strani koristne sporazume z Zapadom ter jih v glavnem tudi izpolni. Zato je zdaj mogoče nekaj naših energij preusmeriti od izvajanja hladne vojne k ublažitvi hladne vojne in ravnati s Sovjetsko zvezo glede nekaterih namenov kot z normalno državo Z normalnimi in tradicionalnimi koristmi«. «Mislim, da se moramo otresti bajke, da je kubanski komunizem prehodna grožnja, ki se bo zrušila ali izginila v najkrajšem času, ter dojeti dve osnovni resničnosti glede Kube: prvič, da ni Castrova vladavina na robu propada in da je ni lahko vreči s to ali ono politiko, ki jo vodimo ali se je pametno lotimo; drugič, da nadaljnji obstanek Castrove vladavine — čeprav je nasprotna našim koristim in naši politiki — ni nepremagljiva ovira, da bi dosegli svoje smotre, a-ko je ne napravimo takšne tem, da dovoljujemo, da zastruplja našo politiko doma ter da nas odvrača od bolj važnih nalog na polobli». «Ne mislim, da Združene a-meriške države lahko priznajo ali da naj bi priznale komunistično Kitajsko, ali da pristanemo na njen vstop v Organizacijo združenih narodov v sedanjih okolnostih... Ne verjamem pa, da mora sedanji položaj ostati nujno nenehen ... Storili bi dobro... ko bi ohranili «odprta vrata» možnosti za zboljšanje odnosov s komunistično Kitajsko v prihodnosti. Za začetek moramo odpreti svoje možgane nekaterim resničnostim o Kitajski, med katerimi je na prvem mestu ta, da v resnici ne obstajata dve Kitajski, temveč samo ena celinska; in tej vladajo komunisti ter ji bodo vladali za nedoločen čas». (Senator Fulbright) Vihar v desetih pomorskih državah Ultimativen nastop ameriške pomorske komisije - Amerika hoče diktirati višino prevoznin Federal Maritime Commission v New Torku (zvezna oblast za pomorstvo Združenih držav A-hierike), ki ima pravico nadzorovati prevoznine v okviru tako imenovane konference (sporazuma) mednarodnih brodarjev za Prevoze v Severno Ameriko, je nedavno ultimativno zahtevala, naj evropska plovna podjetja nemudoma odpovedo vse pogodbe, ki predvidevajo nižje prevoznine ter naj strogo uporabljajo uradno tarifo za pomorske prevoze. četudi je komisija — strogo pravno vzeto — upravičena Prepovedati prizadetim brodarjem, da znižajo brodnine pod tarifo, je ta ameriška zahteva zaradi svoje ultimativne oblike sprožila v Atlantiku pravcato Pravo «neurje». V Angliji se niso toliko zgražali zaradi samega dejstva, da se obravnava vprašanje zadevnih popustov, kolikor zaradi načina, na kateri so nastopili Američani. Končno bi Angleži še preboleli odpoved 15-odstotnega znižanja prevoznin, če to prav mora biti, vendar imajo takojšnji Preklic pogodb o zadevnih pomorskih prevozih za poseg ZDA v vrhovnost drugih dežel, ki se ne da opravičiti. To mnenje se tudi jasno vidi iz izjave britanske vlade. Britanski brodarji so namreč sklenili pogodbe s Popusti na prevozninah za dobo 90 dni in ti dogovori ne dopuščajo preklica. To se pravi, da zahtevajo Američani od njih, da prekršijo pogodbe. Temu se pa odločno upirajo predvsem britansko uradno mnenje in prizadeta združenja angleških brodarjev, ki se zgražajo zlasti za-< radi tega, ker grozijo Američani, da bodo naložili visoke globe v pristaniščih Združenih držav Amerike vsem tistim, ki se ne bi pokorili ultimativni zahtevi pomorske oblasti v New Torku. Vendar so v Londonu mnenja, da bi se «neurje» zaradi ; prevoznin poleglo, če bi v Ameriki vsaj pristali na primeren rok, v katerem naj prenehajo veljati pogodbe z znižanimi pomorskimi prevozninami. Sicer pa menijo v Londonu, da ni izključeno, da se po vsem tem ukine sedanji sistem tako imenovanih konferenc glede prevozov med vzhodno in zahodno obalo Severnega Atlantika. Predsednik ((Federal Maritime Commission« (FMC) v New Torku, admiral Harllee je izjavil atašeju za pomorsko plovbo pri britanskem veleposlaništvu v Washingtonu, Brigstocku, da ne nameravajo ZDA izvajati sankcije, če britanski brodarji ne bi spremenili svojih dogovorov z angleškimi izvozniki glede zadevnih prevoznin; vendar je poudaril, da bo FMC ukrenila vse, da spoštujejo zakon v primeru, da se kak izvoznik pritoži proti brodarju, ki skuša uveljaviti proti njemu pogodbo, ki je postala po citiranem zakonu nična. Ameriške oblasti so namreč pozvale britanske brodarje, naj svoje zadevne pogodbe z ameriškimi izvozniki spremenijo po njihovih željah, in so jim grozile s kazenskimi ukrepi. Zahodnonemški plovni podjetji Hapag in Norddeutscher Lloyd sta tako dvakrat prizadeti, ker pripadata skupini Atlantic Eastbound Freight Confe-rence, ki opravlja pomorski promet med Veliko Britanijo in pristaniščem Miami v ZDA, kakor tudi organizaciji Pacific Coast European Conference, ki se tudi poslužuje dvojnega načina zaračunanja prevoznin, če bi torej FMC kaznovala brodarje, ki se ne bi ravnali po njenih navodilih, s tem, da bi jim v ameriških pristaniščih zaračunala za vsak dan nič manj kot 1000 dolarjev ležarine, bi tako kaznovala tudi obe nemški plovni družbi. Zaradi tega pozdravljata vsak britanski ukrep proti ta- kemu posegu s strani ameriških oblasti. Skupina Pacific Coast European Conference pa ima svoj sedež v ZDA. V okviru te organizacije se bo zaradi tega veliko teže zoperstaviti nameravanemu pritisku ameriških oblasti. V krogih nemških brodarjev odrekajo FMC vsakršno pravico vtikati se v sedanje pogodbe in vsiljevati od nje prikrojene sporazume; to naj bi bil poseg v pravice tujih držav. Zvezno ministrstvo za promet Zahodne Nemčije tesno sodeluje v tem pogledu z vladami desetih prizadetih evropskih pomorskih dežel kakor tudi z japonsko vlado. To vprašanje zadeva vsega 60 tako imenovanih konferenc (sporazumov) plovnih družb. Vse kaže, da se bodo pomorske dežele izven ZDA v bližan prihodnosti sporazumele o ukrepih proti ((nedvomno nepravilnemu« enostranskemu ravnanju pomorske komisije v New Torku. Z. Nemčija je dobro založena z vinom Po podatkih Zveznega statističnega urada je bilo na dan 31. decembra 1963 v vinogradniških in obrtnih obratih na ozemlju Zahodne Nemčije 10,78 milijona hi, tj. za 1,63 milijona hi pitnega vina več kot ob istem času leta 1962. Od tega je bilo vsega 6,27 milijona hi ali 1,75 milijona hi domačega vina lanskega pridelka več kakor leta 1962. Domačega vina starejših letnikov pa je bilo v Zvezni nemški republiki vsega 3,21 milijona hi, torej za 0,15 milijona hi manj kot konec decembra 1962. leta. Zaloge tujih pitnih vin, vsega 0,86 milijona hi, so predstavljale 8 odsto skupne količine in so nekoliko manjše, kot so bile pred letom dni. Industrijskemu predelovanju namenjene količine vina, skupno 0,42 milijona hi, so se le neznatno povečale v primerjavi z mesecem decembrom leta 1962. Povečanje celotne vinske zaloge v Zahodni Nemčiji je treba torej pripisati obilnejši domači trgatvi v lanskem letu. Zdravnike na vesa la ? Niti zdravniki nočejo zaostajati za modo! Moda mora biti imenitna reč, za njo moraš in če zaostaneš, te takoj proglasijo za starokopitnega. V čem pa naj bi bila moda za zdravnike? Veste morda za modne bolezni in za zdravnike, ki bt jih ti ne hoteli zdraviti? Prav gotovo imamo tudi modne bolezni, primerna doza živčnosti npr. je v današnjih časih skoraj neizogibno lepotilo. A te mode ne mislim, pač pa na stavke. Te morajo danes biti res v modi. Ko pa so tako pogoste pri nas in marsikje drugje! Tako v modo so prišle, da so sindikalni voditelji pogosto prepričani, da ni treba njihovega vzroka niti posebno pojasniti ljudem; tako sveto so prepričani v njihovo upravičenost, da včasih nimajo za potrebno, da bi o resničnih vzrokih stavk v dostopni obliki poučili državljane, ki se na sindikalne reči, socialne predpise in skupne pogodbe ne spoznajo. Ker niso ljudje o vzrokih dovolj poučeni ali pa tudi, ker je stavk le preveč in ker te pri današnji medsebojni povezavi gospodarskega življenja in socialne odvisnosti med vsemi sloji zadenejo tudi najširše plasti in takšne, ki stavkajočim ne morejo prav nič pomagati, nastopa čas, ko se ljudje stavk naveličajo in se jim niti ne ljubi več razmišljati, kdo je stavke kriv. Na sindikalnih voditeljih je, da s svojim političnim nosom zavohajo, kdaj nastopi v javnosti takšen trenutek, ko stavke stavkajočim, sindikalnim organizacijam in njihovim političnim pokroviteljem lahko bolj škodijo kakor koristijo. «Vox populi« je seveda tudi za sindikalne boje važna zadeva. Če je bilo zdravnikom, ki so se odločili za stavko, za to, da ne bodo zaostajali za modo, so si izbrali slab čas, čas namreč, ko stavke že prihajajo iz mode. Sicer naši zdravniki ne stavkajo več; vsi so se že zvrstili, tudi primariji. Veliko, lahko bi rekli, splošno stavko v tej stroki so proglasili v Belgiji. Stavkalo jih je okoli 12.000. Vlada krščanskih socialistov in socialistov je julija lanskega leta prvič preuredila bolniško zavarovanje, nato je v jeseni na protest zdravnikov omilila nekatere določbe, in to sporazumno z zdravniško organizacijo. Zakon bi se bil moral uveljaviti 1. januarja, ' a med zdravniki so medtem prodrli skrajneži in uveljavitev zakona je bila zopet odložena, in sicer do konca marca. Toda zdravniška organizacija se pod vplivom skrajno usmerjenih ni s tem sprijaznila ter je- proglasila stavko. V glavnem so proti temu, da bi’ se zdravniki morali pogajati z zavodi za socialno zavarovanje glede honorarja in pristati na nadzorstvo nad njihovim delom ter brezplačno zdraviti onemogle, vdove in reveže. V nekaterih mestih, kakor v Ant-vverpenu, se je precej zdravnikov stavki uprlo, češ da se zdravniku ne spodobi stavkati, ker je pač odgovoren za zdravje in življenje človeka. Skrajneži pa pravijo: Zakaj bi se tudi mi ne organizirali v sindikat — v resnici so se tudi — in borili za svoje upravičen? Vsak stan ima svoje «pravice», toda v trenutku, ko ne priznava več zakonov človeške vzajemnosti (solidarnosti), potem se njegova stavka, pravica do stavke izmaliči... «Zdravnike na vešala?«, kakor je vpilo razjarjeno delavstvo v mestu Charleroiu. Oh, ne, dragi moji. Živce na mesto! Tudi v tem pogledu je treba po vrstnem redu. Prej kakor zdravniki, mora na vešala bolezen! Dokler bodo virusi in bakcili svobodno obletavali Zemljo, so nam zdravniki potrebni, Ne virusi ne bakcili ne bodo zginili s sveta nič prej kakor zlo — nikdar! — Ib — IZ ŽIVLJENJA Ko vidiš poročen par na spre hodu in opaziš, da nekdo hodi dva koraka pred drugim, pomeni, da je prvi nevoljen. — e — Omikan človek je tisti, ki nekaj ve, a ničesar ne reče o tem. Moški je nekdaj imel navado prositi za roko dekleta z upognjenim kolenom; dandanes stori to z upognjenimi komolci. Nedavno so v Hollywoodu naznanili zaroko igralca z igralko. «V redu, ona je krasno dekle, lahko mu bo dobra prva žena«, je pripomnil prijatelj. RAZSTAVA VRTNARSTVA NA DUNAJU Pod pokroviteljstvom predsednika avstrijske zvezne republike dr. Schaerfa bo od 16. aprila do 11. oktobra t. 1. na Dunaju mednarodna razstava vrtnarstva pod geslom WIG '64. Dejansko bo razstavni prostor zajemal ves donavski park (Do-naupark), ki se razprostira na površini enega milijona kvadratnih -metrov. Stran 2 GOSPODARSTVO Petek, 10. aprila 1964 MEDNARODNA TRGOVINA SARAGAT NA BLIŽNJEM IN SREDNJEM VZHODU. Sedanji zunanji minister socialni demokrat Saragat vodi gotovo živahnejšo zunanjo politiko kakor njegovi predhodniki. Te dni je odpotoval najprej na obisk Zvezne arabske republike, nato v Iran. V Kairu se je sestal tudi s predsednikom Naserjem. Po sestanku z egiptovskimi državniki je izjavil, da je Italija sicer članica Atlantske zveze, kljub temu pa razume gledišče držav, ki niso v zvezi. Vsaka ima vlogo, ki naj jo razvije v svetovni politiki in vsa ta gledišča so koristna za utrditev miru. Prepričan je, da tudi Združena arabska republika želi mir. Italijanska vlada je mnenja, da je treba rešiti vprašanje beguncev (iz Izraela) pred Organizacijo združenih narodov. Na dnevnem redu razgovorov je bilo tudi vprašanje nacionaliziranega premoženja italijanskih državljanov v Egiptu. Naser je izjavil, da je voljan rešiti tudi to vprašanje. V kratkem bo odpotovala v Kairo posebna italijanska komisija, ki bo skušala rešiti to vprašanje. Predsednik vlade Zvezne arabske republike Aly Sabry je izjavil, da so bili izpuščeni vsi politični jetniki. V zaporu so ostali samo ljudje obtoženi navadnih prestopkov. Glede zunanje politike je izjavil, da ostane ZAR na liniji nevezanih držav ter hoče voditi politiko miroljubnega sožitja ter pomagati narodom, ki se borijo za svobodo. VATIKANSKI OPAZOVALEC PRI OZN. Organizacija združenih narodov je sporočila, da bo Vatikan odslej imel pri OZN stalnega opazovalca. To mesto je bilo zaupano msgr. Albertu Giovannettiju. VODJA JUŽNOTIROLSKIH STRELCEV ARETIRAN. Avstrij-' sko notranje ministrstvo je objavilo, da je bil blizu Innsbrucka aretiran Georg IClotz, 45-letni major južnotirolskih strelcev (Schuetzen). Aretirali so ga v Absamu pri Innsbrucku v njegovem stanovanju, ker je zlorabil pravico političnega zavetišča. V razgovoru s predstavniki tiska je napovedal novo akcijo v Južnem Tirolu. Prepeljali so ga na Dunaj, kjer bodo pripravili vse potrebno za njegov izgon. Poročilo notranjega ministra pravi dalje, da se proučuje vprašanje, do kakšne mere bi ga lahko sodili v Avstriji za njegove prekrške. Klotzu sodi tudi italijansko sodišče v Milanu, pač v odsotnosti, na znanem procesu proti južnim Tirolcem. Kakor poročajo italijanski listi iz Bočna, je policija osumila glasbenika Andergassena, da je eden izmed glavnih voditeljev južnotirolske tajne organizacije BAS. Andergassen je prišel v Italijo kot vodič skupine ameriških študentov z rednita pot. nim listom. Na Južnem Tirolskem je‘ policija aretirala 16 ljudi v raznih krajih, ki so o-sumljeni, da so v zvezi z atentati. KANCLER ERHARD NAJPREJ V AMERIKO, NATO V MOSKVO? V glavnem mestu Zahodne Nemčije se je razširila novica, da namerava kancler Erhard še to leto obiskati Moskvo. Glasnik zahodnonemške vlade je izjavil, da je vest pre-uranjena. Ža to je treba še diplomatska priprava, ki ne bo lahka. Prof. Erharda bi morali povabiti Sovjeti. Vsekakor obišče Erhard najprej Washington (meseca junija); z Američani se bo posvetoval glede svojega morebitnega obiska Moskvi; nato bi oktobra odpotoval v Sovjetsko zvezo. FULBRIGHT - RUSK - BUN-DY. Nastop ameriškega senatorja Fulbrighta, ki je načelnik odbora za zunanje zadeve, za odločno preusmeritev ameriške zunanje politike nasproti komunističnim državam utegne dati pobudo, tako sodijo nekateri ameriški listi, za spremembo v ameriškem zunanjem ministrstvu. Tega vodi zdaj Rusk. Fulbright zahteva prožnejšo politiko ne samo nasproti Sovjetski zvezi, temveč tudi nasproti Kubi in Kitajski. Po njegovem mnenju mora biti ameriška politika bolj realistična. Rusk ni sicer na celi črti zavrnil Fulbrighta, vendar je še vedno prepričan, da predstavlja Castrova vladavina «pret-njo za vso zapadno Ameriko». Nekateri ameriški publicisti do domnevajo, da utegne Fulbrigh-tov nastop tako močno vplivati na predsednika Johnsona, da bo zamenjal Ruska po vsej verjetnosti z nekdanjim Kennedyje-vim svetovalcem Mac George Bundyjem. Svojčas so navajali Fulbrighta kot zunanjega ministra, toda njegov zadnji oster nastop mu je to imenovanje o-nemogočil. Ameriški komentatorji naglašajo, da ni govoril sporazumno z Johnsonom. TRAMAG V PADOVI Avtonomna ustanova padovan-skega velesejma sporoča, da bo priredila napovedano razstavo notranjega prevozništva in skladiščenja pod geslom TRAMAG od 15. do 20., ne pa od 4. do 11. oktobra letos. Hkrati obvešča, da ne bo priredila tudi najavljene razstave javnih uslug, označeno s kratico SEP. UVOZ PRAŠIČEV Italijansko ministrstvo^ za zunanjo trgovino je določilo, da lahko domači operaterji uvozijo do 30. junija letos 28.500 prašičev in 14.375 stotov svinjskega mesa, in sicer iz Bolgarije (6.250 prašičev, 4.125 stotov mesa), iz Poljske (7.500 prašičev, 1.250 stotov mesa), Romunije (4.750 oz. 6.500) in Madžarske (10.000 oz. 2.500). Uvoz se bo vršil s carinskim pregledom čez carinarnice v Trstu, Pontebi, For-tezzi, Neaplju, Bologni in Milanu. RAZSTAVA V BASLU Od. 11. do 21. aprila bo v Baslu v Švici 48. vzorčni velesejem. Razstavni prostor bo zajemal 162.000 kv. metrov. Razstavljeni »bodo proizvodi z vseh področij švicarske industrije, od ur do draguljev, od največjih motorjev do najmanjših zelo preciznih orodnih strojev, od pohištva do obutve, od plastičnih izdelkov do tkanin. Razstava v Baslu je najvažnejša v vsej Švici. VINSKA RAZSTAVA V TRIDEKTU Te dni je v prostorih trgovinske zbornice v Tridentu 27. razstava tridentinskih vin. Petdeset razstavljavcev prikazuje 21 vrst belega vina in okoli 100 vrst črnega. V okviru razstave, ki bo trajala do 14. aprila, so priredili tudi slikarsko tekmovanje s temo «Trta in vino v umetnosti» in tekmovanje v poeziji s temo ((Tridentinska vina». PREDVIDEVAJO OBILEN PRIDELEK SLADKORJA Angleška družba E. D. & F. Man sodi, da bo doseglo svetovno povpraševanje po surovem sladkorju v razdobju april-sep-tember 510.000 ton, medtem ko bo znašalo povpraševanje po predelanem (belem) sladkorju 895 tisoč ton. V omenjenem času bo dosegla razpoložljivost surovega sladkorja 605.000 ton in predelanega sladkorja 495.000 ton. Tu niso vključeni podatki za Združene ameriške države in za Sovjetsko zvezo, o katerih pa vedo, da bodo morale od aprila do septembra tega leta nabaviti v tujini precejšnje količine sladkorja. V drugem in tretjem tromesečju 1964 bodo razne države potrebovale naslednje količine surovega oziroma predelanega 100 (pred.), Anglija 50 oz. 30, druge evropske države 35 oz. 30; nadalje neevropske države ob Sredozemlju 10 oz. 25, področje Adena 40 (pred.) in Saudova A-rabija 25 (predelanega). Razpoložljivost sladkorja v raznih državah pa bo znašala (v tisočih ton): Argentina 14 oz. 15, Brazilija 70 oz 30, Kolumbija 10 oz. 10, Kuba 10 oz. 20, Češkoslovaška 50 (pred.), San Domingo 180 oz. 30, Francija 5 oz. 50, Vzh. Nemčija 50 (pred.), Zah. Nemčija 35 (pred.), Madžarska 15 (pred.), Indija 10 oz. 10, Indonezija 60 oz. 20, Peru 60 (sur.), Filipini 40 (sur.), Poljska 20 oz. 40, Rodezija 15 (sur.), Formoza 10 oz. 80, Tajska 15 (sur.) in Turčija 40 (pred.). Po najnovejših podatkih bo znašal letos svetovni pridelek surovega sladkorja 54.408.000 ton (30.986.000 ton iz sladkornega trsa in 23.422.000 ton iz sladkorne pese). Letošnji pridelek naj bi presegel lanskega za 3.625.000 t. V južnoameriških državah bodo letos pridelali precej manj sladkorja kakor v prejšnjih letih, tako bo kubanski pridelek za kakih 200.000 ton manjši od lanskega. PRIDELEK SLADKORNE PESE NA POLJSKEM Varšavski tednik «Zycie Go-spodarcze» sporoča, da bo po podatkih, ki jih je zbrala Komisija za načrtovanje, letošnji pridelek sladkorne pese znašal 11.570.000 ton (10.600.000 ton lani). Zasajene površine zajemajo 445.000 hektarov (v pretekli sezoni 372.000). Pravijo, da bo vrgel letos vsak hektar 26 ton sladkorne pese (lani 28,6 ton). AMERIKA—POLJSKA IN JUGOSLAVIJA Ameriški zunanji minister D. Rusk je obvestil Kongres, da je predsednik Johnson 26. marca zopet priznal Jugoslaviji in Poljski položaj držav z največjimi carinskimi ugodnostmi, ker sta obe pokazali, da hočeta ohraniti svojo neodvisnost. POLOŽAJ NA CIPRU PONOVNO ZAPLETEN. Čeprav so se na Cipru izkrcale čete Organizacije združenih narodov, se položaj na otoku še ni razčistil. Med prebivalstvom vlada sicer mir. Predsednik Makarios je predstavnikom tujega tiska jasno izjavil, da hočejo Grki doseči priključitev Cipra h Grčiji. Nato je njegova vlada odpovedala sporazum s Turčijo in Anglijo iz leta 1959, s katerim so v Ženevi dosegli kompromis glede Cipra ter proglasili neodvisnost otoka. Turška vlada je izjavila, da ne priznava enostranske odpovedi ženevskega dogovora. Hkrati je turška vojska izkrcala na Cipru poseben odred, ki se je tam utrdil. Ženevski spora- zum dopušča Turčiji, da posreduje na Cipru v primeru, da bi bile ogrožene koristt turške manjšine, oziroma Turčije. KEKKONEN V MOSKVO. Predsednik Finske Kekkonen bo 16. aprila odpotoval v Moskvo. Dan nato bo osebno čestital N. Hruščovu k njegovemu 70. rojstnemu dnevu. Kekkonena bo spremljal zunanji minister Hal-larha. MLADE STRUJE MED ŠPANSKO DUHOVŠČINO. Čez 400 katalonskih duhovnikov je škofom katalonske škofije naslovilo vlogo v katalonskem jeziku, v kateri opozarjajo na nekatere nujne potrebe v dušnem pastirstvu pa tudi na nezdrave odnose med Cerkvijo in državo. Gre za osvežitev dušnega pastirstva v smislu načel, ki so prišla do izraza na vatikanskem cerkvenem zboru. Med drugim se duhovniki tudi pritožujejo nad oviranjem delovanja ((delavske laične bratovščine^, za katero ne kažejo pravilnega razumevanja ne cerkvene ne politične oblasti. Te bratovščine delujejo v okviru katoliške akcije in zahtevajo, da jim oblasti priznavajo pravice sindikalnih organizacij. Odnosi med Cerkvijo in državo se zapletajo tudi s tem, da predstavniki Francove vladavine nastopajo kot branilci katolištva in proglašajo vsakogar za komunista, ki ni na njihovi strani. Tako ponavljajo, da je bila državljanska vojna križarska vojska za vero. Vlada hoče tako opravičevati svojo politiko in svoje napake. Besedo hoče imeti tudi pri imenovanju škofov. Katalonskemu jeziku se ne priznavajo pravice, ki mu gredo. Spisek duhovnikov, ki vsebuje tudi njihove podpise na vlogi so izročili tarragonskemu nadškofu kard. Arribi y Castro, da ne bi njihova imena prišla v roke policiji. SOVJETSKO - KITAJSKI SPOR. Tik pred odhodom predsednika Hruščova na Madžarsko je «Pravda» objavila poročilo o sporu s Kitajsko, ki ga je podal v Centralnem komiteju komunistične stranke marksistični teoretik Suslov. Ta je v njem naglasil, da predstavlja odklonska dejavnost kitajskih komunistov nevarnost za svetovno komunistično gibanje. Isti očitek je naslovil na kitajske komuniste Hruščov med svojim obiskom na Madžarskem ter je pozval komunistične stranke po svetu k enotnemu nastopu proti kitajskim komunistom. Centralni komite sovjetske komunistične stranke je izrazil svojo pripravljenost na sporazum tudi s Kitajci, ki bi ga bilo treba doseči na sestanku vseh komunističnih strank. POMORSTVO sladkorja (v tisočih ton): Ita- LADJE SPLOŠNE PLOVBE lija 70 oziroma 10, Grčija 40 Motorna ladja «Bled» je zasi- (predelanega), Portugalska 15 o-' drana v Piranu zaradi popravil, ziroma 10, Španija 80 (predela- ] Ladja «Bohinj» pristane 17. a-nega), Švedska 10 oz. 30, Švica i prila v Benetkah. «Bovec» je na poti iz St. Vincenta proti Genovi, kamor bo priplula 14. aprila, nakar se bo obrnila na Jadran. «Dubrovnik» prispe danes v Benetke, od koder bo odplula v Ancono, tam pa se bo zasidrala 15. aprila. «Zelengora» pluje proti Takoradiju in Dakarju, kjer bo pristala 29. a-prila, nakar bo odpotovala proti jadranskim pristaniščem. «Kraljevica» je zapustila 1. a-prila Conakry namenjena proti Takoradiju, Apapi in Temi, kamor bo dospela 12. aprila. ((Pohorje)) pripluje danes v Kaza-blanko, od koder se bo namenila proti zahodnoafriškim lukam. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Jesenice» 22. aprila; «Uljanik» 14. aprila; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Vojvodina» 15. -20. aprila; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Bratstvo» 16. -17. aprila, »Matko Lagi-nja» 28.-29. aprila, «Rijeka» 29. aprila. Prihodi v Trst ((Uljaniki) (Daljni vzhod) 14. aprila; «Trebinje» (ZDA) 15. a-prila; «Risnjak» (Izrael) 10. a-prila; «Plavnik» (Izrael) 12. a-prila; «Šibenik)) (zaliv ZDA) 22. aprila., TRŽAŠKI LLOYD. Dne 11. aprila odplove iz Trsta proti Indiji in Pakistanu mot. ladja «Adige» z večjim tovorom železniškega materiala, prediva, papirja in drugega. Jutri odpotuje proti zahodnoafriškim lukam, Kongu in Angoli ladja «Isonzo». Danes zapusti naše pristanišče potniška ladja «Europa» (na ekspresni proti Trst-Capetown). V nedeljo pristane v Trstu mot. ladja «Viminale», ki bo 15. aprila odplula proti Daljnemu vzhodu natovorjena s kemičnimi proizvodi, vozili in raznim blagom. MARČNI PROMET V JAVNIH SKLADIŠČIH. V minulem marcu je dosegel blagovni promet čez tržaška Javna skladišča 160 tisoč ton (95.000 ton so izkrcali) ali 12 odsto manj kakor v lanskem marcu. V prvem tromesečju letos pa je znašal 618 tisoč ton, se pravi 26 odsto več kot v istem razdobju preteklega leta; od tega je bilo 275.000 ton raznega blaga, 222.000 ton premoga in rud, 81.000 ton žitaric in 41.000 ton lesa. PROMET ČEZ TRŽIČ. V mesecu marcu je šlo čez pristanišče Portorosega v Tržiču 48.820 ton blaga (dovoz 48.410, odvoz 410) proti 55.154 tonam v februarju t.l., 36.889 t v januarju t.l. in 20.628 t v lanskem marcu. V treh mesecih tega leta je dosegel blagovni promet čez Tržič po morju 140.863 ton ali 69.306 ton več kot v istem razdobju minulega leta, ko so zabeležili ramo 71.557 ton. GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Zakonodajna dejavnost v skladu z novo ustavo Ljubljana, aprila TUJE VALUTE V PARIZU (v francoskih frankih od banke do banke) Dolar amer. 4,8960 Dolar kanad. 4,52 Funt šterling 13,69 Marka nemška 1,2320 Frank švic. 1,1320 Frank belg. 0,0980 Goldinar niz. 1,3580 Lira it. (100) 0,7835 Krona Šved. 0,9515 Krona norv. 0,6835 Krona danska 0,7090 Eskudo port. 0,1705 Šiling avstr. 0,1897 Pezeta Špan. 0,081275 Pezo arg. 0,0340 Kruzejro braz. 0,0010 Drahma grška 0,1610 Dinar jug. 0,0045 Gibanje cen surovinam od 1.1956 V spodnji razpredelnici so razvidni tečaji nekaterim surovinam na najvažnejših mednarodnih trgih. Izraženi so v stotinkah dolarja za funt v New Yor- funtih šterlingih za dolgo tono v Londonu (v šilingih in penijih za cwt. pri kakavu, v penijih za funt pri kavčuku) in v dolarjih «posted price» za sod ku in St Louisu, v stotinkah v Kuwaitu. dolarja za bušel v Chicagu, v SUROVINE 31.11.56 31.12.62 31.12.63 3.4.64 pšenica Chicago 243 1/2 2113/16 219 9/16 202 15/16 koruza Chicago 137 1/8 112 13/16 120 1/16 1215/16 baker New York 35 1/2 31 31 32 London 277 1/2 234 3/4 235 3/4 301 3/4 cin New York 111 113,12 134 133,12 London 852 851 1/2 1036 3/4 1036 1/4 svinec New York 16 10 12,50 13 London 1171/4 54 3/8 781/4 81 3/16 cink East St. Louis 13 1/2 11,50 13 13 London 102 65 15/16 95 1/4 99 11/16 kakao London 212 163 216 1/2 177 kava New York 601/4 34 38,50 49 sladkor New York 4,65 4,82 10,43 7,54 London 47 40 88 68 1/2 bombaž New York 34,25 34,665 33,62 33,575 kavčuk London 33 1/8 24 3/4 19 5/16 20 7/8 petrolej Kuwait 1,72 1,59 1,59 1,59 ZAKONODAJNA DEJAVNOST Spremenjene družbeno - ekonomske osnove in predvsem nagel gospodarski razvoj v zadnjih letih narekuje tudi vzporedno prilagajanje zakonodaje. Morda je izraz prilagajanje neprimeren, ker se pri zakonodajnem delu upošteva, da mora iti pred razvojem in mora razvoj v nekih pogledih usmerjati v smeri nadaljnje krepitve socialističnih odnosov v družbi. Nova ustava naj postavi osnovo za nadaljnjo izpopolnjevanje tudi na zakonodajnem področju. Osnovna načela v novi ustavi narekujejo, da čimprej uskladimo zakonite in druge predpise tem načelom. Izraz »čimprej» e v ustavnem zakonu opredeljen z dvema letoma, tako da nam ostaja za usklajevanje predpisov z novo ustavo še kako leto dni. Razumljivo je zato, da vsi pristojni organi hite in pripravlja-o osnutke predpisov, s katerimi naj bi uskladili zlasti najbolj pomembna pravna področja z novo ustavo; kolikor predpisov ni, pripravljajo nove. Razumljivo je, da delo ni lahko, saj je treba ubrati mnogokje nova pota in -postavljati nove definicije za mnoge pravne institucije, ki drugod veljajo kot pribite, so se pa v novih pogojih socialističnega razvoja preživele. Kot primer naj navedemo samo tistega, ki se šteje recimo na zahodu kot nekaj svetega, to je vprašanje lastnine. Poleg zasebne lastnine, ki uživa vse ustavne in drugo zaščito, se je namreč pri nas razvil pojem družbene lastnine, ki po svojem obsegu v vsakem pogledu prerašča zasebno lastnino. Med slednjo pa se je povečal družbeni interes, ki se v kapitalistični u-reditvi pojmuje popolnoma drugače in zožuje na zelo ozke posege. Na tem mestu bi bilo težko obširneje govoriti o zakonodajni dejavnosti vseh organov, ki so za to pristojni. Omejili bi se morda le na nekatere primere s področja gospodarstva in to ne, po kakem posebnem sistematičnem redu, ker tudi sama dejavnost ne poteka po nekem načrtu. DECENTRALIZACIJA V ZAKONODAJI Kot pomembne predpise področja gospodarstva naj omenimo nove predpise, katerih namen je urediti financiranje in finančno poslovanje proračunskih organov, to je občin, okrajev, republik in Zveze. Obenem s temi predpisi je v pripravi tu di predpis o prispevkih in davkih državljanov. V pripravi so temeljni zvezni zakoni za omenjena področja, dočim naj bi podrobnosti uredile z zakoni posamezne republike. Sploh lahko ugotovimo, da sedaj npr. Zvezna ljudska skupščina sprejema vedno bolj temeljne oziroma okvirne predpise in da je podrobna ureditev prepuščena pristojnosti republik in tudi nižjih politično-teritorialnih skupnosti, kot imenujemo okraje in občine. ORGANIZACIJA GOSPODARSKIH ZBORNIC Nadaljnji pomemben zakon je temeljni zakon o gospodarskih t.zbornicah. Kot je znano, obsto-, naj omenimo zlasti, da je za je v Jugoslaviji enotne gospo- letos predviden uvoz 20.000 tele-darske zbornice za vsa gospo- vizorjev, ker doma proizvodnja, darska področja. Po novem za- vizorjev, ker domača proizvod- UVOZ KORUZE IN SVININE IZ ROMUNIJE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo dodaten kontingent' za uvoz koruze ir. svinjskega mesa iz Romunije Gre za 45.000 ton v vrednosti 60 milijonov lir. Uvoz se bo vršil s carinskim pregledom (dogana controllata), in sicer koruze čez carinarnico v Raven-ni, a svinino čez Pontebbo. Pre. notacije niso dovoljene, uvozniki pa morajo predložiti zadevnim organom običajno carinsko izjavo za ocarinjenje. Zakaj so nastale težave pri Olivettiju? konkurenca angleških in ame-1 vico delnic, bi morali oni po-riških podjetij. Naj večja teža- skrbeti za polovico tega kapi Vest, da je velika tovarna pisalnih strojev in pisarniških potrebščin Olivetti v Ivrei skrajšala delovni urnik svojim 17.000 delavcem za 6 tednov in da je zaprla en obrat, je zbudila v italijanskih gospodarskih krogih veliko pozornost; saj je ni bilo mogoče spravljati samo v zvezo z najnovejšimi ukrepi rimske vlade proti inflaciji. O razvoju tega velikega podjetja, ki je pred leti prevzelo tudi ameriško tovarno pisalnih strojev «Underwood», poroča tudi ameriški tisk, iz katerega navajamo naslednje podatke. Ustanovitelj tega podjetja, ki se je razvilo v pravi koncern ki je soudeležen tudi pri drugih podjetjih, je bil Camillo Olivetti. Družba je ostala dejansko v rokah družine, vendar se je proti koncu lanskega leta pričelo čutiti med sinovi in hčerami notranje nesoglasje. Enotnega vodstva očitno ni bilo več. Dediči so se nedavno pričeli pogajati za prodajo delnic po čim boljši ceni. Glavni ravnatelj Roberto Olivetti je izjavil, da so nastale težave zaradi nazadovanja prodaje izdelkov na tujih trgih, zlasti v Latinski Ameriki. Drugi voditelji so naglasili, da je inflacija močno dvignila pro izvodne stroške tovarne v času, ko se je pričela močno čutiti | livettijevi dediči v rokah polo- va podjetja je obstajala v pomanjkanju kapitala. Družbo Olivetti je stalo tudi mnogo denarja prizadevanje, da bi vsaj deloma izpodrinili s trga ameriško družbo International Bus-sines Machines. Nekateri Italijani domnevajo, da je vodstvo tovarne Olivetti investiralo preveč denarja za nakup in ozdravljenje ameriške tovarne Underwood v Hardfor-du. V ta namen je družba potrošila 100 milijonov dolarjev, ki si jih je deloma tudi izposodila. Roberto Olivetti je pripomnil, da so obrati Undervvoo-da po novih investicijah pričeli zopet donosno obratovati. Računajo, da bo družba Under-wood letos prodala za 100 milijonov dolarjev pisalnih strojev. Ko je meseca novembra lanskega leta umrl Giuseppe Pero, ki je vodil podjetje, ni po njegovi smrti nobeden izmed Olivetti j evih dedičev Camilla Oli-vettija pokazal toliko odločnosti, da bi bil prevzel vajeti. Računajo, da potrebuje podjetje za uspešen razvoj do konca leta 1966 okoli 160 milijonov dolarjev kapitala. Ker imajo Ci- tate. Polovico delnic naj bi dediči prodali IFI, družbi ki je v rokah družine Agnelli, ki ima tudi večino delnic družbe FIAT in Pirelli. S prodajo delnic bi si Olivettijevi dediči olajšali položaj ter deloma otresli skrbi, od kod nabaviti dovolj kapitala, ki bi zagotovil poslovanje Olivetti j evih tovarn. Po vesteh iz ameriškega tiska, naj bi družba Olivetti prešla v roke kakšnega državnega podjetja, in to še v mesecu aprilu. Delničarji se bodo v kratkem sestali, da bi imenovali glavnega ravnatelja. Verjetno bo na to mesto postavljen Bruno Vi sentini, ki je bil doslej svetovalec vseh Olivettijevih dedičev. Visentini ima dobre zveze tudi z bankami, ki pritiskajo, da bi Olivettijevi dediči prodali delnice. Z druge strani poročajo Rima, in to iz okolice podpredsednika vlade Nennija, da točna vest nekega rimskega lista, da se vlada ne zgane v trenutku, ko se družbe FIAT, Pirelli, Centrale in Edison pripravljajo, da bi prevzele družbo Olivetti. Pristojni organi še vedno proučujejo položaj druž be Olivetti. konu naj bi obstajale temeljne zbornice, to je občinske ali za več občin skupaj, nadalje republiške in končno Zvezna gospodarska zbornica, članstvo v zbornicah je obvezno, in sicer tako, da postanejo gospodarske organizacije z vpisom pri temeljni, sedaj še okrajni zbornici, avtomatično člani višjih zbornic. Poleg tega člani lahko sodelujejo v organih vseh zbornic, seveda glede na pomembnost vprašanj, ki jih obravnavajo. Tako prevladuje mnenje, da ni mogoče postavljati enotnih kriterijev npr. za razvoj težke industrije, na najnižjih zbornicah in da je to možno kvečjemu pri republiških, če ne celo samo pri Zvezni zbornici. Končno naj omenimo, da so pripravi zakoni o podjetjih-gospodarskih organizacijah ter o njihovem poslovnem sodelovanju in združevanju ter zakoni s področja delovnih razmerij, katerih osnova je, da v novi družbi ni in ne more biti več mezdnih odnosov, ker so delavci tudi upravljale! gospodarskih organizacij, to je tovarn, rudnikov in drugih. INTEGRACIJSKA GIBANJA V GOSPODARSTVU Vprašanje integracij V go-spodarstvu postaja vedno bolj aktualno in so zato razprave o njem čedalje širše. Tudi sicer je opažati med gospodarskimi organizacijami vedno večje zanimanje za ta vprašanja in ne samo zanimanja, temveč tudi želja po združevanju in sodelovanju. Ekonomski razlogi postajajo namreč vedno močnejši in silijo posamezna podjetja k i-skanju primernih oblik sodelovanja. K temu jih ne silijo samo notranji gospodarski razlogi, temveč vedno večje navezovanje gospodarstva na zunanji svet, kjer se odkrivajo nove perspektive in novi pogledi. Znano je namreč, da npr. na svetu z majhno in raznolično proizvodnjo ni uspeha in da so potrebne proizvodnje velikih seri. specializiranih proizvodov. V avtomobilski industriji postaja proizvodnja 100.000 vozil letno že premajhna in nerentabilna. V Sloveniji imamo dober zgled gospodarske kooperacije Tomosa iz Kopra s Citroenom v Franciji. Res, da preživlja ali je preživljala ta kooperacija različne krize, a kaže, da se položaj boljša, ker so dosegli kvaliteto svojih izdelkov, s katerimi _ koope-rirajo in ker so več ali man, odpadle nekatere upravne ovire. Poleg Tomosa imamo še druge primere, vendar pa so za sedaj najbolj zanimivi primeri sodelovanja doma in to na vseh področjih. Tako se ustvarjajo npr. veliki kmetijski kombinati, ki združujejo vse od pridelovalcev kmetijskih pridelkov preko industrije do prodaje. Poleg teh naj omenimo velike železarske kombinate, ki postopno vključujejo v enotno organizacijo rudnike, železarne in celo nadaljnjo predelavo. V Sloveniji na tem področju nismo dosegli vidnega uspeha, čeprav bi bilo nujno, da bi se združile železarne v enoten kombinat ali podobno in prešle na specializirano proizvodnjo. Verjetno jim še ni sile, ker jim tako gre še relativno dobro, čeprav mnogi opozarjajo, da je skrajni čas, da začno misliti na prihodnost, Težnja za sodelovanjem v domačem in širšem okviru Zanimivo je, da je vedno več govora o potrebi gospodarske kooperacije tudi preko meje in kot je znano so bili že prvi razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi predstavniki z me, -nega območja, da bi organizirali kooperacijo v okviru maloobmejnega sodelovanja. Verjetno bo prišlo kmalu do realizacije te zamisli in tako lahko računamo, da se bo sodelovanje med obema državama tudi v teh okvirih povečalo. Spričo libera lizacije v zunanji trgovini brez dvoma tak korak naprej sodelovanju utemeljen in razumljiv, ekonomsko pa nujen. Ustalitev cen z uvozom Kljub ugodnemu gospodarskemu razvoju v splošnem, opažajo nekatere neusklajenosti v ponudbi in povpraševanju, kar narekuje nujno zahtevo po uvozu nekaterih vrst zlasti po-trošnega blaga, oziroma izdelkov. Pri tem naj omenimo zlasti uvoz sladkorja, katerega potrošnja nenehoma raste; uvoz kave, za katero je ukinjena carina, dalje uvoz južnega sadja. Med industrijskimi izdelki pa nja, ki naj bi letos dosegla 200 tisoč aparatov, ne more pokriti potreb in povpraševanja. Poleg televizorjev je posebno kritično pomanjkanje stekla, tako da je predviden uvoz ravnega stekla v višini 2,5 milijona kv. metrov. Kritično je tudi stanje embalažnega stekla, to je zlasti steklenic in so pri tem zlasti prizadete znane slovenske slatine, kot je Slatina Radenci, Rogaška Slatina in druge. Vendar je tu treba rešiti zanimivo anomalijo, ki se je pojavite, in sicer, da kljub pomanjkanju steklenice izvažamo in če drži, kar je bilo te dni zapisano, iste steklenice z značko »Made in Yugoslavia» zopet uvažamo. Seveda nekoliko dražje. Končno naj omenimo, da je predviden tudi uvoz živinske krme, dalje masti, da bi potisnili ceno navzdol, ker je cena domače masti previsoka. Stabilizacijo in znižanje cen nekaterih izdelkov in živil pa se skuša doseči tudi z znižanjem davkov. Tako naj bi se znižal npr. prometni davek na vino. Sporazum EGS o mleku Kmetijski ministri iz držav Evropske gospodarske skupna sti so se na sestanku v Bruslju le sporazumeli glede okvirne cene, ki naj jo postavijo v posameznih državah mleku. Kakor znano je zlasti Italija ugovarjate prenizki ceni, češ da bi ta ovirate razvoj italijanske živinoreje. Prav iz obzira do Italije je bil v Bruslju postavljen zelo širok okvir, in sicer naj bi se cena po sklepu kmetijskih ministrov sukate med 31 in 42 pfenigov (48 in 65 lirami) za kilogram. V Franciji, Zahodni Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem se bodo držali nižje cene, ki naj bi se sukate izpod 38 pfenigov (59 lirami). V Luksemburgu bo cena nekako v sredi. To velja za letos. Med ministri je' bilo dogovorjeno, da veija zgornji plafond 42 pfenigov za Italijo kot začasna koncesija. Glede žita niso ministri prišli do nikakšnega zaključka, ker se v določitvi enotne nižje cene še vedno zoperstavlja Zah. Nemčija. Ne kaže, da bi kancler prof. Erhard popustil v tem pogledu in pristal na zahteve podpredsednika komisije pri Evropski gospodarski skupnosti dr. Mans-holta in francoskega kmetijskega ministra Pisani j a, da bi se cena pšenici določila v doglednem času. InU/MihOfia KofieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravite motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenj anin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, iria Milano, 7 - Tel. 37-823 RIJEKA . Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolini.je za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovaine agencije. /Ek • 1 j t * * CJ U C O L- I N I J A. Gestisce l servizi merci e passeggeri sulle linee: ADRIATICU — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU — NURD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICU — IRAN — 1RAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — IND1A — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMU UR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La kJUGOLINIJA)) accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar" TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- «JUG 0 L INI JA » RIJEKA ----- mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S p A - D D. TRŽAŠKA'KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št- 38-101, 38-045 brzojavni naslov-- BANKRED Stran 3 ■/V« političnem obzorju dvanajst kandidatnih LIST. V Trstu nastopa 12 kandidatnih list pri deželnih volitvah, ki bodo 10. maja. Med te-rni so tudi indipendentisti, ki jih vodi Marchesich, medtem ko ni disident Tolloy nastopil s svojo lastno listo. V Gorici je nastopilo 10 list, med temi tudi Slovenska skupnost, ki nastopa tudi v Trstu. GLEDIŠČE SKUPNE SLOVENSKE LISTE. V Trstu je Svet skupne slovenske liste sklical sestanek zaupnikov in aktivistov, da bi se porazgovorili o pripravah za deželne volitve. Kakor smo že poročali, nastopi Skupna slovenska lista skupno s Slovensko demokratsko zvezo v Gorici, in sicer bo imela za znak lipovo vejico z dvojezičnim napisom: »Slovenska skupnost — Unione slovena«. Na sestanku je bila v zvezi z volitvami sprejeta posebna resolucija, ki pozdravlja 'ta skupen nastop med tržaškimi in goriškimi Slovenci in zahteva izvajanje republiške ustave ter londonskega sporazuma, ki priznavata enakopravnost Slovencem. Slovenska skupnost lahko sodeluje z drugimi italijanskimi strankami, kolikor to zahtevajo obče koristi in prizadevanje za priznanje pravic slovenski manjšini, je pa proti temu, da si nekatere italijanske stranke skušajo utrditi svoj političen vpliv s slovenskimi glasovi. NEVARNE ČRKE. Parlamentarni odbor za pravosodje je v načelu sprejel zakon, po katerem bo dovoljena uporaba tujih imen za italijanske državljane. Ker nima italijanska abeceda vseh črk, s katerimi bi lahko pravilno napisali nekatera ruja imena, bi po novem zakonu bila dovoljena uporaba še neKaterih drugih črk iz tujih ?i ,ced' Zakonski osnutek pa ni vključil med črke, ki se lahko uporabljajo, slovenskih črk Č, Z, Š. Poslanka Marija Berneti-čeva je zahtevala popravek v smislu, da bi bila dovoljena u-poraba tudi slovenskih črk. Na seji ki je bila v sredo, pa so predstavniki krščansko - demokratske, liberalne in neofašistične stranke tako viharno nastopiti proti njihovemu predlogu, da so morali končno sklepanje odložiti. Proti nastopu poslancev teh strank, ki je bilo sicer tudi žaljivo za slovensko manjšino, so protestirali poslanka Bernetič in drugi levičarski poslanci. SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO F1LZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808 Plače gradbincev od 1. marca PLAČE GRADBINCEV V VELJAVI OD 1. MARCA 1964 ti M C5 .S2,ti 1,5 -si b/)*—< C ti So O P. v ■a Specializiran delavec nad 18. leti 304.45 54.59 Kvalificirani delavec nad 18. letom 271.85 48.91 16—18 232.05 41.74 Specializirani težak nad 18. letom 239.20 46.83 16—18 176.70 36.78 pod 16. letom 139.45 32.74 Navaden težak nad 18. letom 217.45 42.91 16—18 161.— 31.70 pod 16. letom 112.40 23.41 žene čistilke 217.45 42.91 Šofer in vozač valjarjev — tehnično usposobljen 58 ur tedensko 15.831 2.511 Šofer — tehnično neusposobljen 58 ur tedensko 14.136 2.250 Kurir-skladiščnik 58 ur tedensko 12.438 2.154 čuvaji-varuhi 58 ur tedensko 11.307 1.974 14 odsto O 05 N O 73 bh 25 5 fc D bi c5 o ti s 35 O JZ £ O. P M v® (ti M •o o M CN X2 50.27 409.31 27.13 436.44 91.27 44.91 365.67 27.13 392.80 81.54 38.34 312.13 27.13 339.26 69.60 40.04 326.07 26.— 352.07 72.71 29.89 243.37 26,— 269.37 54.27 24.11 196.30 26,— 222.30 43.77 36.45 296.81 26,— 322.81 66.18 26.98 219.68 25.60 245.28 48.98 19.01 154.82 25.60 180.42 34.52 36.45 296.81 26,— 322.81 66.18 2.568 20.910 1.248 22.158 4.662 2.294 18.680 1.248 19.928 4.165 2.043 16.635 1.200 17.835 3.709 1.859 15.140 1.200 16.340 3.376 Čemu potem Kulturni dom ? Tržaški senator V. Vidali je naslovil na ministra za turizem in predstave Corona vprašanje glede zavlačevanja z rešitvijo na“za“ pomoč zidar7emln‘všem vloge> da “ ^ dovolila slo-- - ■ ... venskemu Kulturnemu domu v Trstu, ki bo v kratkem popolnoma dograjen, vse pravice, ki mu gredo, Senatorju je rnini- | GRADBENIŠKA BLAGAJNA (Cassa edile) je bila ustanovlje- gradbincem za primer, ko iz katerega koli vzroka niso zaposleni (zaradi dopusta, slabega vremena, praznikov itd.). Prispevek v ta sklad znaša 22,30 od-sto. Od plače ga odtegujejo sama podjetja in izročijo blagajni. Proizvodna nagrada (14 odsto) sestavljajo: 5 odsto proizvodne nagrade in 9 odsto posebne doklade. Delovni urnik. 46 ur tedensko (za nadure 27 odsto.doklade). Doklada za hrano: 20 lir dnevno in 22,30 odsto je 24,46 lire dnevno. Doklada za orodje: klesači 30 lir dnevno, drugi 20 lir. Družinska doklada: za sinove in hčere 190 lir dnevno, za ženo 138 lir dnevno in za starše 55 lir dnevno. To so plače, ki naj bi jih gradbinci prejemali po zadnji skupni pogodbi; ta velja do konca tega leta. V resnici pa so navadno plače višje, ker je konjunktura v gradbeni dejavnosti še vedno ugodna in podjetniki ne dobijo delovne sile proti plačam, ki jih določa skupna pogodba. Omenjene plače veljajo za enourno delo, le pri šoferjih za ves teden (58 ur). KAJ NAJ DAJO JUŽNIM TIROLCEM Komisija »devetnajstih«, ki je sporazumno z vlado in predstavniki južnih Tirolcev proučevala južnotirolsko vprašanje, da bi' pripravila priporočila za mirno rešitev spomin vprašanj na tem področju, je po dveh letih in pol končala svoje delo. Komisiji je predsedoval posianec Paolo Rossi. Glede dobršnega dela spornih vprašanj je bilo možno doseči popoln sporazum v okviru celovitosti Italijanske republike. Glede vrste drugih pa ne. člani komisije, ki se niso strinjali s sklepi te posvetovalne komisije, kot n. pr. z nemške strani Magnago, a z italijanske poslanec Lucifredi, so dali pridržke na zapisnik. Priporočila italijanski vladi se- TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR , pomola št. VII v tržaškem pristanišču v soboto, 18. aprila. PROTESTNA POVORKA DELAVCEV. Že del j časa traja spor med vodstvom in delavci v milj-ski ladjedelnici Felszegi. Vodstvo je namreč sklenilo odpustiti večje število delavcev in skrajšati delovni urnik ostalim, češ da za vse ni dovolj dela, ker da primanjkuje naročil. Delavci so pričeli stavkati, vodstvo pa je naslednji dan zaprlo vhod v ladjedelnico. Predvčerajšnjim so se stavkajoči postavili v povorko, ki je krenila iz Milj proti Trstu. Vodstvo ladjedelnice se zdaj pogaia s sindikati. je sklenil zaposliti pri mestnem podjetju za javno čistočo 100 novih uslužbencev; 67 jih bo čistilo ulice in odnašalo smeti, ostali pa bodo nameščeni kot vozači in mehaniki. Omenjeno podjetje bo nabavilo tudi nova vozila. Koliko Slovencev bodo sprejeli? POLETNA URA. V kratkem bo italijanski ministrski svet razpravljal o uvedbi poletne ure v Italiji. Poletno uro bodo uvedli v noči med 30. aprilom in 1. majem. ZVIŠANJE TELEFONSKIH PRISTOJBIN. Ministrski odbor za državne udeležbe je prejšnji teden proučil vprašanje telefonskih pristojbin. Po vsej verjet- Slovcnci v pomorstvu v. Slovenskem klubu v Trstu je pretekli torek Srečko Vilhar, ravnatelj študijske knjižnice v Kopru, v svojem predavanju o-risal razvoj pomorstva in pomorske miselnosti pri Slovencih od naj starejših časov do da-našnjega dne. že davno so Slovenci imeli dobre pomorščake, ki so se individualno obveljavili doma in na tujem, niso se pa mogli v pomorstvu povzpeti kot narod, dokler so jim gospodarili drugi. Predavatelj je s podrobnimi podatki opisal razvoj pomorstva na Koprskem po drugi svetovni vojni. Tam imajo že veliko plovno podjetje (Splošno plovbo) ter razvito pomorsko šolstvo (srednjo pomorsko šolo in akademijo). Koprska luka je šele v izgradnji, vendar že takšna privablja razmeroma mnogo prometa. Ker še ni z železnico povezana z zaledjem j1® zmore toliko prometa, da bi lanko sprejela vse ponudbe, ki Prihajajo iz zalednih držav. Pripravljalna dela za železnico so “Ha v glavnem zaključena. Koprska luka nikakor ne ogroža Trsta in nima tudi tega namena. Trstu, ki ima velike pristaniške rtaprave, sposobne ljudi ter do-br® prometne zveze z zaledjem, odprte vse možnosti za nadaljnji razvoj. O organizaciji slovenskih pomorščakov je nato kratko spregovoril še g. Sla-iLec;.Po predavanju se je razvi-a Z1vahna razprava. veda ne utegnejo rešiti tega tež-1 nosti bodo namreč znižali za 30 kega vprašanja kar čez noč, odsto pristojbine za teleselek- in zelenjava r-1 na tržaškem trgu L t.rg je dobro založen. Dobava voli Kf"^1 vrtnarji na trg c J waga za domačo porabo. 1-T?6 so Ugodne za vse vrste ze-d.iave. razen seveda radiču I. d„.a- Navajamo cene za kg pro-,na debelo (v oklepaju in io!a na drobno). Rdeča pesa (48—280), karčofi 20—90 TTrlim lir za kos, kapus 50 (7r 70 (90—140), cvetača 40—100 in zelje 40 (.80), cikorja (4R?„ (48—90), čebula 18—70 120), solata raznih vrst 25 <4° r? (50—200), krompir 20—46 <4nrvU0)’ Paradižniki 220—320 l4nni zelen ratiič 50—900 (160— rW’ šPmača 40—150 (90—240); Lfkaranče 50—180 (98—340), 11-rin^J0-100 (90—180), mandarin ,200—250 (380), jabolka 20 7 , „ 30 (48—220) hruške 70—150 a4»-240) lir za kg. AGRUMI ZA TRST. V preteci* dneh sta se zasidrali v na-m j J?.Ustanišču izraelski tovor-sos>i v- <em- stT0^ vendar lahko pripravijo pot postopni pomiritvi duhov, da se potem s časom doseže pravična rešitev in za vse zadovoljivo sožitje na J. Tirolskem. Značilno je, da je poslanec Rossi kot predsednik Komisije v razgovoru z dopisnikom so-cialdemokratičnega glasila «So-cialismo democratico« navedel nekatere »večje in manjše« napake dosedanje politike italijanske vlade, zaradi katerih je doživela popoln neuspeh pri reševanju južnotirolskega vprašanja. Zdi se, da bi se dala složno rešiti po priporočilih komisije približno polovica spornih točk. Tako predlaga komisija n. pr. enakopravnost nemškega jezika z italijanskim v bocenski pokrajini; v tej imajo Nemci pretežno večino. Nadalje bi Nemcem v tej pokrajini zajamčili sorazmerno število državnih služb tako, da jih ne bi mogli premestiti drugam. Na področju šolstva bi po sklepih komisije morali ustanoviti v bocenski pokrajini mesto neke vrste posebnega višjega šolskega nadzornika (»intendente agli studi«), ki bi ga vlada imenovala izmed treh kandidatov, ki bi jih predložila bocenska pokrajina. Poleg tega naj bi imela vsaka od treh narodnostnih skupin te pokrajine — italijanska, nemška in ladinska — svojega šolskega nadzornika. Pristojnost bocenske pokrajine bi se v šolskih zadevah razširila, medtem ko bi šolniki ostali v sklopu kadrov državnih uslužbencev. Pri zaposlitvi v okviru pokrajine bi bilo treba dati prednost domačinom ter Nemcem priznati razne ugodnosti v zvezi z ljudskimi stanovanji itd. Komisija priporoča tudi, naj se hitreje izvaja tudi zakon iz leta 1958, ki priznava tudi bivšim pripadnikom nemške vojske vse »moralne« in pravne ugodnosti, ki pritičejo italijanskim borcem, vendar ni komisija sprejela zahteve, naj se podaljša rok za opcijo za italijansko državljanstvo tistim pripadnikom nemške manjšine, ki so svojčas postali nemški državljani na podlagi sporazuma med Mussolinijem in Hitlerjem. Zastopniki nemške manjšine so se baje odpovedali ustanovitvi posebne, od tridentinske ločene dežele in zadovoljili s tem, da se prenese vsa zahtevana samouprava na bocensko pokrajino. cijo, na drugi strani pa bodo zvišali za 30 odsto navadne tele-lefonske pristojbine. Novec za razgovor v javni telefonski govorilnici bo stal 40 lir in ne več 30. REKLAMNI FESTIVAL V TRSTU. Od 7. do 9. maja bo na sejmišču 7. vsedržavni festival televizijske in filmske reklame. Žirijama za televizijski in filmski odsek bosta predsedovala admiral R. De Courten oziroma odg. urednik tržaškega dnevnika «11 Piccolo« Chino Alessi. OBČNI ZBOR TRŽAŠKE KREDITNE BANKE bo v nedeljo, 12. aprila, ob 9. uri v družbenih prostorih. SKLADIŠČE ZA ROMUNSKI LES. Na področju Portorosega v tržiškem pristanišču se nadaljuje delo za zgraditev obsežnega skladišča za romunski les v tranzitu. Skladišče se bo imenovalo Centro export - import. Kot znano bo les prihajal iz Romunije naravnost v Tržič, od koder ga bodo z ladjami dovažali lesnim podjetjem v notranjosti Italije. PONOVNA DRAŽBA ZA POMOL ŠT. VII. Minister za javna dela Pieraccini je sporočil, da bo nova dražba za zgraditev ster Corona sicer odgovoril, vendar ne povsem izčrpno. Minister se namreč ni dotaknil vloge, ki jo je dražba »Dom — Immobiliare Triestina«, kot lastnica doma naslovila na vlado, da bi preklicala vse omejitve glede poslovanja Kulturnega doma. Gradbeno dovoljenje je namreč bilo podeljeno z izrecno omejitvijo, da morajo biti predstave v slovenskem gledališču (v domu) zastonj. Praktično to pomeni, da bi slovensko gledališče sploh ne moglo poslovati, ker bi ne smelo pobirati vstopnine. Na to vlogo, ki jo je družba »Dom« poslala ministru za turizem in predstave že meseca junija 1961, še ni prejela odgovora. Kulturni dom je bil v glavnem zgrajen z odškodnino, ki jo je rimska vlada priznala Slovencem za »Narodni dom« v Trstu, katerega so fašisti požgali. V tem domu so Slovenci imeli gledališče, hotel in kavarno. Jasno je, da si niso mogli zamišljati gledališča, ki bi ne smelo pobirati vstopnine. Jasno mora tudi biti, da mora novi Kulturni dom, ki naj bi bil v nadomestilo za »Narodni dom« imeti vse pravice, ki jih je bil deležen »Narodni dom«. Kdo naj sicer vzdržuje Kulturni dom? Cernu bi nam bil Kulturni dom, ki poleg tega ne stoji več v središču mesta, ako bi v njem ne smeli imeti prav takšnih — in pod istimi pogoji — gledaliških predstav in prireditev sploh, kakor jih lahko imajo Italijani? škoda, da ni upravni odbor «Doma» zaprosil tudi za obnovo koncesije za kavarno in hotel, kakor jo je «Narodni dom» imel pred požigom. Hotel in kavarna sta gotovo mnogo pripomogla k vzdrževanju gledališčne dvorane in gledališča. kultura in živfenie KAJ UGOTAVLJA NOVO ŠTETJE Hitrejši razvoj v Furlaniji Po bližnjih majskih volitvah bo neodvisna dežela Furlanija -Julijska krajina začela postopoma postajati že v tem letu stvarnost. Zato je prav, da naletimo dostikrat v tisku na primerjalne analize o raznih vidikih življenja v treh pokrajinah: Trstu, Gorici in Vidmu, ki sestavljajo novo deželo. Množe se tudi razne samostojne študije s pregledom dosedanjih gospodarskih dejavnosti v teh treh pokrajinah ter perspektivni načrti o prihodnjem razvoju gospodarstva v širšem okviru celotne dežele. Videmska pokrajinska uprava je že pred leti izdala vrsto brošur o demografskih, kmetijskih in industrijski problemih videm- I\AŠE sožalje UMRLI SO: V Trstu 40-letm Rudolf Vorič, 58-letni Angel Kenda (zaradi zastrupitve s plinom), 46-letni Josip Slavec, 72-letna I-vanka Pertot por. Žerjal, 74-let-ni Josip Smerdu, 78-letna Ana Jež, 82-letna Marija Zidarič por. Bartoli, 65-letni Viktor Karis, 59-letni Marij Berce, 71-letni odvetnik Ugo Volli (pristaš italijanske republikanske stranke, član upravnega sveta rotacijskega sklada in predsednik pokrajinske turistične ustanove) in 24-Ietni Oskar Giannotti, ki je služil vojaški rok (pri prometni nesreči blizu Piacenze); na Opčinah 63-letni Marij Hrovatin, upokojeni nameščenec zavarovalnice Assicurazioni Gene rali, brat farmacevta dr. S. Hrovatina (zaradi bolezni); v Sv, Križu Amalija Vidoni; v Nabrežini 63-letni upokojeni železničar Rafael Škrk (zaradi bolezni); v šempolaju 61-letna Amalija Zavadlal; v Gorici 65-letni radiotehnik Alojz Velikonja, komaj 3-letna Margerita Vizin, 45-letni kmetovalec Emil Jarc in 25-letni Ivan Ivančič (pri prometni nesreči); v Marianu pri Červinjanu 23-letna Marija Vi* sentin (pri prometni nesreči) in v Piranu 71-letni Jože Simončič, ki je bil nameščen kot stavec pri časopisno - založniškem podjetju Primorski tisk v Kopru. ske pokrajine, dalje o življenjskem stanju in končno seveda tudi o naj večjem problemu Furlanije, o izseljevanju prebivalstva. Kot nekakšna predpriprava na deželo Furlanija - Julij-kra krajina pa se nam zdi to, da so leta 1961 ustanovili pokrajinski študijski urad (Ufficio Studi della Provincia). Tako se je ob začetku 1964. pojavila kot prvi plod znanstvenega raziskovanja knjiga «Demografski razvoj v videmski pokrajini». Vsak čas izide tudi knjiga o furlanskem kmetijstvu, v delu je že knjiga o strukturi furlanske industrije, a za zaključek bi prišli sklepi o prihodnosti furlanskega gospodarstva. GIBANJE PREBIVALSTVA V FURLANIJI Najzanimivejša dejstva iz razvoja prebivalstva v Furlaniji so naslednja: V pol stoletja od 1911 do štetja v 1. 1961 je prebivalstvo le malenkostno naraslo od 751.000 na 767.000. Leta 1961 se je povzpelo število izseljencev v videmski pokrajini (Furlaniji) čez 90.000 oseb. število prebivalstva v furlanskih hribih in v gričevju je padlo v primeri z letom 1911, a precej mi TuVisPfii im Tristo mVjonov za turistično propagando v Nemčiji Iz Rima poročajo, da so te dni v Zahodni Nemčiji sprožili »Operacijo Italija«. Z njo bi radi prepričali Nemce, da bi zopet bolj hodili na počitnice v Italijo. Do sedaj je bilo za itali-1 p0rastl0 v furlanski ravnini, jansko turistično propagando v i Najnižji naravni prirastek je v Zahodni Nemčiji na razpolago furianskem gričevju (v krajih letno 100 milijonov lir; letos bo-, 0]j0ii gv Daniela), tako je od-do v ta namen potrosili 300 mi-1 stotek smrti komaj pokrit z 14-*» r>/~» TTPoh trzaliV-i n in ... • ° A Socialni — 5S-- UT HINKI SKOK CEN V BELGIJI. Prve dni aprila so v Belgiji poskočile cene mleku, kruhu in moki. Hkrati so dvignili prevozne tarife za železnico in tramvajski promet. Mleko se je podražilo od dosedanjih 7 frankov (87,50 lire) na 8 frankov (100 lir) za liter, medtem ko se je kruh podražil povprečno za 9,36 lire pri kg. V protest proti povišanju železniške tarife so potniki na progi Mons - Bruselj dan pred zvišanjem 8-krat, povlekli zasilno zavoro ter ustavili vlak. To progo (55 km) prevozi vlak običaj: no v 35 minutah, tisti dan pa je potreboval 4 ure. Z vlakom se je vozilo 800 potnikov, storilcev niso mogli odkriti. PROTI TAJNEMU KRSTU. Glasilo brezbožnikov »Znanost in vera« v Moskvi zahteva, naj sovjetske oblasti nastopijo proti krščenju novorojenčkov brez izrecnega dovoljenja staršev. Pogosto se namreč dogaja, da sorodniki staršev na svojo roko dajo krstiti otroke. V okolici Rostova je neki strojnik tožil duhovnika, ki je tako krstil njegovega otroka. Pristojno sodišče je njegovo tožbo zavrnilo ter se sklicevalo na ločitev Cerkve od države. NA POVABILO tukajšnjega centra za gospodarski razvoj Trsta bo dospelo v kratkem v naše mesto večje število nemških novinarjev. V spremstvu tržaških gospodarskih predstavnikov si bodo ogledali Trst in njegov okoliš. lij ono v lir. Po vseh velikih in manjših mestih nameravajo nalepiti propagandne lepake in vrteti filme, ki bodo prikazovali lepote Italije. V načrtu je bilo, da odpotuje v Zahodno Nemčijo tudi minister za turizem Corona. V Duesseldorfu bi bil moral minister za turizem prisostvovati delovnemu sestanku italijanske turistične ustanove ENIT, v Bonnu pa imeti tiskovno konferenco. Medtem poročajo iz Rima, da je minister Corona moral odložiti obisk v Nemčiji iz zdravstvenih razlogov. Pojemanje dotoka zahodno-nemških turistov v Italijo se je prvič pričelo močno čutiti lah-sko leto; tudi obeti za leto 1964 niso bogve kako dobri. Za ta pojav ni treba iskati razloga morda v političnem ozračju, tako pišejo nemški listi, čeprav vrtijo v Italiji vrsto protinem-ških filmov. Dotok nemških turistov pojema v prvi vrsti zaradi skoka cen in pomanjkljivosti v celotni organizaciji turizma v Italiji. ITALIJANSKA TURISTIČNA RAZSTAVA NA DUNAJU. V o-kviru gospodarskih, kulturnih in turističnih pobud italijanskih pristojnih organov za okrepitev vsestranskega sodelovanja med Italijo in Avstrijo je italijanski zavod za kulturo na Dunaju odprl pred dnevi v avstrijski prestolnici razstavo naravnih lepot, zlasti primorja v Liguriji, Benečiji, Furlaniji in Julijski krajini. Razstavo, ki se vrši pod okriljem italijanskega poslaništva na Dunaju, je otvoril avstrijski minister za trgovino Bock, trajala pa bo do 25. aprila. Med stranskimi prireditvami so na sporedu dve modni reviji, kratkometražni filmi o naravnih privlačnostih Italije, konference o Gardskem jezeru (s predvajanjem barvanih diapozitiv), koncert neapeljskega pianista Ter-racciana in folklorna predstava z nastopom furlanskih pevskih zborov in narodnih noš. rojstnim prirastkom. Zelo so zanimive ugotovitve gospodarske narave. Zanimivo je npr., da se videmska pokrajina hitreje razvija, kar se tiče zaposlitve prebivalstva v industriji, kakor skoraj popolnoma nekmečka dežela, kot je tržaška pokrajina. POSPEŠENA INDUSTRIALIZACIJA FURLANIJE V videmski pokrajini se je število zaposlenih v industriji od leta 1951 do leta 1961, to je med zadnjima dvema popisoma prebivalstva, dvignilo od 60.000 na 83.475, to je kar za 39,1 odsto, na Goriškem od 19.999 na 23.544, ali za polovico manj odstotkov, to je za 17,7. Na tržaškem pa je padlo od 35.340 na Furlaniji je zaposlenih v industriji 46,8, na Goriškem 63,6, a v Trstu pa samo 42,4 odsto. Pač pa seveda Trst kot pomorsko mesto še vodi v terciarni dejavnosti, to je v trgovini, turizmu in podobnem, saj je na Tržaškem od aktivnega prebivalstva zaposlenih v terciarnih dejavnostih 56 odsto, na Goriškem 31,1 in v Furlaniji komaj 27,5 odsto. Tržaško in Goriško sta visoko nad italijanskim povprečjem glede terciarne dejavnosti. Po sodbi pisca naj bi Tržaško in Goriško zavzemali tako »visoko mesto glede terciarnega sektorja spričo posebnega položaja, v katerem sta se te dve pokrajini znašli neposredno po vojni, ker sta izgubili svoje naravno za-ledie«. Res je, da sta v zadnjem desetletju Tržaško in Goriško že vlovili ravnotežje v odnosu na industrijo in kmetijstvo, ker se je število oseb v terciarnem udejstvovanju že nižalo na Tržaškem od 62,7 na 56 odsto, a nd Goriškem od 35,7 na 31,1 odsto. V KANALSKI DOLINI IN BENEŠKI SLOVENIJI V videmski pokrajini je zanimiv pojav Kanalske doline, kjer se je, pri splošnem velikem razvoju industrije, edino občutno zmanjšalo število zaposlenih v industriji od 2.449 v letu 1951 na 1.272 v letu 1961, torej kar za 48,1 odsto manj, in sicer zaradi »tehnične« preureditve v rajbeljskem rudniku. Zaključno ugotavlja knjiga naraščajočo pasivnost v vseh hribovskih in tudi gričevnatih krajih, beg z dežele v vseh treh pokrajinah, naraščajoči odstotek aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji, počasno naraščanje zaposlenih v terciarni zaposlitvi v videmski pokrajini, upadanje terciarnih dejavnosti na Goriškem in Tržaškem, premajhno in prepočasno naraščanje industrije na Tržaškem in v videmski pokrajini in ne koliko hitreje na Goriškem. Kaže torej, da bo v novi deželi vsem trem skupna težnja k še večji industrializaciji. Revija slovenskih popevk Prosvetno društvo Barkovlje bo tudi letos priredilo festival slovenskih popevk, in sicer pod geslom Druga revija slovenskih popevk «Trst ’64». Festival bo 34.115, ali za minus 3,5 odsto. V 1 dne 30. in 31. maja. Kmečka banica o splošnemgospodarskemrazvoju Viden napredek goriškega denarnega zavoda v I. 1963 SPORTHOTEL «POKLJUKAs *Hrt'rw 'v.-.V- ' „.niš rc r1 „ S W •# * (BLED 1450 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza. Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! OLJNATA SEMENA ZA TRST. Od 1. januarja letos dalje so italijanske in tuje ladje pripeljale v naše mesto za tovarno rastlinskega olja »Gasilni« 11.200 ton raznih oljnatih semen; iz Sudana je dospelo 600 ton semen sezama in 900 ton zemeljskih lešnikov, iz Južne Afrike 200 ton zemeljskih lešnikov, iz Združenih ameriških držav 4.200 ton soje, iz Nigerije 3.000 ton zemeljskih lešnikov in iz Gambije (Zahodna Afrika) 2.300 ton semen zemeljskih lešnikov. za 8 do 9 odsto; popustile so glede novih pobud, pač pa so v večji meri šle za razširitev in modernizacijo že obstoječih o-bratov. Povečanje državnih izdatkov pa tudi potrošnje, manjše možnosti samofinanciranj a in oživitev finančnega trga so terjali od bančnega sistema velik napor in to tem večji, zaradi skrčenega varčevanja. Tako je odnos med vlogami in investicijami dosegel povprečno raven 80 odsto. Poročilo upravnega odbora u-gotavlja, da lahko smatramo leto 1963 za pozitivno. Italijansko gospodarstvo je v bistvu zdravo, zaposlenost se dviga, pa tudi proizvodnja. RAZVOJ KMEČKE BANKE V PRETEKLEM LETU Bilanca za preteklo leto kaže, da se je zadružno premoženje povečalo za 3.077.087 lir. Sestavlja ga 13.639 deležev (članov je 703) v nominalni vrednosti 13 milijonov 639.000 in iz rezerv Upravni svet Kmečke banke r.z. z o.j. v Gorici je v uvodu k poročilu o poslovanju Kmečke banke v preteklem letu kratko orisal tudi splošno gospodarsko konjunkturo v preteklem letu. Tako pravi poročilo, da je nestalnost gospodarske konjunkture, ki se je pojavila že v letu 1962 po dolgotrajnem napredku, lani močno vplivala na razvoj politično - gospodarskega življenja v Italiji. Razčlemba splošnega gospodarskega položaja nam da naslednje še nedokonč-ne podatke: povišek narodnega dohodka za okoli 5 odsto (v prejšnjem letu 6,1 odsto); dohodek v industriji se je povečal za 8-9 odsto, v gradbeni dejavnosti za 3 odsto, v pomožnih službah za 6 odsto, v kmetijstvu pa se je zmanjšal za 1 odsto. »Trditev, ki smo jo izrazili v poročilu za leto 1962», pravi nadalje poročilo, vda sloni danes gospodarstvo bolj na povečanju potreb, kakor na varčevanju«, je bila nedvomno potrjena v letu 1963; saj stoji nasproti povišku narodnega dohodka za okoli 5 odsto celotni izdatek javne uprave, podjetij in družin s po- 13.656.000 lir. Hranilne vloge so viškom 16 odsto. Ako upošteva- i se povečale lani za 20 odsto in mo skok cen za 7,50—8,00 od-1 dosegle 507.890.164 lir (od tega sto, opazimo, da se je potrošnja . na tekoči račun 203.972.719 lir)., Čič, C. Budihna in B. Bertossi, zasebnikov povečala za 8,50 od- Investicije so dosegle 295.006.634 za namestnike M. Gravner, dr. i sto. Investicije so se povečale ' (z vrednostnimi papirji vred I C. Kocijančič in St. Medvešček. 351.259.796). Sorazmerje med vlogami in investicijami znaša 58 odsto. Vrednostnih papirjev je za 56.212.662 lir. Sklad za odprav nine uslužbencev doseže 11 milijonov 321.000 lir. Eskomptiranih menic je bilo za 554.866.985 lir. Banka je v preteklem letu dosegla 3.590.880 lir čistega dobička, ki se je na predlog upravnega odbora razdelil takole: dividenda članom 5 odsto na delež 657.550 lir, rednemu rezervnemu skladu 2.900.000 in v dobrodelne namene 33.330 lir. Nadzorstvo je v svojem poročilu pristalo na razdelitev dobička, ki ga je predlagal upravni odbor. Ugotovilo je, da so nekateri vrednostni papirji imeli ob zaključku bilance nižji tečaj na borzi, kot je bila vknjižena njihova prvotna kupna cena; zmanjšanje vrednosti teh papirjev je bilo deloma pokrito s povečanjem vrednosti drugih papirjev, deloma pa s skladom za kritje razlik v tečaju papirjev, ki znaša 1.200.000 lir. Nadzorstvo se je zahvalilo upravnemu odboru in ravnatelju dr. Vladimirju Baši za uspešno delo. Občni zbor je vodil predsednik A. Ternovic; prisotni in zastopani člani so predstavljali 7.274 deležev. Po kratki razpravi, med katero so bili izneseni tudi nekateri predlogi, so bili izvoljeni v upravni odbor za tri leta naslednji člani: A. Ternovic, V. Leban, A. Makuc, L. Komjanc in A. Štekar, a za namestnika M. Hmeljak; v nadzorstvo: I. Prin- Obmejne plovne zveze Jugoslovanska plovna družba «Jadrolinija» (Jadranska linijska plovidba) je uvedla nov vozni red na svojih progah. Od 7. junija do 27. septembra bo vzdrževala tudi redno zvezo med Trstom in Porečom ter Umagom. Navajamo nekatere njene proge iz Trsta. TRST—POREČ (samo ob nedeljah). Odhod iz Trsta ob 7.45, prihod v Poreč ob 11.55. TRST— UMAG. Ob nedeljah: odhod iz Trsta ob 21.30, prihod v Umag ob 24. uri; ob ponedeljkih, sredah in petkih: odhod iz Trsta ob 13., prihod v Umag ob 16.10; ob torkih, četrtkih in sobotah: odhod iz Trsta ob 19., prihod v Umag ob 22.10. VIŠJE PREVOZNINE. »Jadro-linija« je te dni zvišala prevoznine za 17,5 odsto. S 1. aprilom je tudi uvedla nove vozne rede. Konfekcijska trgovina * F IM AR TRST Corso llalia 1 Telef. 29-013 Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu». OBIŠČITE TRGOVINO FIMARI PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava adriaimpex S p A. TRST, Via della Gr|>|ia, 9 38-770, 29-135 IMPORT - EXPORI industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo IMPEXPORT UVU/ - 7VUZ TRST, Ielet / Ah I (IMS i VA Ul. Cicerone 8 38 136 - 37 725 Oddelek za kolonialne blago Ul. del Bosno 211 Tel 501)10 I elegr-: lni|iex|iort - Trieste U V A A VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD-BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAJA TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu JVIOKILI JVIAOALOKKO TRST - TRIESTE, ulica XXX Otlobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740 Mabme piirm«illitx Pohištva ■za urade (tnnviiH sohe oinotna mizir.lti - iinsliiliiiiH Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 A- BltmOUN Trst Tia S. Maurizio, 2 Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra SKIMPUTE PLOČEVINA Vijaki iz medenine in železa za les in kovino V KE0ENIN0 VKLESANI PREDMETI Vodne pipe Opreme za kopalnice PLOČEVINE VSEH VRST TRŽNI PREGLED Italijanski trg V prvih treh tednih meseca marca so se cene na debelo znižale za 0,60 odsto, toda ob koncu marca so se spet dvignile za 0. 30 odsto. Zelenjavni trg je v zadnjem tednu nekoliko dvignil svoje cene zaradi slabega vremena. še vedno se nadaljuje u-goden izvoz pomaranč in jabolk. Kupčije s pšenico in moko so slabe, toda cene so ostale zmerne. Dvignile so se cene rižu in koruzi. Tudi trg z mlečnimi izdelki je precej živahen, saj so cene maslu in uležanim vrstam sira poskočile. Povpraševanje po klavni goveji živini je čvrsto, medtem ko za prašiče ni zanimanja. Zanimanje za vino je še vedno slabo in tudi cene nikakor nočejo oživeti. Trg z oljčnim o-Ijem je zelo ugoden, saj so se cene povišale za 10 lir pri kg; cene drugim vrstam olja so zmernejše. ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 20-50, delicious I. 70-140, extra 130-200, Imperator 40-60, Morgenduft 50-85, renette 70-100, hruške 40-80, rumene pomaranče 70-90, rdeče 130-200, taroki 110-140, mandarine 130-200; šparglji 400-800, suh česen 50-150, pesa 30-70, rdeča pesa 40-100, karčofi 50-80 (lir za kos), cvetača 65-110, čebula 30-80, zelje 20-80, korenje krajevnega pridelka 20-40, od drugod 30-90, dišeča zelišča 200-350, rdeč radič 40-150, solata trokadero 50-120, solata drugih vrst 20-60, paradižniki 300-600, peteršilj 80-160, zelena 35-120, špinača 50-150, grah 200-250 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Zaklani piščanci I. 720-730, II. 400-430, žive kokoši 350-400, zaklane kokoši 500-600, žive domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 1000-1100, uvožene zmrznjene kokoši 500-600, zaklane pegatke 1500-1550, uvožene zmrznjene pegatke 700 750, zaklani golobi 1500-1600, u-vožene zmrznjene pegatke 550-650, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, zaklane domače gosi I. 750-800, II. 500-600, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 860-900, brez kože 900-1000, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 700-750, brez glave 650-700 lir za kg. Sveža domača jajca I. 20,50-22, II. 19,50 do 20,50 lire za jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA —- Goveja klavna živina: voli I. 330-370 lir za kg žive teže, II. 250-270, krave I. 280-310, II. 180-220, junci I. 340-400, II. 300-320, biki I. 360-410, II. 300-350, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg 550-590, 70-90 kg težka 590-600, teleta čez 90 kg težka 620-640; voli za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50 do 70 kg 650-675, 70-100 kg 630-700, junice 95-100.000 lir za glavo, krave mlekarice 180-240.000, navadne krave 140-170.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 18-25 kg 540 lir za kg, suhi prašiči 25-40 kg težki 470, 40-60 kg 400, 60-80 kg 380, debeli prašiči 145-160 kg 375, 160-180 kg 375, čez 180 kg težki 375 lir za kilogram. KRMA MANTOVA — Seno majskega reza 2800-2900, II. reza 2700 do 2800, III. reza 2600-2700, detelja 1, reza 2400-2500, II. reza 2400 do 2500, slama 1500-1550, sestavljena krma za krave mlekarice 5800-6000, krma za suhe prašiče in svinje 6000-6300, koruzne krmne pogače 5400-5500, krmne pogače iz pese 5500-5700, koncentrirana krma za govejo živino 6400-6700, za prašiče 9200 do 9400 lir za stot. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 720-780 lir za stop/stot, Barbera superior 12 do 13 stop. 950-1130, Oltrepb pa-vese 8-9 stop. 690-740, mantovan-sko rdeče vino 8-9 stop. 720-770, Valpolicella Bardolino 9-11 stopinj 790-860, Soave belo 9-11 stopinj 820-890, Raboso 9-10 stop. 745-795, Merlot 10-12 stop. 795-905, Reggiano 9-10 stop. 770-820, modensko vino 9-11 stop. 770 do 890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 670-700, rdeče 9-10 stop. 690-710, bel mošt 9-10 stop. 665-695, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455-495 lir originalna steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 640-740, Aretino belo 9-10 stop. 620-710, belo vino iz Mark 9-10 stop. 680-700, rdeče 9-10 stop. 580-710, Barlet-tano extra 13-14 stop. 785-845, navadno 12-13 stop. 725-785, San-severo belo 10-11 stop. 725-775, Vittoria 11-12 stop. 800-840, Al-camo 11-12 stop. 640-680, belo vino s Sardinije 10,5-11,5 stop. 715-735, rdeče 12-13 stop. 795-885 lir za stop/stot. ŽITARICE LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek ni vštet, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina mehka domača pšenica 7650-7900, dobra merkantile 7350 do 7500, merkantile 7100-7200, fina trda domača pšenica 9400-9600, merkantile 9100-9300, Manitoba 9300-9700, fina domača koruza 6550-6750, navadna koruza 4600-4700, navadna uvožena koruza 4550-4650, Plata 4850-4925; neolu-ščen riž Arborio 7800-9200, Via-lone 10-11.100, Carnaroli 9900 do 10.600, Vercelli 8650-8950, R. B. 8300-9900, Rizzotto 8300-9400, Ma-ratelli 8750-9850, Ardizzone 8200-8650; oluščen riž Arborio 16.400 do 17.400, Vialone 21.500-24.500, Carnaroli 19-100-21.300, Vercelli 19.200-19.700, R. B. 16.100-16.300, Rizzotto 16.200-16.600, Maratelli 16.900-17.050, Ardizzone 14.400 do 14.700; domač ječmen 4400-4550, uvožen ječmen 4650-4850, domač oves 5150-5450, uvožen oves 4600 do 4750, uvoženo proso 4300 do 4450; pšenična moka tipa «00» 10.300-11.700, krušna moka tipa «0» 9700-9800, tipa «1» 9200-9300, otrobi 10.800-10.950, koruzna moka 6250-6550 lir za stot. KOŽE TURIN — Krave do 30 kg 190-210 lir za kg, čez 30 kg 190- 210, teleta 480-520, konji 200-220, jagnjeta 850-950, koze 600-650 lir za kg, kozice 2200-2400, ovni 90 do 110 lir za kg. MLEČNI IZDELKI LODI — Maslo iz centrifuge 870-880 lir za kg, uvoženo maslo 830-850, lombardsko maslo 820 do 830, domače maslo 840-850, e-milijsko 800-810, maslo iz sladke smetane 750-760; sir grana proizv. 1962 1060-1120, proizvodnje 1963 930-970, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961-1962 1050-1200, proizv. 1962 1030-1080, proizv. 1962-1963 980-1000, proizvodnje 1963 870-900, grana svež (1 do 30 dni) 695-725, uležan (30 do 60 dni) 720-780, sbrinz svež 700-725, uležan 780-810, Emmen-thal svež 660-680, uležan 770-810, originalen švicarski Emmenthal 940-980, avstrijski Emmenthal od 700 do 720, francoski 700 do 740, provolone svež 650-670, uležan 690-740, italico svež 520-560, uležan 630-660, crescenza svež 420 do 440, uležan 530-550, gorgonzola svež 390-430, uležan 625-665, taleggio svež 470-480, uležan 630 do 640 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210-225 lir za kg, v škatlah po Vi kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220-235, v škatlah po Vi kg 255-265, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 190-195 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 160-190, droben fižol v škatlah po 1 kg in Vi kg 240-270, zelene oljke 420-450, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2150-2350, čebulice v kisu 270-300, kumarce v kisu 150-180, paprika 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 240-250, marelice 270-280, češnje 270-290, tuna v oljčnem olju 1180 MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 24.3.64 31.3.64 7.4.64 Pšenica (stot., dol. za 60 funtov) t- :• 195 3/< 204 3/s 207 Ve Koruza (stot. dol. za 56 funtov) * f 120 Vi 121 Vi 122 =/b NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . , 't * 32,— 32,— 32,- Cin (stot. dol. za funt) ... 134,50 133,37 133,87 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13,— 13,- 13,— Cink (stot. dol. za funt) . . . , , 14,- 14,— 14,25 Aluminij (stot. dol. za funt) . . • . 23,50 23,50 23,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 79,- 79,— 79,— Živo srebro (dol. za steklenico) 273,— 273,— 273,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35,45 33,45 33,45 Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . 49,- 49,- 49,- LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . 9 • 280,— 286,— 318 Vi Cin (funt šter. za d. tono) . . 1062,— 1052,— 1041,— Cink (funt šter. za d. tono) . . 9 • 102,— 102 Vi 103 Vt Svinec (funt šter. za d. tono) . p :• 82 ‘A 82 3/s 81'/« SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 2364,— 2392,— 2432,— do 1280 lir za kg, tunina 660-720, slana polenovka tipa A 330-350, tipa B 290-320 lir za kg. OLJE MILAN — Cene veljajo za stot, takojšnja izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračuna-na. Oljčna semena: suhe tropine 2200-2250, koruza 5300-5400, riž 4300-4400; surovo olje: iz zemeljskih lešnikov 31.600-31.800, iz koruze 27.400-27.600, iz soje 28.700-28.900, iz tropin 27.500 do 27.700, navadno olje iz kokosa 22-22.500, laneno olje za industrijsko porabo 22.600-22.800, ri-cinuspvo olje za industrijsko porabo 33.900-34.700; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 34.900-35.100, semensko jedilno olje I. 33.600-33.800; oljčno olje: «lampante» 44.500-45.000, re-tificirano 50.500-51.000 lir za stot. GRADIVO MILAN — Polna opeka tipa Milan 6x11x23 cm 17.500-19.000 lir za 1000 kosov, tipa UNI 25x12x11 cm 36-39.000, votlaki 8x12x24 cm 17-18.500; strešniki marsejskega tipa 58.000 lir za 1000 kosov. PAPIR IN LEPENKA MILAN — Gladek časopisni papir v valjih 11.400 lir za stot, v polah 14.750-15.500, navaden satiniran tiskarski papir 15.700 do 16.700, srednje vrste 18.500-19.750, navaden pisarniški papir 17-17.750, srednje vrste od 19.750 do 21.000, finejši 23-250 do 24.750, trikrat klej en papir za tiskovine 22.500-24.500, «uso mano« 23.500-26.500, navaden registrski papir 19-20.500, srednje vrste 23-24.500, finejši 26.500 do 27.500, pisemski papir srednje vrste 21.500-23.000, finejši 24.250 do 26.500, velina za kopije 41.000 do 45.000 lir za stot. Povečana poraba mesa v Italiji Od januarja do konca avgusta lanskega leta so porabili v Italiji vsega 7,3 milijona stotov mesa, med tem ko je dosegla poraba mesa v istem razdobju prejšnjega leta 6,51 milijona stotov. Proizvodnja je vrgla 5,37 mil. stotov ali 73 odsto porabe, leto poprej pa 5,71 mil. stotov, to je 87,7 odsto porabe. Kot je razvidno iz teh podatkov, se proizvodnja mesa manjša od leta do leta vzporedno z naraščanjem povpraševanja. Zaradi tega je bilo treba povečati uvoz iz tujine (lani se je dvignil za 148 odsto). s tem se je primanjkljaj v plačilni bilanci povečal. tStm. KMEČKE ZVEZE NAS KMCT RAZMIŠLJA Ali treba živinorejo preusmeriti? Zemlja in živina sta en pojem, ker sta medsebojno nujno odvisna. Zemljedelstvo bi moglo brez živine določen čas obstajati le na deviški zemlji ali na takšni, ki je še polna življenjske sile in vsebuje vse pogoje za rodnost. V tem primeru bi mogli iz zemlje nekaj let jemati, ne da bi ji kaj dali (jo gnojili). A tega tod, žal, ni, ker so se ustrezni pogoji v stoletjih temeljito spremenili, tako temeljito kot se je to moglo zgoditi samo na kraški zemljiški skorji; mnogo nekdanje s humusom bogate zemlje je po iz-sekanju gozdov odnesla voda, o-stalo pa so s pridelki osiromašili. Vse kaže, da bo njena rodnost še bolj padla. Vsaj tako sodimo po naglem krčenju že tako zmanjšanega števila živine. Vsak pojav ima svoj vzrok in tudi ta ga ima, pa še celo tehtnega. Razmere so se bile svoječas-no namreč tako zasukale, da so usmerile našo živinorejo v mlekarstvo; ko se je vrh tega uveljavil traktor, so krave nadomestile rejo volov, živinorejci so več let vztrajali pri tej reji in se zadovoljili s pičlim dohodkom. A draginja sem, draginja tja, nenehno višanje cen blagu, ki ga kmet potrebuje — saj tudi kmečka hiša potrebuje vedno več — to jih je prisililo, da so začeli bolje računati in prišli so do zaključka, da je mleko zelo poceni, oziroma, da se je tega živila polastil monopolist, ki davi njega — proizvajalca in potrošnika. Račun je račun in se mu je treba pokoriti. če nekaj ne gre, je treba opustiti. Tako je z našim mlekarstvom. Ta zadeva je že del j časa na dnevnem redu, a naši živinorejci so prepričani, da se na višjih mestih zanjo premalo brigajo. Treba si je odločno nosta-viti vprašanje, zakaj ni dovolj, da predstavniki oblasti ob danih priložnostih spregovorijo za kmeta kakšno lepo besedo. Kaj pa pravijo kmetje? »Zavohal sem», je rekel neki kmet,^ «da smo gospodi najbolj všeč, če smo takole vsak zase. Za hudiča ne! če je njim tako prav, ni za nas. Vse naše kmečke zadeve bomo še najbolj uspešno reševali, če bomo kmetje enotni. Samo tako in ne drugače. Tako zapišite na debelo, ker je to resnica!« Zanimiva je beseda nekega drugega kmeta: «če sem kmet, to tudi ostanem. A ne brez živine, ker bi to pomenilo, zapreti barako. Koli- kor glav je, najmanj toliko jih bo tudi ostalo, če ne bodo krave, pa bodo junci, volovi, živina za meso. Prvo, kar bom ukrenil, naredil bom po svojih močeh, skušal bom zboljšati senožeti«. Mož misli po zdravi pameti. V Italiji ne pojemo toliko mesa kot na primer v Franciji (80 kilogramov na osebo na leto). Kaže pa, da tudi nam ugaja ta hrana, saj postajamo vedno več ji mesojedci. Kaj bi ne bili, če so boljši zaslužki! Potrošnja se veča, a mesa je malo in je drago, ker ima Italija malo živine. Meso je treba uvažati in to državo obremeni. Pač pa je dosti perutninskega mesa in jajc. Tudi ta hrana vsebuje kot meso beljakovine živalskega izvo ra, ki so človeku zelo potrebne. A naj bi bilo te hrane kolikor koli, po govejem mesu bo vedno povpraševanje. če je torej govedo osnovni steber našega kmetovanja in se mlekarstvo ne izplača, ali bi se ne dalo usmeriti rejo za meso? Potrošniki so meso našega goveda zelo cenili, švicarska nas-ma je primerna tudi za pitanje. Se razume, da gre pri tem za vprašanje dobre, izdatne in čim cenejše krme, ki pri dohodku od mleka, a tudi mesa toliko odloča. Omenjeni kmet računa torej pravilno, se pravi, da prvo, kar bo ukrenil, bo delo za zboljšanje senožeti. K živinoreji štejemo tudi iejo drobnih živali, zlasti perutnine. Mnoga gospodarstva imajo v svoji neposredni bližini zemljišče (pasišče), kjer bi mogla rediti perutnino, kot je našemu potrošniku najbolj všeč. Menimo, da bi se to izplačalo. j- f- AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Slabo vreme ovira delo naših kmetovalcev Naši kmetje so zaradi deževnega vremena zaostali z vsemi deli na polju, v sadovnjakih, na vrtu in v vinogradu. Le travnikom in pasiščem je dež koristil, saj so na mah ozeleneli. Brž, ko bo vneme dopuščalo, naj kmetje posadijo krompir, peso, koruzo, fižol, deteljo in druge posevke. Setev naj opravijo v vrstah, ker si bodo na ta način olajšali kasnejše delo. Glede sa jenja krompirja jim priporočamo, naj ga opravijo čimprej, da se razvije še pred sušo. Lani je bil pridelek krompirja izredno obilen, zato pa je na nekaterih predelih gnil. Pri izbiri semenskega krompirja se je treba odločiti za sorte, ki se pri nas dobro obnesejo. Sorto je treba od časa do časa menjati. V Kmetijski zadrugi razpolagajo te dni samo z domačo sorto Majestic, pričakujejo pa pošiljko holandskega krompirja, kasneje pa še druge vrste. Furlanijeva trgovina ima na voljo Majestic in San Michelle, ki ju naši kmetje radi kupujejo, ker je primeren za kraško zemljo. Cena je 45 lir za kg (glede na državni prispevek). Vinogradnik bi ob običajnih razmerah v tem mesecu ne imel posebnega dela. Tako pa zaradi slabega vremena ni še obrezal trt in opravil drugih del. Isto velja za ostalo sadno drevje. Ko bo opravil vse potrebno, pa naj pazi na pojav cvetožera in kasneje tudi majskega hrošča. Ta dva škodljivca zatiramo tako, da ju pobiramo in uničujemo vsakega posebej, pri čemer nam pomagajo tudi ptiči. Napočil je čas za pretakanje vina, da ga očistimo usedlin. To opravimo po možnosti še pred brstenjem trt; ako vino ostane na drožeh, se nam lahko skisa. V vrtu lahko zelenjadnice sejemo kar na odprto, a izbrati moramo primeren čas glede na vreme. V zaprtih dolinah bomo prenesli setev na kasnejše čase, ker nam lahko morebitna slana uniči posevke. Nabrežinska posojilnica dobro uspeva Svetovna konjunktura za jeklo VALUTE V MILANU 31.3.64 7.4.64 imer. dolar 624,85 624,95 ECanaU. dolar 578,05 578,20 !tem. marka 157,185 157,235 francoski fr. 127,49 127,54 švicarski fr. 144,37 144,575 Avstrijski šil. 24,19 24,19 frint št. pap. 1748,55 1748,95 Funt št. zlat 6350,— 6250,— Napoleon 5900,— 6000,— Blato (gram) 729,— 720,— Dinar (100) — Trst drobni 75-77 debeli 70-72 BANKOVCI V CURIHU 7. aprila 1964 ZDA (1 dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,25 [talija (100 lir) 0,6960 Avstrija (100 šil.); 16,60 ČSSR (100 kr.) 13,— Nemčija (100 DM) 108,— Belgija (100 b. fr.) 8,53 švedska (100 kr.) 82,75 Nizozemska (100 gold.) 119,— Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 2,75 Egipt (1 eg funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 V minulem tednu so zabeležili na mednarodnih trgih s surovinami napredek bakra, cinka, kavčuka in sladkorja. Tečaj je nazadoval dnu, svincu, volni in kakavu, cene ostalim surovinam, kakor aluminiju, litemu železu, bombažu, juti, pšenici, koruzi in ovsu pa so ostale v bistvu nespremenjene. KOVINE Tečaj bakra je na kovinski borzi v Londonu znatno narasel in dosegel raven iz leta 1956. Povpraševanje po bakru je veliko tako v Združenih ameriških državah in Veliki Britaniji kot na Japonskem in v drugih vzhodnih državah. Nekateri potrošniki imajo precejšnje težave pri nabavi bakra, kajti tega ponekod primanjkuje. Lastniki rudnikov v Čilu se boje podržavljanja, v Katangi pa grozijo nemiri, v Rodeziji ponovne stavke. Povečanje proivodnje bakra, za katero so se odločili v minulem januarju ne bo vplivalo na razvoj potrošnje. Ameriški livarji so dvignili prodajno ceno bakrovim odpadkom za stotinko dolarja pri funtu, najvažnejši proizvajalci te kovine pa še ne nameravajo zvišati prodajne cene. Tečaj cinka je v Londonu nazadoval. Malajska proizvodnja se je povečala v prvih dveh mesecih tega leta na 9.905 ton proti 9.262 tonam v istem razdobju lanskega leta. Britanske zaloge cinka so narasle v zadnjem času za 105 ton. Nizozemci nabavljajo vedno večje količine čišče-nega cinka v Indoneziji. Na newyorškem terminskem trgu so od 8. aprila dalje spet pričeli prodajati cink, in sicer po presledku petih let. Cena cinku je v preteklem tednu le malenkostno napredovala na londonskem trgu navzlic občutni podražitvi nekaterih vrst ameriškega cinka. Cena prvovrstnemu ameriškemu cinku se je dvignila za četrti del stotinke dolarja pri funtu in znaša zdaj 14 V« stotinke dolarja za funt. TEČAJI (3. aprila; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 303 Vi (292); cin proti takojšnji izročitvi 1034 (1059); svinec 81 V« (82'A); cink 102 Vi (102). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 37,52 (36.35); svinec New York je ohranil nespremenjen tečaj 13,00; cink Saint Louis nespremenjeno pri 1300, aluminij v ingotih nri 23,50; antimon La-redo (dolar za tono) pri 35 Vi; lito železo 63,11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) 263-273 (.264-272), KAVČUK Tečaj kavčuka je ostal trden na vseh mednarodnih tržiščih. Sovjeti še nadalje kupujejo malajski gumi. V preteklem mesecu so nabavili že 5.000 ton kavčuka, proti polovici tega meseca pa bo sovjetska ladja odpeljala iz Malaje nadaljnjih 3.000 ton gumija. Na Malajskem so proizvedli v februarju 58.749 ton kavčuka ali 19.225 ton manj kakor v minulem januarju. V zalogah je bilo ob koncu februarja 98.571 ton, se pravi 13.750 ton manj kot v zadnjih dneh januarja. Tako pičle niso bile že od novembra 1959. TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 20 5A-20 "/m (prejšnji teden 20 7,6-20 5/a). SINGAPUR (penij za funt): 69 5/s-69 V« (69 Vi do 69 V*j. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 25,35 (24,90). ŽIVILA Politični nemiri v Braziliji so močno odjeknili na trgih z živili. Cena kave je na newyor-škem trgu trdna. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo predvideva, da bo vrgel svetovni pridelek kave v tej sezoni 3.954.000 ton, kar pomeni 60.000 ton manj kakor v lanski sezoni. Tečaj sladkorja se je v Londonu in New Yorku rahlo dvignil. Računajo, da bo ostal trden. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v maju 21,17/18 (prej 22,06); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v maju 50,12 (50,20); sladkor proti takojšnji izročitvi 7,75 (7,40), proti izročitvi v maju 7,41/43 (7,58). VLAKNA Na Terminskih trgih za volno je položaj negotov. V Londonu so utrpeli operaterji precejšnje izgube, ker so se tečaji znižali. Ugodnejši je položaj na trgih v Sydneyu in New Yorku. TEČAJI. LONDON: volna tipa 64’sB (penij za funt) 119,7 (121,2); juta First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri 109. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 35,45; volna suint proti takojšnji izročitvi 141,5 (143,5), tops 173,5 (175). SAO PAULO (v kruzejrih): bombaž po državni pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi 8100 (8300). ANT-WERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 161 (163,25). ROUBAIK (v francoskih frankih za kg): volna 16,35 (16,40). KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230). Čeprav se je v začetku tega leta okrepil izvoz jekla na svetovnem trgu, bi le težko lahko rekli, da se je leto 1964 začelo v znamenju ugodne konjunkture za železarstvo. V železarski industriji je nastala namreč nad-produkcija, ki je povzročila občutno znižanje cen. Tega vprašanja bi se morali dotakniti na letošnji svetovni konferenci. Neugodna, konjunktura je prišla najbolj do izraza v železarstvu držav članic Evropske skupnosti za premog in jeklo. Železarne »tretjih« držav so imele posebno v minulem letu znatno prednost pred železarnami v Evropski skupnosti spričo učinkovitejših carinskih zaščit. Njihovi železarski proizvodi so prodrli globoko na tržišča šesterice. V samih dveh letih (1961-1963) so »tretje« države podvojile izvoz jekla v države Skupnosti (od 2,3 milijona ton na 4,5 milijona ton). Železarske o-brate v državah šestorice je ta konkurenca močno prizadela. Zato je prišlo do zvišanja carin na uvoz jekla iz »tretjih« držav, in sicer od 6 na 9 odsto (toliko je znašala poprej italijanska carina na uvoz jekla), poleg tega pa so države EGS uvedle posebno pristojbino 7 dolarjev za tono na uvoz litega železa. Po u-vedbi novih carin so se v Belgiji že dvignile cene nekaterim izdelkom. Po predvidevanjih bo železarska proizvodnja v državah šestorice letos dosegla približno 78 milijonov ton proti 72,3 milijona ton lani; v Nemčiji naj bi se dvignila na 34,2 milijona ton (lani 31,5), v Franciji na 18,4 (lani 17,6), v Italiji na 10,9 (lani 10,2), v Belgiji na 7,9 (lani 7,5), v Luksemburgu na 4,1 (lani 4,0) in na Nizozemskem na 2,5 (lani 2,3). Tudi v Združenih ameriških državah proizvodnja narašča, in sicer po mnenju strokovnjakov prenaglo. Ti predvidevajo, da bo nadprodukcija trajala le malo časa. Skok svetovne proizvodnje jekla v letu 1963 Po neuradnih podatkih je dosegla svetovna proizvodnja v lanskem letu višek s 373 milini ton, kar pomeni 21 milijonov ali 6 odsto več kakor v letu 1962. Na Japonskem je narasla za 15 odsto, v ZDA in v Veliki Britaniji za 10 odsto, v Sovjetski zvezi za 5 odsto in v državah članicah Evropske skupnosti za premog in jeklo za 0,3 odsto (v Nemčiji se je zmanjšala za 3 odsto). ZDA uvažajo več jekla Železarska industrija v Združenih ameriških državah je ob koncu januarja 1964 dosegla proizvodnjo blizu 10.716.000 ton je- kla, tj. 13,5 odsto več kot v i-stem mesecu lanskega leta. V vsem letu 1963 pa je vrgla 109 milijonov 263.832 ton (tona — 907 kg) in s tem dosegla nov višek po letu 1957 (proti 98 milijonov 327.785 ton v letu 1962). Ob koncu minulega leta je znašala zmogljivost ameriške železarske industrije 165 milijonov ton (po 907 kg) surovega jekla na leto (januarja 1960 samo 148 mil.). Čeprav je sklep Evropske skupnosti za premog in jeklo za povečanje uvoznih carin naletel na neugoden odmev, gledajo nekateri ameriški strokovnjaki vendarle z optimizmom na prihodnost; tako predvidevajo, da se bo proizvodnja jekla v ZDA še dvignila. Drugi pa so zaskrbljeni, ker se uvoz jekla v Ameriko polagoma veča. Zdaj znaša kakih 500.000 ton - mesec. Povečana proizvodnja v Veliki Britaniji Angleži so proizvedli lani 22 milijonov 520.200 ton surovega jekla (tona — 1016 kg), se pravi 10 odsto več kot v letu 1962 (20.491.000 ton), toda manj kakor v letu 1960 (24.305.000 ton). Angleži so izkoristili v lanskem letu 79 odsto zmogljivosti. Proizvodnja litega železa je vrgla 14.951.400 ton (v 1. 1962 13 milijonov 692.100 ton); zmogljivosti so izkoristili 68 odsto. Izvoz jekla, iz Velike Britanije v tujino je dosegel v minulem letu višek 4,4 milijona ton ali 9 odsto več kot leto poprej in 4 odsto več kakor v letu 1961 (4,2 milijona ton). Po zvišanju carin v državah EGS Železarstvo v državah Evropske skupnosti za premog in jeklo si je po daljšem razdobju spet opomoglo, in sicer posebno v pogledu izvoza; na notranjih trgih so še težave zaradi prenizkih cen. V minulem januarju je narasla proizvodnja železarske industrije v državah Evropske skupnosti za 10,3 odsto v primeri z istim mesecem preteklega leta ter dosegla 6 milijonov 767.000 ton jekla (v decembru 6.149.000 ton). V vsem lanskem letu so proizvedli v državah šestorice 73.229.000 ton jekla (73.002.000 ton v 1. 1962). PROIZVODNJA JEKLA V DRŽAVAH EVROPSKE SKUPNOSTI (v tisočih ton) Lanska proizvodnja litega železa je znašala 53.204.000 ton (53.716.000 ton v letu 1962, 54 milijonov 676.000 ton v 1. 1961). Največ litega železa je lani proizvedla Zahodna Nemčija, in sicer 22,9 milijona ton (1. 1962 24.2 milijona ton); sledijo po vrsti Francija 14,3 milijona ton (1962 13,9), Italija 3,8 milijona ton (1962 3,6), Nizozemska 1,7 mil. t (1962 1,6), Belgija 6,9 milijona ton (1962 6,8) in Luksemburg 3,6 mil. t (1962 3,6). Države Evropske skupnosti so uvozile lani 3.418.000 ton jeklarskih proizvodov (2.461.000 ton v letu 1962 in 1.909.000 ton v letu 1961). Uvoz iz trenjih držav v države šestorice se torej dviga. Istočasno je narasel tudi u-voz litega železa, in sicer od 924.000 ton leta 1961 na 1.185.000 ton leta 1962 in na. 1.311.000 ton v lanskem letu. Uvoz se je vršil po razmeroma nizkih cenah, kar že povzročilo silen pritisk na notranje trge, znatno oškodovalo železarske obrate ter privedlo do občutnega skrčenja denarnih naložb. Večja proizvodnja Sovjetski zvezi in na Japonskem Na Japonskem, kjer so zabeležili v 1. 1962 zaskrbljivo zmanjšanje jeklarske proizvodnje, se je ta lani povečala za čez 14,4 odsto, saj je vrgla 31,5 milijona ton, torej malenkost manj, kakor je znašala lanska proizvodnja v Nemčiji. V Sovjetski zvezi in v ostalih vzhodnoevropskih državah se je lani proizvodnja jekla razvijala povsem metodično kakor vsa druga leta. Sov-jeti so proizvedli 80,25 milijona ton jekla in približno 58,7 milijona ton litega železa (1. 1962 55.3 milijona ton). Zahodnjaki naglašajo, da se sicer sovjetska železarska nroizvodnja veča, toda v manjši meri kakor prejšnja leta; to bi po njihovem mnenju lahko pomenilo, da nameravajo Sovjeti spremeniti svojo dosedanjo gospodarsko politiko. Poročilo upravnega odbora, ki so ga slišali člani Kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini na zadnjem občnem zboru (22. marca), kaže, da se je delovanje tega domačega denarnega zavoda v lanskem letu razvijalo razmeroma dobro. Ne smemo pozabiti namreč na splošno gospodarsko krizo, ki je zajela Italijo; prav na to okolnost opozarja poročilo ob zaključku. Ni dvoma namreč, da občutijo tudi denarni zavodi vsaj v manjši meri neugodne posledice takšnega splošnega gospodarskega razvoja. Kljub temu torej je bilo poslovanje posojilnice zadovoljivo, saj se je zaključilo s čistim dobičkom 261 tisoč 467 lir. Naj navedemo nekoliko podrobnosti o poslovanju posojilnice v preteklem letu. Raznih prošenj za posojila je bilo 61 (za skupni znesek 30.910.000 lir). Od teh so bile samo tri prošnje zavrnjene, 55 posojil je bilo o-dobrenih na osebni kredit, 3 pa na vknjižbo. Ker je bilo na razpolago precej denarja, se je odbor odločil za nakup obveznic IRI, ki nesejo 5,5 odsto za nominalnih 10 milijonov lir in za 5 milijonov delnic IMI (Istituto Mobiliare Italiano), ki tudi donašajo 5,5 odsto. Poleg tega je odbor sklenil, da posojilnica podpiše eno delnico novega zavoda Istituto di Credito delle Casse rurali s sedežem v Rimu v vrednosti 100.000 lir. člani novega denarnega zavoda, ki je organiziran kot delniška družba, so safno kmečke posojilnice in njegov namen je zaščititi koristi posojilnic. Ob koncu leta je bilo gotovine in razpoložljivega denarja za 17.738.674, vrednostnih papirjev pa za 21.121.460 lir. V začetku leta so vsa posojila (190) dosegla vrednost 36 milijonov 167.017 lir; med letom je bilo podeljenih za 27.527.800 lir novih posojil, vrnjenih pa je bilo za 20.815.045 posojil, tako so ob koncu leta 1963 vsa posojila (na novo podeljena in nevrnjena) dosegla vrednost 42 mi-lionov 879.785 lir. Nasproti letu 1962 so se posojila zvišala za 6.712.769 lir. Z zadovoljstvom so člani čuli ugotovitev, da se posojila vračajo po večini redno in da ni takšnih posojil, glede katerih bi bilo dvomljivo, da bodo vrnjena. Med letom je pristopilo 5 novih članov, izstopil ni nobeden; tako je število članov ok koncu leta znašalo 305. Vsak član vplača delež 1500 lir. Rezervni sklad je ob koncu leta 1963 dosegel 1 milijon 432.322, izredni pa 754 tisoč 548 lir. Tudi gibanje vlog je zadovoljivo, sa je bilo med letom 16 novih vlog za 24.583.512 lir. Tako je število vlagateljev do konca leta doseglo 195 za skupno vrednost vlog 75.900.652 lir. Zanimivo je, da je kar 42 vlog na enoletno odpoved (v znesku 47 milijonov 588.521 lir). Posojilnica redno odplačuje posojilo, ki ga je prejela iz bivšega Marshallovega načrta in ki je v pasivi vpisano še za 1 milijon 924.071 lir, ter bo zadnji obrok po amortizacijskem načrtu izplačan avgusta 1965. UDARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL T H S T Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike IN NUDI SPLOŠNA PLOVBA PIHAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka • Split . Neapelj - Genova • Marseille • Casablanca - Dakar • Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo - Japonsko • ZDA . Zahodna afriška obala - sredozemske luke) ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU 1962 1963 Zahodna Nemčija 32.563 31.596 Francija 17.234 17.542 Italija 9.757 10.189 Nizozemska 2.087 2.344 Belgija 7.351 7.526 Luksemburg 4.010 4.032 Skupaj 73.002 73.229 ..GOSPODARSTVO" Izhaja tedensko • Uredništvo In uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari Irg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst,'Ul. Monteccbi 6 §B'iinsu